Adorno, T. W. (1999). Beležke o literaturi. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Adorno, T. W. (2004). Aesthetic Theory. London; New York: Continuum.
Agamben, G. (2009). Kaj je sodobno? Likovne besede, 87-88 (b. d.).
Althusser, L. (1980). Ideologija in estetski učinek. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Badiou, A. (2004). Mali priročnik o inestetiki. Ljubljana: Društvo Apokalipsa.
Barši, J. (2011). Ne. V B. Predan (ur.), Utopični seminar (str. 75-87). Ljubljana: Društvo Pekinpah.
Baudrillard, J. (1999). Simulaker in simulacija; Popoln zločin. Ljubljana: ŠOU, Študentska založba.
Bauer, J. (2008). Princip človeškosti: Zakaj smo po naravi nagnjeni k sodelovanju. Ljubljana:
Študentska založba.
Bauman, Z. (2002). Tekoča moderna. Ljubljana: Založba /*cf.
Beck, U. (1992). Risk Society: Towards a New Modernity. London; Newbury Park; New Delhi: Sage.
Benčin, R. (2010). Med metaforo in metamorfozo: Deleuze in literatura. V G. Deleuze, Kritika in klinika (str. 217-244). Ljubljana: Študentska založba.
Benjamin, W. (1981). Umetniško delo v času svoje tehnične reprodukcije. V J. Vrečko (ur.), Misel o moderni umetnosti: izbrani eseji in odlomki (str. 66-92). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Benjamin, W. (1998). Izbrani spisi. Ljubljana: SH - Zavod za založniško dejavnost.
Berger, P.L. in Luckmann, T. (1999). Modernost, pluralizem in kriza smisla: orientacija modernega človeka. Ljubljana: Nova revija.
Bettelheim, B. (2002). Rabe čudežnega. Ljubljana: Studia humanitatis.
Bonito Oliva, A. (2004). Umetnost onstan 2000. Piran: Obalne galerije.
Bourriaud, N. (2005). Doba mikroutopij. Likovne besede, 71-72 (b. d.), 34-36.
Bourriaud, N. (2007). Relacijska estetika; Postprodukcija: kultura kot scenarij: kako umetnost reprogramira sodobni svet. Ljubljana: Maska.
Bovcon, N. (2009). Umetnost v svetu pametnih strojev: novomedijska umetnost Sreča Dragana, Jake Železnikarja in Marka Peljhana. Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
Breznik, M. (2011). Posebni skepticizem v umetnosti. Ljubljana: Založba Sophia.
Bučar, F. (2003). Porušena harmonija sveta. Dob pri Domžalah: Miš.
102
Buden, B. (2011). Umetnost po koncu družbe. V M. Breznik, Posebni skepticizem v umetnosti (str. 19-27). Ljubljana: Sophia.
Bulc, G. (2004). Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov. Maribor:
Subkulturni azil.
Carter, B. in McGoldrick, M. (1999). The Expanded Family Life Cycle: Individual, Family, and Social Perspectives. Boston [etc.]: Allyn and Bacon, cop.
Ciglar, T. (1995). Človek v nastajanju. Ljubljana: Salve.
Council of Europe. Social Cohesion. (b. d.). Pridobljeno 24.10.2011, s http://www.coe.int/t/dg3/default_en.asp
Cuderman, V. (2003). Pogovori o umetnosti in književni vzgoji. Idrija: samozaložba.
Čakš, Ž. (2011). Utopični manifest. V B. Predan (ur.). Utopični seminar (str. 106). Ljubljana:
Društvo Pekinpah.
Čerčnik, I. (2005). Umetnost in pravica do pravice. Likovne besede, 71-72 (b. d.), 43-50.
Černigoj, M. (2007). Jaz in mi: raziskovanje temeljev socialne psihologije. Ljubljana: IPSA, Inštitut za integrativno psihoterapijo in svetovanje.
Čufer, E. (2011). Komentar. V M. Breznik, Posebni skepticizem v umetnosti (str. 29-41).
Ljubljana: Sophia.
Dalley, T. (ur.). (1984). Art as Therapy: An Introduction to the Use of Art as a Therapeutic Technique. London; New York: Tavistock.
Dekleva, M. (2011). Esej o nedorečenosti. Pogledi, 2 (14/15), 15.
Deleuze, G. (1998). Logika Smisla. Ljubljana: Krtina.
Deleuze, G. (1999). Kaj je filozofija?. Ljubljana: Študentska založba.
Dewey, J. (1981). The Philosophy of John Dewey. Chicago; London: The University of Chicago Press.
Dufrenne, M. (1981). Umetnost in politika. V J. Vrečko (ur.), Misel o moderni umetnosti:
izbrani eseji in odlomki (str. 159-165). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Elvis Jackson. (b. d.). Nobody knows. Pridobljeno 13.7.2012, s
http://www.elvisjackson.com/print.php?content=lyrics_move_your_feet_its_s_one_o_clock Erjavec, A. (2009). Estetika modernizma in postmodernizma. Ljubljana: Študentska založba.
Etični kodeks delavcev na področju socialne pedagogike. (b. d.). Pridobljeno 12.4.2012, s http://www.zzsp.org/kodeks.htm
Falkner, T. (2002). Prvine pomoči z umetnostjo v rednem pouku. Diplomsko delo, Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Ferbežer, I. (2011). Povezovanje razuma in moralnega karakterja nadarjenih. Anthropos, 43 (1-2), 93-109.
103
Frankl, V. E. (2005). Človek pred vprašanjem o smislu: izbor iz zbranega dela. Ljubljana:
Pasadena.
Freedom - Wikiquote. (b. d.). Pridobljeno 13.7.2012, s http://en.wikiquote.org/wiki/Freedom Freud, S. (2000). Spisi o umetnosti. Ljubljana: Založba /*cf.
Gadamer, H.-G. (2001). Resnica in metoda. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Galimberti, U. (2010). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan.
Gilmour, D. J. in Waters, R. (b. d.). Wish You Were Here. Pridobljeno 13.7.2012, s http://www.pinkfloyd.net/albums/index.php?lyrics=5#4
Grassi, E. (1981). Konec poezije kot literature. V J. Vrečko (ur.), Misel o moderni umetnosti:
izbrani eseji in odlomki (str. 5-20). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Harburg, E. Y. (b. d.). (Somewhere) Over the Rainbow. Pridobljeno 13.7.2012, s http://www.reelclassics.com/Musicals/Wizoz/rainbow-lyrics.htm
Hauser, A. (1980). Umetnost in družba. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Holland Codes. (b. d.). Pridobljeno 24.3.2012, s http://en.wikipedia.org/wiki/Holland_Codes Holland Codes career tests. (b. d.). Pridobljeno 24.3.2012, s
http://www.123test.com/holland-codes-career-tests/
Horkheimer, M. in Adorno T. W. (2002). Dialektika razsvetljenstva: filozofski fragmenti.
Ljubljana: Studia humanitatis.
Hribar Sorčan, V. in Kreft, L. (2005). Vstop v estetiko. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo.
Huxley, A. (2005). Krasni novi svet - revizija. Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak.
Ipavec, M. (2011). Umetnostne zgodovinarke o stanju galerijskih institucij in umetnosti v kriznih časih. Pridobljeno 24.3.2012, s
http://www.primorske.si/Kultura/Umetnostne-zgodovinarke-o-stanju-galerijskih-insti.aspx Jameson, F. (2001). Postmodernizem. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Jeriček Klanšček, H. (2008). Usmerjanje v skupnost - krepitev in varovanje uporabnikovih virov moči. V M. Kranjčan, D. Zorc Maver in B. Bajželj (ur.), Socialna pedagogika - med teorijo in prakso (str. 174-186). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Jung, C. G. (1994). Sodobni človek išče dušo. Ljubljana: Ljudska pravica.
Kant, I. (b. d.). Odgovor na vprašanje: Kaj je razsvetljenstvo? Pridobljeno 16.6.2012, s http://shrani.si/f/2J/zM/1fBx7RPg/kant-razsvetljenstvo.pdf
Kobal Grum, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Kobolt, A. (1997). Teoretične osnove socialnopedagoških intervencij. Socialna pedagogika, 1 (1), 7-26.
104
Kočica, J. (2001). Etični uvidi umetnosti. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo: Zveza društev likovnih umetnosti Slovenije.
Kordeš, U. (2004). Od resnice k zaupanju. Ljubljana: Studia humanitatis.
Kordeš, U. in Jeriček Klanšček, H. (2001). Komunikacija kot spiralno približevanje. Socialno delo, 40 (5), 275-287.
Kos, J. (1983). Očrt literarne teorije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Kosmos, I. (2012). Okrogla miza o angažirani literaturi: Angažirana? Da je le dobra!
Pridobljeno 18.6.2012, s
http://knjiga.dnevnik.si/sl/Dnevnikova+fabula/869/Okrogla+miza+o+anga%C5%BEirani+lite raturi%3A+Anga%C5%BEirana+Da+je+le+dobra
Kovačev, A. N. (1999). Socialna interakcija. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Kreft, L. (2002). Avantgarda je mainstream. Pridobljeno 10.4.2012, s http://www.ljudmila.org/scca/platforma3/kreftslo.htm
Kristeva, J. (2005). Psihoanalitski teksti. Piran: Edicija Artes.
Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib - tretja razsežnost pouka: učinki ustvarjalnega giba na nekatere vidike intelektualnega, emocionalnega in socialnega razvoja otroka. Ljubljana:
Znanstveno in publicistično središče.
Kroflič, R. (2010). Etična in politična dimenzija projekta Reggio Emilia. V T. Devjak (et.al.
ur.), Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti (str.
11-66). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kroflič, R. (2011). Umetniški jeziki kot osrednji medij pedagogike poslušanja. V T. Devjak in M. Batistič Zorec (ur.), Reggio Emilia - nova paradigma predšolske vzgoje ali zgolj
metodična inovacija? (str. 51-65). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Lacan, J. (1988). Seminar Jacquesa Lacana. Ljubljana: Delavska enotnost, (Ljubljana:
Ljudska pravica).
Leksikon Cankarjeve založbe. (2003). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Lennon, J. In McCartney, P. (b. d.). Across the Universe. Pridobljeno 13.7.2012, s http://www.lyrics.com/across-the-universe-lyrics-the-beatles.html
Lévi-Strauss, C. (2004). Divja misel. Ljubljana: Krtina.
Makarovič, J. (1986). Sla po neskončnosti. Ljubljana: Založba obzorja.
Makarovič, J. (2002). Nadarjenost v psihološkem in družbenem kontekstu. Pedagoška obzorja = Didactica Slovenica: revija za didaktiko in metodiko, 17 (2), 3-11.
Makarovič, J. (2003). Antropologija ustvarjalnosti: biologija, psihologija, družba. Ljubljana:
Nova revija.
Matevc, T. (2010). Je umetnost kritična? Pridobljeno 23.4.2011, s
http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zadnji-modni-krik-bodite-anga%C5%BEirani
105
Maturana, H. R. in Varela, F. J. (1998). Drevo spoznanja. Ljubljana: Studia humanitatis.
Meden-Klavora, V. (2006). Likovna ustvarjalnost in psihotična motnja. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Metljak, U. (2010). Inkluzivni pristop k čustvenim, vedenjskim in socialnim težavam v osnovni šoli z vidika svetovalnih delavcev. V A. Kobolt (ur.), Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi (str. 209-240). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Morawski, S. (1981). O funkcijah najnovejše umetnosti. V J. Vrečko (ur.), Misel o moderni umetnosti: izbrani eseji in odlomki (str. 177-193). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Možina, M. in Kordeš, U. (1998). Obiranje sadov z drevesa spoznanja: spremna beseda. V H.
R. Maturana in F. J. Varela, Drevo spoznanja (str. 219-248). Ljubljana: Studia humanitatis.
Musek, J. (1982). Osebnost. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum.
Musek, J. (2008). Vrednote, kultura in vzgoja. V N. Požar Matijašič in N. Bucik (ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju - popotnica 21. stoletja (str. 77-88). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Narat, B. (b. d.). Ženske, ki ljubijo pse. Pridobljeno 13.7.2012, s http://www.myspace.com/music/player?sid=66579962&ac=now Negri, A. in Hardt, M. (2003). Imperij. Ljubljana: Študentska založba.
Neumann, E. (2001). Ustvarjalni človek. Ljubljana: Študentska založba.
Nietzsche, F. (1995). Rojstvo tragedije iz duha glasbe. Ljubljana: Karantanija.
Ocvirk, A. (1984). Miscellanea. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Pečjak, V. (1977). Psihologija spoznavanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Pediček, F. (1992). Pedagogika danes: poglavja za antropološko snovanje slovenske pedagogike. Maribor: Obzorja, (Ljubljana: Ljudska pravica).
Perat, K. (b. d.). In delam umetnost. Pridobljeno 20.8.2012, s
http://www.stihoteka.com/sl/author/katja-perat2/poem/and-i-m-making-art Pišek, M. (2009). Slovenci smo agresivni in nekulturni. Pridobljeno 24.3.2012, s http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042249347
Porenta-Lisica, B. (2008). Ustvarjanje zgodbe v procesu pomoči z umetnostjo. Specialistično delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Predan, B. (ur.). (2011). Utopični seminar. Ljubljana: Društvo Pekinpah.
Priročni slovar tujk. (2005). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Radiohead. (b. d.). Fake Plastic Trees. Pridobljeno 13.7.2012, s http://www.azlyrics.com/lyrics/radiohead/fakeplastictrees.html Ranci re, J. (2010). Emancipirani gledalec. Ljubljana: Maska.
106
Randall, R. in Southgate, J. (1988). Skupinska dinamika v skupnosti --- ali - Ni treba, da so vaši sestanki tako neznosni. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije: Višja šola za socialne delavce.
Razgledi in razmisleki, Oddaja na programu Ars, RTV Slovenija, 11.5.2012. (2012).
Pridobljeno 21.5.2012, s http://tvslo.si/predvajaj/razgledi-in-razmisleki/ava2.136147057/
Rigler, T. (2011). Kreativnost - morda najbolj čudovita človeška lastnost. Pridobljeno
14.5.2012, s http://www.uzivajmozdravo.si/zdravje_in_sport/clanki/zdravje/clanek?aid=8727 Russell, B. (b. d.). Talk:Bertrand Russell – Wikiquote. Pridobljeno 20.8.2012, s
http://en.wikiquote.org/wiki/Talk:Bertrand_Russell
Russell, P. (1993). Knjiga o možganih. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Rutar, P. (2008). Pravljica kot socialnopedagoška intervencija. Socialna pedagogika, 12 (3), 293-316.
Salecl, R. (2007). O tesnobi. Ljubljana: Sophia.
Salecl, R. (2011). Izbira. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Salinger, J. D. (2002). Varuh v rži. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Senegačnik, B. (1998). V iskanju izgubljene mere. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba.
Sitar, J. (2008). Lutkovna umetnost v okviru kulturne vzgoje. V N. Požar Matijašič in N.
Bucik (ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju - popotnica 21. stoletja (str. 129-137).
Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Soban, T. (ur.). (2005). 7 grehov: Ljubljana - Moskva: Arteast razstava: Moderna galerija, 20. december 2004 – 13. marec 2005 = 7 sins: Ljubljana - Moscow: Arteast exhibition:
Museum of Modern Art Ljubljana, 20. december 2004 – 13. marec 2005. Ljubljana: Moderna galerija.
Stallabrass, J. (2007). Sodobna umetnost: zelo kratek uvod. Ljubljana: Krtina.
Strehovec, J. (2003). Umetnost interneta: Umetniško delo in besedilo v času medmrežja.
Ljubljana: Študentska založba.
Šalamun, T. (2012). Budistični piščanec. Pridobljeno 22.7.2012, s http://www.zalozba-pivec.com/pesniski-turnir/cat/pesnishki-turnir-2012/
Škrabec, S. (2005). Potomci samote. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Šlibar, N. (ur.). (2006). Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti: vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti. Ljubljana: Center za pedagoško raziskovanje, Filozofska fakulteta.
Taylor, C. (2000). Nelagodna sodobnost. Ljubljana: Študentska založba.
Tomšič-Čerkez, B. (2008). Kulturna vzgoja: od ustvarjalnosti do vseživljenjskega učenja. V N. Požar Matijašič in N. Bucik (ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21.
stoletja (str. 99-109). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
107
Tratnik, P. (2008a). Subverzivne prakse v sodobni umetnosti – strategije majhnega odpora.
Pridobljeno 3.4.2012, s
http://www.komunikacija.org.rs/komunikacija/casopisi/zbornikfdu/13-14/22/download_ser_lat
Tratnik, P. (2008b). Umetnost mora svoje cilje uveljaviti v družbi, znanosti, geopolitiki in odpadkih. Pridobljeno 20.6.2012, s
http://www.delo.si/arhiv/umetnost-mora-svoje-cilje-uveljaviti-v-druzbi-znanosti-geopolitiki-in-odpadkih.html
Tratnik, P. (2009). K transumetnosti: transnacionalnost, taktični mediji, bricolage, transdisciplinarnost. V T. Vignjević (ur.), Interpretacije vizualnosti: študije o sodobni slovenski likovni umetnosti, (str. 39-59). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
Tratnik, P. (2010). Transumetnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Trebar, H. (2011). Sodobna umetnost – svobodna kot ptica? Pridobljeno 24.3.2012, s http://www.e-neo.si/si/atraktivno/sodobna-umetnost-svobodna-kot-ptica/
Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica.
Trstenjak, A. (1993). Po sledeh človeka. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Trstenjak, A. (1994). Človek - simbolično bitje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tukalica. (2012). Tvoje srce moje. Pridobljeno 13.7.2012, s http://tukalica.blog.siol.net/2012/05/13/tvoje-srce-moje/
Twain, M. (1974). Prigode Huckleberryja Finna. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ule, M. (2000). Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Uršič, M. (2002). Tekoča moderna - v iskanju pozitivne svobode. V Z. Bauman, Tekoča moderna (str. 273-292). Ljubljana: Založba /*cf.
Uzelac, S. (1998). Socialna pedagogika - vprašanje identitete: ali o nujni vrnitvi na nekatera začetna izhodišča. Socialna pedagogika, 2 (1), 23-31.
Velkavrh, Ž. (2011). Moje telo ni napol prazna omara. Pridobljeno 13.7.2012, s http://www.rtvslo.si/blog/8-ribojedec/_/57763#1
Velkavrh, Ž. (2011). Dnevna doza upanja. Pridobljeno 13.7.2012, s http://www.rtvslo.si/blog/8-ribojedec/dnevna-doza-upanja/56232
Vevar, R. (2010). Ali je mogoča angažirana kritika? Ali je mogoča odprta kritika?
Pridobljeno 10.4.2012, s
http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ali-je-mogo%C4%8Da-anga%C5%BEirana-kritika-ali-je-mogo%C4%8Da-odprta-kritika
Viceljo, A. (b. d.). Visual Performance »Družba izobilja«, Portorož – Central park.
Pridobljeno 18.6.2012, s http://www.viceljo.com/Kruh.html
108
Vignjević, T. (ur.). (2009). Interpretacije vizualnosti: študije o sodobni slovenski likovni umetnosti. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
Vogelnik, M. (1996). Likovnost v skupini in umetnostna terapija: priročnik za ustvarjalno dojemanje in uporabljanje oblik in barv za vsakogar. Koper: Vita.
Vrbančič, A. L. (2010). Ustvarjalno gibanje in ples kot podporna dejavnost v programu psihosocialne rehabilitacije. Specialistično delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Wajcman, G. (2007). Objekt stoletja. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Waters, R. (b. d.). Brain Damage. Pridobljeno 13.7.2012, s http://www.pinkfloyd.net/albums/index.php?lyrics=2#9
Wintersteiner, W. (2006a). Umetnost in nasilje: imaginarno, politično in pedagoško. V N.
Šlibar (ur.), Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti: vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti (str. 47-69). Ljubljana: Center za pedagoško raziskovanje, Filozofska fakulteta.
Wintersteiner, W. (2006b). Okus pomaranč in pacifistična morala. V N. Šlibar (ur.), Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti: vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti (str. 71-79). Ljubljana: Center za pedagoško raziskovanje, Filozofska fakulteta.
Wintersteiner, W. (2006c). »Sprejeti življenje«. Literarna didaktika kot vzgoja za mir. V N.
Šlibar (ur.), Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti: vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti (str. 81-99). Ljubljana: Center za pedagoško raziskovanje, Filozofska fakulteta.
Zabel, I. (2006). Eseji I: o moderni in sodobni umetnosti. Ljubljana: Založba /*cf.
Zalar, A. (2007). Metode likovne terapije pri otroku z agresivnim vedenjem. Specialistično delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Založnik, J. (2010). Vsaka umetnost je lahko angažirana ne glede na svojo naravo in cilj.
Pridobljeno 10.4.2012, s http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vsaka-umetnost-je-lahko-anga%C5%BEirana-ne-glede-na-svojo-naravo-in-cilj
Zipes, J. D. (2004). Speaking out: Storytelling and Creative Drama for Children. New York;
London: Routledge.
Zlobko, S. (2010). Kako misliti angažirano umetnost? Pridobljeno 10.4.2012, s http://www.airbeletrina.si/scena/zgodilo-se-je/2777
Zohar, D. in Marshall, I. (2000). Duhovna inteligenca. Tržič: Učila.
Zrim Martinjak, N. (2006). Socialna pedagogika v kontekstu edukacijskih politik in koncepta socialnega kapitala. Socialna pedagogika, 10 (2), 169-180.
Žalec, B. (2000). Posameznik v skupnosti, perspektive sodobne družbe. V C. Taylor, Nelagodna sodobnost (str. 113-142). Ljubljana: Študentska založba.
Žalec, B. (2010). Človek, morala in umetnost. Ljubljana: Teološka fakulteta.
109
Žnidarčič, N. (1996). Pomoč z umetnostjo nadarjenim otrokom s posebnimi potrebami.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
* Citiranje in navajanje virov in literature v diplomskem delu sledi navodilom – v:
3. APA način citiranja in navajanja virov (po 5. verziji standardov). (n. d.). Pridobljeno 20.5.2012, s http://www.fa.uni-lj.si/filelib/knjiznica/apa_citiranje_1.pdf
in
Čagran, B., Pšunder, M. in Fošnarič, S. (2004). Priročnik za izdelavo diplomskega dela.
Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 1.9.2012, s
http://www.pfmb.uni-mb.si/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_images/Gradiva/prirocnik.pdf