Vsakdanje dogodivš č ine

V ta tip sodijo različni motivni krogi: beg od doma, kraja, ugrabitev, socialne in zgodovinske pustolovščine, boji med mladimi.

Beg od doma prikazujejo npr: Leopold Suhodolčan Rumena podmornice in Bogdan Novak Banda v hosti. Glavna književna oseba zbeži od doma, da bi pokazala svojo samostojnost in nasprotovanje odraslim. Beg si lahko razlagamo kot metaforo za odraščanje, saj osebe pobegnejo od doma zaradi neuspeha v šoli ali nestrinjanja z odraslimi. Ker pustolovščina ni načrtovana, se zapletejo v nenavadne dogodivščine npr. jih okradejo, nimajo denarja ali hrane za preživetje, se izgubijo. Odrasli imajo v avanturistični mladinski prozi večinoma negativno vlogo, v primeru bega od doma junakom pomagajo, starši glavnih junakov pa postanejo bolj razumevajoči in pripravljeni poslušati svoje otroke (Haramija 2000: 99−101).

Kraje, kjer sodeluje glavna književna oseba, so opisane v obravnavanih knjigah: Anton Ingolič Tajno društvo PGC, Branka Jurca Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti, od novejši knjig pa: Slavko Pregl Spričevalo. Glavna književna oseba navadno postane tat zaradi objestnosti in ne zaradi pridobitve materialnih dobrin. Ker se zaveda negativne lastnosti svojega dejanja, krajo prizna in povrne svojo škodo, pri tem pa mu pomagajo razumevajoči odrasli (najpogosteje učitelji) (Haramija 2000: 99−101).

Ugrabitev je opisana v delih npr. Iva Zormana Moj Daniel in Braneta Dolinarja Rdeča kapica iz Zgornje Šiške, tu pustolovščina ni načrtovana, ampak se glavna oseba po spletu okoliščin znajde v središču pozornosti. Odrasli protagonist ugrabi otroka junaka, ki se s pomočjo dobrih ljudi reši. Književni prostor je razgiban, saj ugrabitelj otroka ne skriva samo na enem mestu.

Ugrabitelj navadno od otrokovih staršev zahteva odkupnino, ki je ne dobi, otrok je rešen pred njeno izročitvijo (Haramija 2000: 99−101).

Socialna in zgodovinska pustolovščina opisuje dogodke, na katere glavne književne osebe nimajo vpliva. Neugodne socialne razmere so opisane v dveh obravnavanih delih avtorja Mihe Matèta Bosopeta druščina, Kurja vojska idr. Kljub slabim socialnim razmeram, ki se jih glavne literarne osebe zavedajo, se otroci poskušajo čim bolj zabavati in preživeti srečno

otroštvo. Ker nimajo denarja, se preselijo v domišljijski svet, ki je pravično urejen. Njihove dogodivščine pa so manjše burke, v katerih nadvse uživajo (Haramija 2000: 99−101).

Med zgodovinske pustolovščine sodijo dela Toneta Seliškarja Posadka brez ladje, Iva Zormana Gnezdo Sršenov in Dima Zupana Trnovska mafija drugič, ki so povezane z drugo svetovno vojno. Vojna ni glavni motiv, to so razmere, v katerih se otroci znajdejo zaradi zunanjega dejavnika (vojna). Razmišljanje otrok o vojni je nepristransko (Haramija 2000:

99−101).

Boji med mladimi so naslednji motivni krog, kjer je pogosto humorno naslikano neproblematično otroštvo, ki pa vsebuje svoje otroške probleme, ki so zanje zelo pomembni in težko rešljivi. Obravnavana dela, ki opisujejo boje med mladimi: Slavko Pregl Geniji v kratkih hlačah, Vitan Mal Sreča na vrvici, Bogdan Novak Spopad na Rožniku in Lovci na petardarje, Tatjana Kokalj Senca na balkonu. Druge vsakdanje dogodivščine še v delih Polonce Kovač Andrejev ni nikoli preveč in Urške so brez napake. Pustolovščine glavnih oseb so povezane z nagajivostjo in načrtovanjem bojev, ki bi jih pripeljali do zmage. Za najhujšega sovražnika se tu izkažejo odrasli (Haramija 2000: 99−101).

Kot je razvidno iz spodnje tabele v obravnavanih delih diplomske naloge prevladuje tip otroške detektivke in tip vsakdanjih dogodivščin, kjer sta v ospredju motivna kroga kraje in bojev med mladimi. Tega dejstva vsekakor pa ne morem posploševati za celotno mladinsko avanturistično prozo, ker v diplomski nalogi ne gre za statistično analizo, saj je izbran le del.

Na žalost pa med izbranimi deli ni tipa športne avanturistične proze, ki se uveljavi po letu 1995 in je med mladimi zelo priljubljena.

Obravnavana dela sodijo v naslednje tipe realistične avanturistične proze:

Obravnavano delo in leto nastanka Tip realistične avanturistične mladinske proze Bratovščina Sinjega galeba (1936) pomorska avanturistična proza

Tajno društvo PGC (1958) vsakdanje dogodivščine - kraja Uhač in njegova druščina (1963) vsakdanje dogodivščine - kraja Vohljači in prepovedane skrivnosti

(1966)

vsakdanje dogodivščine - kraja

Rumena podmornica (1969) vsakdanje dogodivščine - beg od doma Potopljena galeja (1973) pomorska avanturistična proza

Detektivi na jeklenih konjičkih (1974) otroška detektivka

Odprava Zelenega zmaja (1976) potopisna avanturistična proza Andrejev ni nikoli preveč (1977) vsakdanje dogodivščine

Sreča na vrvici (1977) vsakdanje dogodivščine - boji med mladimi Geniji v kratkih hlačah (1978) vsakdanje dogodivščine - boji med mladimi Urške so brez napake (1980) vsakdanje dogodivščine

Bosopeta druščina (1982) vsakdanje dogodivščine - neugodne socialne razmere

Kurja vojska (1985) vsakdanje dogodivščine - neugodne socialne razmere

Trnovska mafija (1992) otroška detektivka

Usodni piknik (1993) taborniška avanturistična proza, otroška detektivka

Junaki petega razreda (1995) otroška detektivka

Spopad na Rožniku (1995) vsakdanje dogodivščine - boji med mladimi Skrivnost zlate reke (1996) otroška detektivka

Trnovska mafija drugič (1997) otroška detektivka Druščina iz šestega be (2000) otroška detektivka Skrivnost stare vile (2004) otroška detektivka

Lovci na petardarje (2004) vsakdanje dogodivščine - boji med mladimi Prijateljice in rastlinjak smrti (2004) otroška detektivka

Spričevalo (2005) vsakdanje dogodivščine - kraja Prijateljice in usodno srečanje (2005) otroška detektivka

Senca na balkonu (2007) vsakdanje dogodivščine - boji med mladimi

Jastrebov let (2008) otroška detektivka

Risova bratovščina (2010) otroška detektivka Orientacisti na sledi morilcu (2010) otroška detektivka

4 BIOGRAFSKI PODATKI AVTORJEV IN ANALIZA PREBRANIH