Vir: Musek 1993,72
Pred leti je Musek (1993, 72–73) predlagal shemo, po kateri lahko vrednote opišemo kot motivacijske cilje najvišjega hierarhičnega reda. Hierarhični model strukture vrednotnega univerzuma je postal tako eden izmed temeljev njegove teorije vrednot. Okvirno predstavitev modela kaţe slika 3. Kot vidimo, zavzemajo vrednote v tem modelu najvišjo raven hierarhije motivacijskih ciljev. Specifični motivacijski cilji se zdruţujejo v kompleksne cilje, ti v
splošne cilje. Tudi splošne motivacijske cilje še lahko kategoriziramo v skupine, a tedaj ugotovimo, da so to prav tiste kategorije, ki jih navadno označujemo z izrazom vrednote.
Motivacijske cilje si lahko predstavljamo na različnih ravneh. Na najniţji ravni so zelo specifični in konkretni motivacijski cilji. Na višjih ravneh so bolj splošni in abstraktni motivacijski cilji. Na najvišjih ravneh se motivacijski cilji generalizirajo v posamezne vrednote (Musek 2000, 10).
Pojmovanju, da lahko vrednote ustrezno pojmujemo kot posebno vrsto motivacijskih ciljev, je blizu tudi pojmovanje, ki ga izraţata Schwartz in Bilsky (1987, po Musek 2000, 10).
Sklicujoč se na številne avtorje in definicije vrednot, predlagata naslednjo opredelitev, po kateri so vrednote (a) pojmovanja ali prepričanja o (b) zaţelenih končnih stanjih ali vedenjih, ki (c) presegajo specifične situacije, (d) usmerjajo in vodijo izbiro ali pa oceno ravnanj in pojavov in (e) so urejena glede na relativno pomembnost. Avtorja posebej opozarjata na motivacijski vidik vrednot in menita, da so vrednote kot posebne vrste ciljev povezane z različnimi interesi (ti so lahko spet različni - individualni, kolektivni ali pa oboje), dalje z različnimi motivacijskimi področji ali domenami (uţivanje, varnost, storilnost, samousmerjanje, socialna prilagojenost, prosocialno obnašanje, socialna moč in zrelost).
Vrednote so po mojem mnenju pojmi, s katerimi posameznik izrazi, kaj je zanj pomembno, dobro, ima zanj vrednost, se za to zavzema in mu zato predstavlja motivacijo za dosego nekega cilja. Ker se na podlagi vrednot v ţivljenju odločamo, so pomemben dejavnik tudi pri poklicni izbiri posameznika, zato bom v nadaljevanju pregledala, kako vrednote razvrščajo različni avtorji, kako nastajajo in se oblikujejo ter predvsem kakšen vpliv imajo na poklicno izbiro.
4.2 Klasifikacija in merske lestvice vrednot
Različni avtorji so v različnih obdobjih vrednote preučevali z različnih zornih kotov in jih poskušali klasificirati. Psihološka in filozofska literatura navaja celo vrsto klasifikacij vrednot, katere izčrpen pregled navaja Musek (2000, 15–21).
Ţe Aristotel je v antičnem času izdelal zelo natančno analizo vrednot, ki jih je razdelil na razumske (um, modrost, umetnost ipd.) in značajske (pogum, samospoštovanje, prijateljstvo ipd.) vrednote. Rimski pisci so navajali tri osnovne vrednote: lepo, resnično in dobro.
Krščanstvo je prineslo še tri poglavitne vrednote: vera, upanje in ljubezen. Šele Nietzsche pa je postavil kontrapozicijo tako klasičnim antičnim kot krščanskim vrednotam. V njegovi
terminologiji apolonskim vrednotam40 (vrednote kulture, omike, ravnovesja, reda, harmonije in samoizpopolnjevanja) stojijo nasproti "barbarske" dionizične vrednote41 (moč, neomejenost, svoboda, strasti, oblast) (Musek 1993, 80–85).
Pri nas se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začelo intenzivnejše raziskovanje vrednot, njegov tempo pa je močno narasel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vzporedno z raziskovanjem vrednot so se oblikovali tudi instrumenti za merjenje vrednot. Med njimi velja omeniti Pogačnikove in Muskove lestvice vrednot.
Pogačnik (2002, 33–34) vrednote razvrsti po naslednjem vidiku:
osebne vrednote,
druţbene vrednote in
splošne vrednote.
Znotraj kategorije druţbenih vrednot, ki veljajo za celotno druţbo, še naprej razlikujemo vrednote, ki veljajo za posamezne dele druţbe. Splošne vrednote so še širše in se nanašajo na vsa ţiva bitja nasploh. Ravno tako ne moremo enačiti nabora osebnih vrednot in nabora druţbenih vrednot. Ta dva nabora se le delno prekrivata, obstajajo pa vrednote, ki veljajo le za nivo posameznika, in vrednote, ki veljajo le za nivo druţbe (prav tam).42
Tako kot obstajajo različne klasifikacije vrednot, obstaja tudi vrsta lestvic za merjenje pomembnosti vrednot. Pogačnik piše (2002, 34), da so najpomembnejše kar opredeljuje razlike med njimi, razlike v konceptualnih in teoretskih osnovah, na katerih ti instrumenti temeljijo. Nekatere lestvice obsegajo širši spekter vrednot (Musek, Rokeach, Schwartz in Bilsky, v Musek 2000, 15–21), druge se omejujejo izključno na osebne vrednote (Pogačnik, 1987). Pogačnik (2008) pravi, da naj bi taksonomija vrednot odgovorila na vprašanje, katere vrednote realno obstajajo, koliko jih je in kako jih lahko razvrstimo v logičen sistem (oziroma v kakšnih medsebojnih odnosih so).
Rokeach (1973, po Rus 1994, 168) meni, da vsako vrednoto sprejemamo brez povezave z drugimi vrednotami. Postopoma, izkustveno in skozi proces razvoja izolirano oblikovane vrednote integriramo in uvrščamo v hierarhično organiziran sistem, kjer je vsaka vrednota po pomembnosti določena relativno na druge vrednote. Ta organiziran, strukturiran sistem se
40 Apolonske vrednote so ideali, ki presegajo vrednote osebnega zadovoljstva. Gre za vrednote, ki se povezujejo z osebno in duhovno rastjo, uresničevanjem in transcendenco (Musek 2000).
41 Dionizične vrednote zajemajo vrednote, povezane z uspehom, doseganjem, uveljavljanjem in ugledom, materialne vrednote, dobrine uţivanja in zadovoljstva (Musek 2000).
42 Razumevanje s partnerjem je tipična osebna vrednota, enakost je tipična druţbena vrednota, znanje je vrednota, ki velja tako za posameznika kot za druţbo (Pogačnik 2002, 34).
imenuje implicitni vrednotni prostor, saj navzven ni jasno prepoznan, ampak ga lahko odkrijemo z natančnejšo analizo posameznikovih vrednot.
Preglednica 2: Muskova hierarhična struktura vrednostnega prostora43 Dionizične vrednote Apolonske vrednote
Kategorije največjega
obsega Hedonski tip Potenčni tip Moralni tip Izpolnitveni tip Kategorije
večjega obsega
Tudi Musek (2000, 71) v svoji teoriji vrednotni prostor strukturira v jasen hierarhičen model, ki ga prikazuje preglednica 2. Muskova lestvica vrednot (MLV) vsebuje tako osebne kot druţbene vrednote, ki hierarhično44 povezuje njihove nivoje generalnosti (največje, večje in srednje) s posameznimi vrednotami.
43 Hierarhična struktura vrednotnega prostora: po vrsti zajema štiri ravni generalnosti, raven vrednotnih kategorij največjega obsega (vrednotne velekategorije), raven vrednotnih kategorij večjega obsega (vrednotne tipe), raven vrednotnih kategorij srednjega obsega (vrednotne usmeritve) in raven specifičnih vrednot (posamezne vrednote) (Musek 2000, 71).
44 Ko govorimo o hierarhiji vrednot, se je treba zavedati, da hierarhija vrednot nikakor ne pomeni, da so ene vrednote višje, druge pa niţje, nekatere nasploh bolj pomembne za človeštvo, druge manj.
Ta klasifikacija nam pomaga razumeti, kako vrednote grupirajo ljudje v vsakdanjem ţivljenju.
Na najvišjem nivoju se vrednote delijo na dve vrednotni makrokategoriji (dionizične in apolonske). Ti se naprej delita na dva vrednotna tipa in slednji še naprej na vrednotne kategorije srednjega obsega (Musek 2000, 28–29). Muskova razdelitev vrednot vsebuje veliko število vrednot in kategorij. Pogačnikova lestvica osebnih vrednot (LOV)45 pa je preglednejša in enostavnejša (Pogačnik 2008).
Slika 4 Struktura osebnih vrednot