Vplivi na subjektivno zadovoljstvo

V zgodovini so različni filozofi proučevali srečo in ji pripisovali zelo različne vzroke. Rousseau je vir zadovoljstva pripisoval finančnemu blagostanju, dobremu kuharju in urejeni prebavi, njegov

naslednik Thoreau je menil, da sreča prihaja iz dejavnosti, ki jo človek opravlja. Stoiki so navajali, da je sreča psihološkega izvira, asketiki pa, da srečo prinašajo stališča in dejavnosti, ki posameznika ločujejo od okolice (Cecić Erpič, 1998).

Denarni prihodki

Larson (Diener, 1984) navaja, da obstajajo številni dokazi o pozitivni povezavi med denarnimi prihodki in subjektivnim zadovoljstvom. Rezultati študij so pokazali, da so bili premožnejši posamezniki v različnih kulturah bolj zadovoljni. Vpliv prihodka pa ni le neposreden, ampak vpliva posredno tudi preko določenih faktorjev, kot sta npr. zdravje in izobrazba, saj boljši finančni položaj vpliva na boljšo zdravstveno oskrbo in omogoča boljšo izobrazbo. Različne raziskave pa so podale različne postavke, npr. povečanje prihodka ne poveča nujno tudi zadovoljstva, vpliv prihodka je tako v veliki meri relativen, posameznik pa se pogosto počuti bolj zadovoljnega, če je bolj premožen glede na družbo, v kateri živi. Vpliv prihodka na subjektivno zadovoljstvo tako ni direkten, ampak nanj vpliva preko socialne primerjave. Freedman (Diener, 1984) navaja, da ima prihodek pomemben vpliv samo na stopnji ekstremne revščine. Ko posameznik doseže raven, kjer so zadovoljene osnovne potrebe, prihodek ne vpliva več pomembno na oceno zadovoljstva (Cecić Erpič, 1998).

Kronološka starost

Študije zadovoljstva kažejo, da med mlajšimi in starejšimi ni bistvenih razlik pri samoocenjevanju subjektivnega zadovoljstva. Večja je povezanost med indeksom splošnega zdravja in starostjo, saj starejši ljudje ocenjujejo svoje zdravje kot slabše. Prav tako upada s starostjo najvišja stopnja zadovoljstva. Pri mlajših preizkušancih pa so ugotovili večjo intenziteto pozitivnih in negativnih emocij (Cecić Erpič, 1998).

Spol

Študije kažejo, da so razlike med spoloma v globalni oceni zadovoljstva zelo majhne. Ženske poročajo o več negativnih emocijah, vendar pa bolj intenzivno občutijo pozitivne. Diener (1984) navaja, da obstaja blaga interakcija med vplivom spola in starosti, mlajše ženske poročajo o večjem zadovoljstvu kot mlajši moški, v starejši starosti skupini pa je vpliv spola ravno obraten. Avtorji navajajo, da je preobrat značilen za obdobje okoli 45. leta, vendar razlike med spoloma niso velike (Cecić Erpič, 1998).

Rasa

Študije, izvedene v ZDA (Diener, 1984), navajajo, da Afroameričani dosegajo nižje rezultate na lestvicah globalnega zadovoljstva kot pripadniki bele rase, vendar ne gre za univerzalni učinek.

Takšne razlike navajajo predvsem študije, kjer avtorji niso kontrolirali še drugih faktorjev, ki vplivajo na oceno subjektivnega zadovoljstva. Zaradi tega skupini nista izenačeni po starosti, spolu, izobrazbeni ravni, zakonskem statusu in mestu prebivališča. Če te faktorje kontroliramo, se med rasama še vedno pojavlja razlika, vendar je vpliv rase soodvisen od spola in starosti (Cecić Erpič, 1998).

Zaposlitveni status

Študije so pokazale, da so med vsemi skupinami preizkušancev najmanj zadovoljni brezposelni. Takšni so bili rezultati tudi po tem, ko so kontrolirali faktor prihodka. Rezultati so enaki za moške in ženske različnih starosti – nezaposlenost vpliva na subjektivno zadovoljstvo. To pa ne pomeni, da so posamezniki, ki so zaposleni doma (npr. gospodinje), manj zadovoljni kot tisti, ki so zaposleni in

dobivajo prihodke. Na splošno subjektivno zadovoljstvo vpliva tudi zadovoljstvo s poklicnim področjem (Cecić Erpič, 1998).

Izobrazba

Izobrazba ima pomemben vpliv na subjektivno zadovoljstvo, vendar ta vpliv ni močan, deluje pa v interakciji z drugimi variablami, npr. prihodkom. Diener (1984) rezultate študij razlaga s hipotezo, da lahko raven izobrazbe vpliva na povečanje pričakovanj (Cecić Erpič, 1998).

Zakonski in družinski status

Campbell (Diener, 1984) navaja, da je zadovoljstvo z zakonom in družino eden najpomembnejših in najmočnejših dejavnikov globalnega subjektivnega zadovoljstva. Manj znana in raziskovana pa je povezava med starševstvom in subjektivnim zadovoljstvom, čeprav lahko predvidevamo, da je korelacija prav tako visoka. Študije različnih avtorjev so pokazale, da so posamezniki, ki so poročeni ali pa v stalnem partnerskem razmerju, bolj subjektivno zadovoljni, ne glede na ostale faktorje (izobrazba, prihodek, poklicni status). Eden najmočnejših dejavnikov življenjskega zadovoljstva je zadovoljstvo z ljubezenskim življenjem (Cecić Erpič, 1998).

Socialni stiki

Študije kažejo, da so ekstravertirani posamezniki bolj srečni kot introvertirani, vendar pa je ta razlika majhna. Opazna je povezanost med subjektivnim zadovoljstvom in zadovoljstvom s področjem socialnih stikov ali kakšno drugo mero sociabilnosti. Na subjektivno zadovoljstvo imajo večji vpliv formalne socialne aktivnosti. Vpliv socialnih aktivnosti pa je odvisen od posameznikove izobrazbe in njegove potrebe po interakciji. Bolj pomembna kot obseg socialne mreže pa sta integriranost socialne mreže v posameznikovo življenje in kvaliteta odnosov v njej (Cecić Erpič, 1998).

Življenjski dogodki

Življenjski dogodki imajo majhen, vendar konsistenten vpliv na samooceno subjektivnega zadovoljstva. Prijetni in neprijetni življenjski dogodki so med seboj neodvisni. Na vpliv, ki ga imajo ti dogodki na zadovoljstvo z življenjem, pomembno vpliva kontrola, ki jo ima posameznik nad dogodki, oz. do kakšne mere lahko nanje vpliva. Tako lahko tudi prijetni življenjski dogodki negativno vplivajo na posameznikovo zadovoljstvo, saj lahko posameznik čuti, da jih nima pod kontrolo oz. da nanje nima vpliva (Cecić Erpič, 1998).

Osebnost

Diener (1984) navaja, da naj bi osebnostne lastnosti imele pomemben vpliv na subjektivno zadovoljstvo. Razlog naj bi bil tradicionalno prepričanje, da je za subjektivno zadovoljstvo bolj pomemben temperament kot pa zunanji dejavniki. Različne študije navajajo, da je visoko samospoštovanje eden pomembnejših dejavnikov subjektivnega zadovoljstva, ki je v visoki korelaciji z zadovoljstvom s samim sabo. Rezultati številnih študij kažejo, da je odnos med tendenco, da rezultate dejanja pripisujemo sebi in ne zunanjim dejavnikom, in subjektivnim zadovoljstvom konsistenten.

Diener (1984) je med vplive osebnosti uvrstil tudi inteligentnost, saj je to lastnost, ki je v družbi cenjena. Prav tako pa avtorji kot pomembne navajajo tudi spolne vloge v družbi – ženska v družbeno tipični spolni vlogi je bolj zadovoljna (Cecić Erpič, 1998).

Biološki vplivi

Številne študije kažejo precejšnjo zvezo med posameznikovo oceno zdravja in subjektivnim zadovoljstvom. Posamezniki ocenjujejo zdravje kot najpomembnejši faktor, ki vpliva na

posameznikovo srečo. Zdravje pa nima le neposrednega vpliva na subjektivno zadovoljstvo, temveč vpliva tudi posredno preko aktivnosti, ki jih posameznik zaradi zdravstvenega stanja zmore ali ne zmore opravljati. Drugi biološki faktor, ki ga pogosto povezujejo z zadovoljstvom, je spanje. Do danes še ni bilo dokazano, ali so motnje spanja posledica ali vzrok nezadovoljstva. Prav tako je pozitivna korelacija prisotna med zadovoljstvom in telesnimi aktivnostmi (Cecić Erpič, 1998).

3 CILJI, HIPOTEZE IN METODE DELA