Hipoteza 6: Tisti učenci, ki so bili prisotni pri pouku z živimi živalmi, imajo boljše predstave o pajkih in ščurkih in bolj pozitivna stališča do pajkov in ščurkov, kot tisti učenci, ki pri pouku niso bili prisotni.
Hipotezo 6 lahko potrdimo v delu, ki pravi, da imajo učenci, ki so bili prisotni pri pouku, boljše predstave o pajkih in ščurkih. Zavreči pa jo moramov delu, ki pravi, da imajo učenci, ki so bili prisotni pri pouku, bolj pozitivna stališča do pajkov in ščurkov, kot tisti učenci, ki pri pouku niso bili prisotni, saj ta trditev v nobeni kategoriji stališč ne pokaže statistično pomembnih razlik.
Hipoteza 7: Učenci, ki so pri pouku vzpostavili neposreden stik s pajkom/ščurkom, imajo bolj pozitivna stališča kot učenci, ki se pajka/ščurka pri pouku niso dotaknili. V predstavah o pajkih in ščurkih pa med tema skupinama učencev ni statistično pomembnih razlik.
Hipotezo 7 lahko v celoti potrdimo v delu, ki pravi, da imajo učenci, ki so pri pouku vzpostavili neposreden stik s pajkom/ščurkom, bolj pozitivna stališča, kot učenci, ki se
pajka/ščurka pri pouku niso dotaknili. Statistično pomembne razlike so med učenci, ki so se, in tistimi učenci, ki se niso dotaknili pajka/ščurka. Stališča so bolj pozitivna pri tistih, ki so se dotaknili pajka/ščurka. V delu, ki pravi, da v znanju med učenci, ki so pri pouku vzpostavili neposreden stik s pajkom, in tistimi učenci, ki se pajka niso dotaknili, ni prišlo do statistično pomembnih razlik, pa hipotezo lahko potrdimo. V delu, ki pravi, da v znanju med učenci, ki so na delavnici vzpostavili neposreden stik s ščurkom, in tistimi učenci, ki se ščurka niso dotaknili, ni razlik, pa moramo zavreči, saj je med učenci prišlo do statistično pomembnih razlik. Učenci, ki so se dotaknili ščurka, so pri ponovnem reševanju anketnega vprašalnika dosegli več točk.
Če povežemo rezultate obeh hipotez, ugotovimo, da sama prisotnost pri pouku na stališča ne vpliva, vpliva pa na znanje o pajkih in ščurkih. Na stališča vpliva dotik živali. Učenci, ki so se dotaknili pajka in ščurka, so do obeh živali pokazali bolj pozitivna stališča. Dotik ščurka je pripomogel ne le k bolj pozitivnim stališčem do njih, ampak tudi k boljšemu znanju. Naša ugotovitev se popolnoma ujema z ugotovitvami Locka in Aldermana (1996), da živi materiali oz. neposreden stik omogočijo prave predstave in razumevanje o organizmih.
Glede na dobljene rezultate in ugotovitev avtorjev drugih raziskav lahko rečemo, da ima dotik živali na učence pozitiven vpliv, saj se pri učencih, ki so se dotaknili pajka in/ali ščurka, kažejo boljši rezultati v znanju in v bolj pozitivnih stališčih do teh živali. Tomažič (2011) v svoji raziskavi navaja, da so največ znanja pridobili tisti učenci, ki so že pred poukom imeli neposredne izkušnje z živalmi (zeleno žabo, krastačo in močeradom).
Omenjeni avtor je v svoji raziskavi (2008) še ugotovil, da so pridobili največ znanja in imeli najboljši odnos učenci, ki so imeli predhodne neposredne izkušnje z živalmi in so doživeli živali pri pouku. Zato bi bilo smiselno, da bi se učenci v času šolanja večkrat srečali z istimi skupinami organizmov, začenši že v nižjih razredih šolanja otrok. Iz rezultatov naše raziskave in študij drugih avtorjev lahko povzamemo, da ima vključevanje različnih materialov in živih organizmov v pouk, najbolj pa neposreden stik z njimi (dotik) veliko vlogo pri pridobivanju znanja in pozitiven vpliv na oblikovanje pozitivnih stališč do živali.
8 ZAKLJUČEK
Z raziskavo smo dokazali, da je znanje o pajkih boljše in da so tudi stališča do pajkov bolj pozitivna kot do ščurkov. Fantje so izkazali boljše znanje o pajkih in ščurkih ter bolj pozitivna stališča do teh živali kot dekleta. Na boljše znanje o pajkih in bolj pozitivna stališča do pajkov in ščurkov vpliva tudi bolj pogosto obiskovanje narave. Ugotovili smo, da je za oblikovanje stališč pomembna predhodna neposredna izkušnja. Sodelovanje pri pouku pozitivno vpliva na boljše predstave o živalih, na stališča pa nima vpliva. Na oblikovanje pozitivnih stališč ima največji vpliv neposredna izkušnja pri pouku, to je dotik živali. Na podlagi naših rezultatov lahko sklepamo, da imajo največji vpliv na znanje in stališča neposredne izkušnje z živalmi.
V raziskavi smo uporabili nepriljubljene živali, in vendar prišli do zelo obetajočih in pomembnih zaključkov, da je neposredna izkušnja zelo pomembna pri vzpostavljanju pozitivnih stališč. Ugotovitve raziskave lahko uporabimo kot motivacijo pri delu z učenci za vključevanje neposredne izkušnje na vseh področjih in ne le pri delu z živalmi.
9 VIRI
Allen, M. 2015. Preschool Children’sTaxonomic Knowledge of Animal Species. Journal of research in science teaching, 52, 1: 107–134 .
Burgoon, J. N., Duran, E. 2012. Investigating Elementary Teachers' Conceptions of Animal Classification. School Science and Mathematics, 112, 7: 410–419.
Chapman R. F. 1998. The Insects: Structure and function. Cambridge: Universitiy Press.
Cinici, A. 2008. Turkish high school students’ ideas about invertebrates: General characteristics and classification. International Journal of Environmental & Science Education, 3, 3.
Cinici, A. 2013. From caterpillar to butterfly: a window for looking into students’ ideas about life cycle and life forms of insects. Journal of Biological Education, 47, 2: 84‒95.
Eberhard, W. G., Barrantes, G., Weng, J.-L. 2006. Feeding by Philoponella vicina (Araneae, Uloboridae) and how uloborid spiders lost their venom glands. Canadian Journal of Zoology, 84: 1752–1762.
Ekman, P. 2003. Emotions revealed: Recognizing faces and feelings to improve communication and amotional life. New York: Henry Holt.
Kattmann, U. 2001. Aquatics, Flyers, Creepers and Terrestrials — students' conceptions of animal classification. Journal of Biological Education, 35, 3: 141‒147.
Kellert, S. R. 1985. Attitudes toward animals: Age-related development among children.
Journal of environmental education, 16, 3: 29‒39.
Kellert, S. R. 1996. The value of life: biological diversity and human society. Washington:
DC: Island Press, 1996.
Kostanjšek, R. 2010. A contribution to the Slovenian spider fauna – I. Natura Sloveniae, 12(2): 23‒33.
Lock, R., Alderman, P. 1996. Using animals in secondary school science lessons: Teacher experience and attitude. Journal of Biological Education, 30, 2: 112‒118.
Lovka, M. in sod. 2008. Živali: velika ilustrirana enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Meehan, C. J., Olson E. J., Curry R. L. 2008. Exploitation of the
Pseudomyrmex-Acacia mutualism by a predominantly vegetarian jumping spider (Bagheera kiplingi). The 93rd ESA Annual Meeting: 62‒107.
Milivojević, Z. 2008. Emocije: Razumevanje čustev v psihoterapiji. Novi Sad: Psihopolis, institut.
Miller, W. I. 2006. Anatomija gnusa. Ljubljana: Studia humanitatis.
Mršić, N. 1997. Živali naših tal; Uvod v pedozoologijo – sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Ocepek, R. 2012. Premagajmo predsodke do živali: vzgoja za odgovoren odnos do narave.
Ljubljana: Agencija Baribal.
Paul, R. J., Bihlmayer, S., Colmorgen, M., Zahler, S. 1994. The Open Circulatory System of Spiders (Eurypelma californicum, Pholcus phalangioides): A Survey of Functional Morphology and Physiology. 67, 6: 1360‒1382.
Prevorčnik, S. 1999. Navodila za vaje iz sistematske zoologije nevretenčarjev. Ljubljana:
Študentska založba (Knjižna zbirka Scripta. Biologija).
Prokop, P., Kubiatko, M. 2008. Bad wolf kills lovable rabbits: children’s attitudes toward
predator and prey. Electronic Journal of Science Education 12, 1.
Prokop, P., Tunnicliffe, S. D. 2008. »Disgusting« Animals: Primary School Children's Attitudes and Myths of Bats and Spiders. Eurasia Journal of Mathematics, Scinece &
technology Education, 4, 2: 87‒97.
Prokop, P., Tunnicliffe, S. D. 2010. Effects of Having Pets at Home on childrens Attitudes toward Popular and Unpopular Animals. Anthrozoȍs, 23: 21‒35.
Prokop, P., Prokop, M., Tunnicliffe, S. D. 2008. Effects of keeping animals as pets on children's concepts of vertebrates and invertebrates. International Journal of Science Education, 30, 4: 431‒44.
Prokop, P., Tolaroviová, A., Camerik A. M., Peterková V. 2010. High School Students’
Attitudes Towards Spiders: A cross-cultural comparison. International Journal of Science Education, 32, 12: 1.
Ruppert, E. E., Fox, R. S., Barnes R. D. 2004. Invertebrate Zoology. Belmont: Thomson Brooks/Cole.
Shepardson, D. P. 2002. Bugs, butterflies, and spiders: children’s understandings about insects. International Journal of Science Education, 24, 6: 27–643
Sket, B. in sod. 2003. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Štrus, J. 2002. Splošna zoologija. Ljubljana: Študentska založba, (Knjižna zbirka Scripta.
Biologija).
Taylor, B. 2002. Pajki. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tomažič, I. 2008. The influence of direct experience on students' attitudes to, and knowledge about amphibians = Vpliv neposredne izkušnje na odnos in znanje učencev o
dvoživkah. Acta biologica slovenica, 51, 1: 39‒49.
Tomažič I. 2009.Vpliv izkušenjskega učenja na trajnost znanja in na spreminjanje odnosa do dvoživk pri učencih devetletne osnovne šole. Doktorska dizertacija.
Tomažič, I. 2010. Stališča kot ena od treh dimenzij naravoslovnih kompetenc – primeri iz biologije. V: Grubelnik, V. (ur.), Opredelitev naravoslovnih kompetenc. Maribor:
Fakulteta za naravoslovje in matematiko: 50–59 str.
Tomažič, I. 2011. Seventh Graders’ Direct Experience with, and Feelings toward, Amphibians and Some Other Nonhuman Animals, Society and Animals, 19, 3: 225–247.
Yen, C.-F., Yao, T.-W., Mintzes, J. J. 2007. Taiwanese Students’ Alternative Conceptions of Animal Biodiversity. International Journal of Science Education, 29, 4: 535–553
Vilhar, B., Zupančič, G., Gilčvert Berdnik, D., Vičar, M. 2011. Naravoslovje. Učni načrt:
program osnovnošolskega izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Vilhar, B., Zupančič, G., Gilčvert Berdnik, D., Vičar, M., Zupan, A., Sobočan, V. 2011.
Biologija. Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Iztoku Tomažiču za vso pomoč pri raziskavi in statistični obdelavi podatkov in za strokovne nasvete pri izdelavi diplomskega dela.
Predvsem hvala, ker ni obupal nad mano in mi s tem omogočil zaključek študija.
Hvala osnovni šoli Poljane in osnovni šoli Cvetka Golarja, predvsem učiteljicama Ireni Tehovnik in Petri Kavčič, ker so mi omogočili in pomagali pri izvedbi praktičnega dela raziskave ter učencem za sodelovanje.
Hvala tudi vsem prijateljem, ki so me spremljali in mi pomagali na študijski poti, predvsem Poloni Kotnjek, Diani Curk in Nini Mesec.
Zahvala gre še mojim staršem in bratom za vse dobro v življenju.
Nenazadnje, hvala Igorju za podporo v dobrem in slabem in Lindi za navdušenje nad vsem, kar leze in gre.
Hvala vsem tistim, ki ste, in tistim, ki niste verjeli!
PRILOGE
Priloga A: Anketni vprašalnik
Pozdravljeni! Prosim vas za sodelovanje v anketi. Anketa je ANONIMNA, rezultati bodo uporabljeni izključno za izdelavo diplomske naloge.
ŠTEVILKA V REDOVALNICI: _________ RAZRED:_______ SPOL: m ž ŽIVIM: a) v mestu b) na podeželju
V NARAVO HODIM:
a) enkrat mesečno b) enkrat tedensko c) skoraj vsak dan Ali si se že dotaknil(a) ali v rokah držal(a) živega pajka? DA NE
Kje si se dotaknil(a) ali v rokah držal(a) živega pajka?
a) v naravi
Pajki se lahko hranijo z žuželkami, majhnimi ptiči, majhnimi sesalci
in z drugimi pajki. DA NE NE VEM
Pomen vrednosti: 1= se nikakor ne strinjam; 2= se ne strinjam; 3= nimam posebnega Ljudje bi morali uporabljati manj kemičnih sredstev z namenom, da bi lahko pajki
živeli v njihovi bližini. 1 2 3 4 5
Prosim nadaljuj na naslednji strani…
Kje si se dotaknil(a) ali v rokah držal(a) živega ščurka?
Pomen vrednosti: 1= se nikakor ne strinjam; 2= se ne strinjam; 3= nimam posebnega