• Rezultati Niso Bili Najdeni

ODRAŠČANJE

VPRAŠALNIK ZA IZVAJALCE

Prosim Vas, da ocenite današnjo uro. Vaša ocena nam bo pomagala, da bomo lahko pripravili še bolj zanimiv in sedmošolcem prilagojen program ure o telesni dejavnosti.

1. Tema današnje ure je udeležence zanimala.

a) Popolnoma

2. Današnja ura je pritegnila pozornost mladih, bila je zanimivo pripravljena in je pritegnila njihovo pozornost in pripravljenost k sodelovanju.

a) Popolnoma

3. Mladi so se tekom ure naučili veliko novega.

a) Popolnoma

4. Za mlade je bil po moji oceni najbolj zanimiv tisti del današnje ure, ko s(m)o:

a) prebirali knjižico v skupinah in izpolnjevali vprašalnik;

b) se pogovarjali o vprašalniku in pravilnih odgovorih;

c) se pogovarjali o primeru mladostnika;

č) sami zase ocenjevali, koliko se gibljemo in si zastavili osebne cilje;

d) Vsi deli ure so bili enako zanimivi.

5. Za mlade je bil po moji oceni najmanj zanimiv tisti del današnje ure, ko s(m)o:

a) prebirali knjižico v skupinah in izpolnjevali vprašalnik;

b) se pogovarjali o vprašalniku in pravilnih odgovorih;

c) se pogovarjali o primeru mladostnika;

č) sami zase ocenjevali, koliko se gibljemo in si zastavili osebne cilje;

d) Vsi deli ure so bili nezanimivi.

6. Del, v katerem so mladi najbolj sodelovali in jih je najbolj pritegnil, je bil tisti del ure, ko s(m)o:

a) prebirali knjižico v skupinah in izpolnjevali vprašalnik;

b) se pogovarjali o vprašalniku in pravilnih odgovorih,

VZGOJA ZA ZDRAVJE GIBAM SE

c) se pogovarjali o primeru mladostnika;

č) sami zase ocenjevali, koliko se gibljemo in si zastavili osebne cilje;

d) Med vsemi deli ure sem se naučil približno enako.

7. Del, v katerem so mladi najmanj sodelovali in jih je najmanj pritegnil, je bil tisti del ure, ko s(m)o:

a) prebirali knjižico v skupinah in izpolnjevali vprašalnik;

b) se pogovarjali o vprašalniku in pravilnih odgovorih;

c) se pogovarjali o primeru mladostnika;

č) sami zase ocenjevali, koliko se gibljemo in si zastavili osebne cilje;

d) Med vsemi deli ure sem se naučil približno enako.

8. Koliko časa ste izvajali posamezen del ure?

a) Ko so prebirali knjižico v skupinah in izpolnjevali vprašalnik: ____ minut.

b) Ko smo se pogovarjali o vprašalniku in pravilnih odgovorih: ____ minut.

c) Ko smo se pogovarjali o primeru mladostnika: ____ minut.

d) Ko so mladi sami zase ocenjevali čas gibanja in si zastavili cilje: ___ minut.

9. Ob rutinskem izvajanju ure – koliko manj časa bi porabili za izvedbo?

a) Nič manj.

b) _____ % manj.

c) Drugo: _________________________________________

10. Ali je po Vašem mnenju celotna izvedba predolga?

a) Da, skrajšal/a bi jo za vsaj ____ minut.

b) Ne.

c) Drugo: _________________________________________

11. Ali bi po Vašem mnenju morali kateremu od vsebinskih delov ure dati večji poudarek in več časa?

a) Da, ko smo prebirali knjižico v skupinah in izpolnjevali vprašalnik.

b) Da, ko smo se pogovarjali o vprašalniku in pravilnih odgovorih.

c) Da, ko smo se pogovarjali o primeru mladostnika.

č) Da, ko smo sami zase ocenjevali, koliko se gibljemo in si zastavili cilje.

d) Ne, nobeden od vsebinskih delov ni bil predolg.

12. Ali bi po Vašem mnenju morali kateremu od vsebinskih delov ure dati manjši poudarek in manj časa?

a) Da, ko smo prebirali knjižico v skupinah in izpolnjevali vprašalnik.

b) Da, ko smo se pogovarjali o vprašalniku in pravilnih odgovorih.

VZGOJA ZA ZDRAVJE GIBAM SE

c) Da, ko smo se pogovarjali o primeru mladostnika.

č) Da, ko smo sami zase ocenjevali, koliko se gibljemo in si zastavili cilje.

d) Ne, nobeden od vsebinskih delov ni bil prekratek.

13. Ali bi po Vašem mnenju morali katerega od vsebinskih delov izločiti?

a) Da, ko smo prebirali knjižico v skupinah in izpolnjevali vprašalnik.

b) Da, ko smo se pogovarjali o vprašalniku in pravilnih odgovorih.

c) Da, ko smo se pogovarjali o primeru mladostnika.

č) Da, ko smo sami zase ocenjevali, koliko se gibljemo in si zastavili cilje.

d) Ne, nobeden od vsebinskih delov ni bil prekratek.

14. Ali je bil po Vašem mnenju kateri od vsebinskih delov ure le stežka izvedljiv ali neprimeren za to starostno skupino?

a) Da, ko smo prebirali knjižico v skupinah in izpolnjevali vprašalnik.

b) Da, ko smo se pogovarjali o vprašalniku in pravilnih odgovorih.

c) Da, ko smo se pogovarjali o primeru mladostnika.

č) Da, ko smo sami zase ocenjevali, koliko se gibljemo in si zastavili cilje.

d) Ne, vsi deli so izvedljivi brez večjih težav.

15. Kakšna je po Vaši oceni namera večine mladih, da izpolnijo cilje, ki so si jih zastavili?

a) Cilje bodo izpolnili.

b) Niso še odločeni, bodo še premislili.

c) Ciljev ne bodo izpolnili.

16.Prosimo, navedite Vaše dodatne komentarje, dopolnila, ocene in razmišljanja po izvedbi ure.

VZGOJA ZA ZDRAVJE GIBAM SE

TELESNA TEŽA

Damjana Podkrajšek, Mojca Gabrijelčič Blenkuš

Namen delavnice je:

pogovoriti se z mladostniki o načinih ocenjevanja primernosti telesne teže;

seznaniti jih z objektivnim načinom ocenjevanja telesne teže in njenimi pomanjkljivostmi;

spregovoriti o stališčih do telesne teže (stališča sodobne družbe, medijev,

»lepotne« industrije, mladostnikov, zdravstvene stroke, staršev …);

vplivati na njihova stališča v zvezi s hujšanjem: če želijo izgubiti odvečno maščobno maso, naj se predvsem več gibajo.

Cilj je spodbuditi mladostnike k razmisleku o telesni teži in stališčih do nje.

Ciljna populacija so dijaki 1. letnikov srednjih šol.

Metoda dela

Delamo s skupino 5 do 15 mladostnikov. Izvedemo 30-minutni vodeni razgovor.

Uporabimo delovni list »Telesna teža« in knjižico »Telesna teža za mladostnike«.

VSEBINA

UVOD (za izvajalce):

Telesna teža postaja vse bolj pomembna v vrednostnem sistemu mladostnikov našega časa. Ker na težo gledajo predvsem s stališča lepote in sprejetosti v socialni mreži, njen pomen velikokrat napačno ocenjujejo. Mlada dekleta nekritično sprejemajo kult pretirane vitkosti in se poslužujejo zdravju škodljivih omejitev vnosa hrane ali pa prakticirajo ponavljajoče se shujševalne »kure«, ki so jih polni različni mediji. Ob tem verjamejo, da bodo bolj srečne, če bodo podobne svojim vzornicam (pevke, manekenke..). Oboje lahko pripelje do zdravju škodljivih posledic.

Pri fantih opažamo zadnja leta vse več tistih, ki pozabljajo na vsakodnevno gibanje, posedajo za računalniki in se morda čezmerno zatekajo k hrani. Nastajajoči prirastek teže sprejmejo, kot da bi šlo za prirastek na mišični masi. V resnici gre največkrat za začetno debelost, ki je niti ne opazijo, saj po teži zadoščajo standardom. Rešitev je več gibanja, kar pa ni »IN« niti pri vrstnikih niti pri starših.

Tudi sodobna medicina namenja telesni teži veliko pozornost. Ker je problem razvitega dela sveta predvsem debelost, je večina dejavnosti usmerjenih v preprečevanje debelosti kot dejavnika tveganja za zdravje. To lahko ima tudi