Rezultati in diskusija
35 Slika 4.2: Vzorec iz zlitine 7075-T651
4.2 Analiza zaostalih napetosti LSP obdelanih področij
Rezultati meritev zaostalih napetosti v zlitini Al 2017A-T451 so prikazani v preglednici 4.1 in na sliki 4.3.
Iz izmerjenih podatkov smo v nadljevanju izrisali grafe, kar nam omogoča lažji vpogled vpliva različnih parametrov LSP na zaostale napetosti. V grafih so vrednosti zaostalih napetosti označene s piko, črta na zgornji in spodnji strani pike pa predstavlja merilno napako merjenja zaostalih napetosti z rentgensko difrakcijo.
Rezultati in diskusija
36 Preglednica 4.1: Rezultati meritev zaostalih napetosti v Al 2017A-T451.
napetost
Na sliki 4.3 ter 4.4 so prikazane zaostale napetosti v Al 2017A-T451 v longitudinalni ter transverzalni smeri glede na potek predhodne LSP obdelave.
Iz rezultatov je razvidno, da število prehodov močno vpliva na zaostale napetosti v materialu.
Še posebej veliko razliko je opaziti med enim in dvema prehodoma, ko tlačne zaostale napetosti močno narastejo.
Medtem pa med dvema in tremi prehodi niti ni velike razlike, ponekod so vrednosti pri treh prehodih celo manjše, kar nakazuje na ozko tehnološko okno ustrezne LSP obdelave ter obdelovalnih parametrov. Tako so se na primer pri moči 8 GW/cm2 in zaščiti z aluminijevim trakom tlačne zaostale napetosti v longitudinalni smeri povečale iz -212 MPa pri enem
Rezultati in diskusija
37 prehodu na -299 MPa pri dveh prehodih, kar pomeni, da so se tlačne zaostale napetosti z dodatno LSP obdelavo površine povečale za 87 MPa.
Slika 4.3: Zaostale napetosti glede na število prehodov LSP za Al 2017-T451 v L smeri
Iz rezultatov je razvidno, da število prehodov močno vpliva na zaostale napetosti v materialu.
Še posebej veliko razliko je opaziti med 1 in 2 prehodoma, ko tlačne zaostale napetosti močno narastejo.
Medtem pa med 2 in 3 prehodi niti ni velike razlike, ponekod so vrednosti pri 3 prehodih celo manjše, kar nakazuje na ozko tehnološko okno ustrezne LSP obdelave ter obdelovalnih parametrov. Tako so se na primer pri moči 8 GW/cm2 in zaščiti z aluminijevim trakom, tlačne zaostale napetosti v longitudinalni smeri povečale iz -212 MPa pri enem prehodu na -299 MPa pri dveh prehodih, kar pomeni, da so se tlačne zaostale napetosti z dodatno LSP obdelavo površine povečale za 87 MPa.
Pri treh prehodih (in enakimi parametri) pa so tlačne zaostale napetosti v longitudinalni smeri znašale -290 MPa. Prav tako so se tlačne zaostale napetosti v longitudinalni smeri pri LSP z močjo 4 GW/cm2 pri dveh prehodih povečale, pri treh prehodih pa so se rahlo zmanjšale.
Tlačne zaostale napetostu v transverzalni smeri so v vsakem primeru večje tistih v longitudinalni smeri, kar je skladno z rezultati iz literature [7][19].
Rezultati in diskusija
38 Slika 4.4: Zaostale napetosti glede na število prehodov LSP za Al 2017-T451 v T smeri.
Velike razlike pa je opaziti v odvisnosti od uporabljene vrste zaščitne plasti, saj so vse vrednosti tlačnih zaostalih napetosti pri LSP tretiranju s črnim PVC trakom bistveno večje kakor z uporabo Al traku. Tako na primer tlačne zaostale napetosti v transverzalni smeri pri moči 8 GW/cm2 in enem prehodu znaša -290 MPa pri zaščiti z aluminijevim trakom ter -352 MPa pri LSP s črnim PVC trakom kot zaščitnim medijem.
Ob uporabi črnega PVC traku se tako tlačne zaostale napetosti povprečno povečajo za 25%
več kakor pri uporabi aluminijevega traku.
Rezultati in diskusija
39 Preglednica 4.2: Rezultati meritev zaostalih napetosti v Al 7075-T651.
napetost
Slika 4.5: Zaostale napetosti glede na število prehodov LSP za Al 7075-T651 v L smeri.
Iz slik 4.5 in 4.6, kjer so prikazane tlačne zaostale napetosti v LSP tretiranem Al 7075-T651, je opaziti podoben trend kot pri Al zlitin 2017A-T451, kjer je zopet razviden velik preskok med vrednostmi zaostalih napetosti med enim in dvema prehodoma, medtem ko pri treh
Rezultati in diskusija
40 prehodih razlika ni tako velika. Tudi pri tej zlitini so zaostale napetosti večje v transverzalni kakor v longitudinalni smeri zaradi učinkov LSP obdelave saj je v napredujoči smeri večji učinek udarni valov na površino materiala.
Slika 4.6: Zaostale napetosti glede na število prehodov LSP za Al 7075-T651 v T smeri
Tlačne zaostale napetosti pri LSP s črnim PVC trakom so večje, vendar v tem primeru povprečno le za 17% več od longitudinalnih zaostalih napetosti. Iz tega lahko vidimo, da zaščitna prevleka pri zlitini 7075-T651 nima takšnega vpliva kot pri zlitini 2017A-T451.
Iz slik 4.7 in 4.8 je razvidno, da gostota moči laserja (pove nam, koliko giga-watov moči odda laserska svetloba na površini enega kvadratnega centimetra), bistveno vpliva na zaostale napetosti v LSP obdelanem materialu.
To je seveda skladno s pričakovanji, saj je jakost udarnega vala odvisna od gostote moči.
Laserska svetloba višje gosote moči intenzivneje upari površino (zaščitno plast), zaradi česar je tlačni udarni val močnejši in v material vnese večjo plastično deformacijo, posledično pa nastanejo večje tlačne zaostale napetosti.
Rezultati in diskusija
41 Slika 4.7: Zaostale napetosti v odvisnosti od gostote moči za Al 2017A-T451 v L smeri.
Tako so na primer, pri izvedbi LSP z enim prehodom in zaščitno plastjo s črnim PVC trakom, pri moči 4 GW/cm2 v materialu nastale tlačne zaostale napetosti v longitudinalni smeri vrednosti -214 MPa, pri moči 8 GW/cm2 pa tlačne zaostale napetosti v longitudinalni smeri vrednosti -295. Tlačne zaostale napetosti v longitudinalni smeri so se tako pri večji gostoti moči povečale za 84 MPa. Povprečno so zaostale napetosti s povečanjem gostote moči narasle za 33%.
Slika 4.8: Zaostale napetosti glede na gostoto moči LSP za Al 2017A-T451 v T smeri.
Gostota moči vpliva na obe zaščitni plasti približno enako, saj so bile razlike med zaostalimi napetostmi pri večji in manjši gostoti moči pri obeh zaščitnih plasteh zelo podobne. Iz
Rezultati in diskusija
42 rezultatov lahko sklepamo, da se s povečanjem gostote moči močno povečajo tlačne zaostale napetosti, ne glede na uporabljeni zaščitni medij.
V Al 7075-T651 so razlike v tlačnih zaostalih napetostih v odvisnosti od gostote moči še izrazitejše (Sliki 4.9 in 4.10). Na primer, po LSP obdelavi z enim prehodom in zaščitno plastjo s črnim PVC trakom, so pri moči 4 GW/cm2, v longitudinalni smeri, nastale tlačne zaostale napetosti vrednosti -133 MPa, pri moči 8GW/cm2 pa tlačne zaostale -267 MPa. V povprečju so se tlačne zaostale napetosti s povečanjem gostote moči za faktor 2 povečale za 48%.
Slika 4.9: Zaostale napetosti glede na gostoto moči LSP za Al 7075-T651 v L smeri.
Na podlagi zgoraj prikazanih razultatov lahko nedvomno trdimo, da ima povečanje gostote moči signifikantni vpliv na povečanje vnesenih tlačnih zaostalih napetosti med procesom laserskega udarnega utrjevanja materiala.
Rezultati in diskusija
43 Slika 4.10: Zaostale napetosti glede na gostoto moči LSP za Al 7075-T651 v T smeri
4.3 Zaostale napetosti na neobdelani strani vzorcev
V preglednici 4.3 so zbrani rezultati meritev zaostalih napetosti na nasprotni strani LSP obdelanega vzorca Al 2017A-T451. Meritve so bile izvedene v treh različnih točkah.
Preglednica 4.3: Rezultati merjenja zaostalih napetosti na neobdelani strani vzorcev za material Al 2017A-T451
napetost
[MPa] odstopek
[MPa] smer predhodnega valjanja
oz. LSP obdelave stanje druge strani nad točko
6,46 ±9,94 L neobdelana
101,11 ±15,55 T neobdelana
-133,42 ±14,96 L LSP z 8 GW/cm2, Al
trak, 3 prehodi
-135,67 ±11,71 T LSP z 8 GW/cm2, Al
trak, 3 prehodi
-73,75 ±6,36 L LSP z 8 GW/cm2, črni
PVC trak, 3 prehodi
-76,28 ±10,72 T LSP z 8 GW/cm2, črni
PVC trak, 3 prehodi
V preglednici 4.4 so zbrani rezultati meritev zaostalih napetosti na nasprotni strani LSP obdelanega vzorca Al 7075-T651, merjeni v 3 različnih točkah.
Rezultati in diskusija
44 Preglednica 4.4: Rezultati merjenja zaostalih napetosti na neobdelani strani vzorcev za material Al
7075-T651.
napetost [MPa] Odstopek [MPa] smer Stanje druge strani
nad točko
Z vidika analize učinkov udarnih valov doseženih ob obdelavi LSP, kjer se udarni val širi v globino materiala in hkrati prehaja iz zgornje proti spodnji strani material in nazaj, smo v zadnji fazi preverili učinek LSP na zaostale napetosti še na drugi neobdelani strani vzorcev.
Na sliki 4.11 so vidni rezultati meritev na obeh vzorcih. V točki, kjer na zgornji strani ni bila izvedena LSP obdelava, se v vzorcu iz zlitine Al 2017A-T451 pojavijo natezne zaostale napetosti (tako v longitudinalini kot v transverzalni smeri), pri zlitini Al 7075-T651 pa tlačne. Te napetosti odražajo stanje predhodne izdelave Al plošč, t.j. učinek valjanja ter naknadne toplotne obdelave, pri čemer pa se razlike v stopnji deformacije zlitin pojavljajo zaradi razlik v kemični sestavi, mikrostrukturi ter različni izvedbi topilnega žarjenja in staranja.
Slika 4.11: Zaostale napetosti na neobdelani strani vzorcev, merjene v L smeri.
Rezultati in diskusija
45 Pod območjem , ki je bil obdelan z laserskim snopom z močjo 8 GW/cm2 ter tremi prehodi, kot zaščitno plast pa smo uporabili aluminijevo folijo, so si rezultati pri obeh zlitinah zelo podobni. V zlitini 2017A-T451 so nastale tlačne zaostale napetosti vrednosti -133 MPa v longitudinalni ter -135 Mpa v transverzalni smeri, medtem ko smo v zlitini Al 7075651 dobili tlačne zaostale napetosti vrednosti -118 Mpa v longitudinalni in -160 Mpa v transverzalni smeri. Iz rezultatov je razvidno, da je pri obeh zlitinah učinek LSP obdelave zaradi popagacije udarnih valov prisoten tudi na nasprotni/neobdelani strani z 10 mm pod utrjeno površino. Hkrati pa je opaziti večji učinek procesa LSP pri Al zlitini 2017A-T451, kjer je razlika zaostalih napetosti v primerjavi z osnovnim/neobdelanim stanjem večja.
Slika 4.12: Zaostale napetosti na neobdelani strani vzorcev, merjene v T smeri.
Pod območjem, obdelanim z enakimi parametri, le da je bil za zaščitno prevleko uporabljen črni PVC trak, so tlačne zaostale napetosti rahlo manjše, predvsem v zlitini Al 2017A-T451.
V tem primeru so na nasprotni strani vzorca, v transverzalni smeri nastale tlačne zaostale napetosti v vrednosti - 76,28 MPa, v longitudinalni smeri pa v vrednosti -73,75 MPa. V zlitni Al 7075-T651 so tlačne zaostale napetosti v obeh smereh zelo podobne tistim pod točko, prekrito z aluminijevim trakom. V tem primeru tlačne zaostale napetosti v transverzalni smeri znašajo -158,65 MPa, v longitudinalni smeri pa -130,66 MPa. Iz tega lahko sklepamo, da vrsta ablacijske plasti močno vpliva na jakost udarnega vala, propagacijo ter vnos tlačnih zaostalih napetosti v material Al 2017A-T451, medtem ko pri zlitini Al 7075-T651 izbira ablacijske plasti nima takega vpliva. To potrjuje ustrezno skladnost tudi z rezultati merjenja zaostalih napetosti na zgornji/utrjeni površini.
46
5 Zaključki
Namen te zaključne naloge je bil ugotoviti, kako različni parametri napredne površinske obdelave LSP aluminijevih zlitina 2017A-T451 ter 7075-T651 vplivajo na inducirane zaostale napetosti v materialu zaradi učinkov udarnih valov. Iz literature smo razbrali, da ti dve zlitini že sami po sebi dosegajo visoko natezno ter trajno dinamično trdnost, vendar pa zaradi potrebe industrije (predvsem letalske) potrebujeta dodatno površinsko utrditev. To je moč doseči z novodobno tehnologijo laserskega udarnega utrjevanja (LSP), in to le na specifičnih kritičnih mestih. Z vidika večje učinkovitosti ter ekonomičnosti je to bistvenega pomena, saj na tak način,z vnosom tlačnih zaostalih napetosti, utrdimo le tisti del, kjer je to dejansko potrebno, namesto da bi obdelovali celotno komponento. Glede na izvedene XRD meritve zaostalih napetosti LSP tretiranih Al zlitin ob uporabi različnih parametrov smo prišli do naslednjih ugotovitev:
1.) Tlačne zaostale napetosti v transverzalni smeri so vedno večje od tlačnih zaostalih napetosti v longitudinalni smeri, kar je posledica LSP, saj je transverzalna smer smer napredovanja laserskega snopa, zaradi česar dobimo večje deformacije v materialu.
2.) Z uporabo črnega PVC traku kot zaščitne prevleke smo dobili večje tlačne zaostale napetosti v obeh zlitinah, tako kot pri uporabi aluminijastega traku. Razlog za to je verjetno večja absorbcija laserske svetlobe, kar omogoča večji tlačni udarni val. Pri tem so bile razlike med zaostalimi napetostmi pri zlitini 2017A-T451 večje kakor pri zlitini 7075-T651, kar nakazuje na večjo zmožnost utrditve prve zlitine.
3.) S povečanjem števila prehodov povečamo velikost induciranih tlačnih zaostalih napetosti v materialu. Pri tem največja razlika nastane pri uporabi dveh prehodov (v primerjavi z enim prehodom), medtem ko v nekaterih primerih s tremi prehodi lahko celo dosežemo zmanjšanje tlačnih zaostalih napetosti kot pri uporabi dveh prehodov. To potrjuje, da »ostrejša« obdelava površine ni nujno ugodnejša in da je tehnološko polje optimalnih parametrov LSP dokaj ozko.
4.) Višja gostota moči povzroči vnos večjih tlačnih zaostalih napetostmi v tankem površinskem sloju tretiranih zlitin. To gre pripisati izrazitejši ablaciji zaščitnega medija ter generirani visoko-energetski plazmi znotraj omejitvenega medija kar botruje k močnejšemu udarnemu valu med procesom LSP.
Zaključki
47 5.) Učinek udarnih valov na nasprotni/neobdelani strani pri tretiranju zgornje strani z 8GW/cm2 ter 3 prehodih je pri Al zlitini 2017A-T451 večja pri uporabi aluminijevega traku, kar se odraža z večjimi vrednostmi tlačnih zaostalih napetosti na neobdelani strani vzorca, tako v longitudinalni kot v transverzalni smeri. Nasprotno pa so pri Al zlitini 7075-T651 na nasprotni/neobdelani strani večje tlačne zaostale napetosti ob uporabi črnega PVC traku, vendar pa so razlike ob uporabi Al traku bistveno manjše kot pri Al zlitini 2017A-T451.
6.) Aluminijeva zlitina 2017A-T451 je veliko dovzetnejša za učinek udarnega vala ter njegove propagacije v material, in sicer predvsem z uporabo aluminijevega traku, kakor pa Al zlitina 7075-T651. Medtem ko je črni PVC trak povzročil večje tlačne zaostale napetosti (tako v T kov L smeri) na površini, pa se izkaže, da pri Al zlitini 2017A-T451 uporaba aluminijevega traku povzroči večje zaostale napetosti na neobdelani strani plošče.
Predlogi za nadaljnje delo: glede na pridobljene rezultate bi bilo smiselno izmeriti potek zaostalih napetosti po globini z uporabo elektrokemičnega poliranja za kontroliran odvzem materiala. V taki meri bi pridobili dodaten vpogled o učinkih lasersko povzročenih udarnih valov po preseku materiala, z 2D sliko induciranih zaostalih napetosti. To je v praktičnih aplikacijah bistvenega pomena, saj ima poleg velikost tlačnih zaostalih napetosti, globina ter gradient ključno vlogo v smeri zagotavljanja ustrezne življenjske dobe. Hkrati bi bilo smiselno v prihodnje podrobno analizirati kako različni parametri LSP vplivajo na topografske značilnosti, kot sta valovitost in hrapavost saj v praktičnih aplikacijah lahko slabša topografija površine predstavlja kritična mesta začetne iniciacije utrujenostnih razpok.
48
Literatura
[1] G. E. Totten, D. S. MacKenzie: Handbook of Aluminium Volume 1: Physical Metallurgy and Process. Marcel Dekker, New York, 2003
[2] J. R. Kissel: Aluminium and its alloys. Charles A. Harper (ur.): Handbook of materials for product design. McGraw-Hill, New York, 2017
[3] I. Polmear, D. StJohn, J.F. Nie, M.Qian: Wrought Aluminium Alloys. Light Alloys.
Butterworth-Heinemann, Oxford, 2017, str. 173-263.
[4] A. T. Kermanidis: Aircraft Aluminum Alloys: Applications and Future Trends. S.
Pantelakis, K. Tserpes (ur.): Revolutionizing Aircraft Materials and Processes.
Springer, Cham 2020
[5] K. Ding, L. Ye: Laser shock peening: Performance and process simulation. Woodhead Publishing Limited, Cambridge, 2006
[6] Allan H. Clauer: Laser shock peening for fatigue resistance. J. K. Gregory, H. J. Rack, D. Eylon (ur.): Surface performance of Titanium. TMS, Warrendale, 1996, str. 217-230.
[7] U. Trdan, M. Skarba, J. A. Porro, J. L. Ocaña, J. Grum: Application of massive laser shock processing for improvement of mechanical and tribological properties. Surface
& Coatings Technology, Vol. 342 (2018)
[8] U. Zupanc: Površinska obdelava materiala – obstreljevanje s kroglicami. Vakuumist 21/1-2 (2008).
[9] E. Maleki, O. Unal: Optimization of shot peening effective parameters on surface hardness improvement. Metals and Materials International (2020)
Literatura
49 [10] C. S. Montross, T. Wei, L. Ye, G. Clark, Y. W. Mai: Laser shock processing and its effects on microstructure and properties of metal alloys: a review. International Journal of Fatigue 24 (2002) str. 1021-1036
‐
[11] A. K. Gujba, M. Medraj: Laser Peening Process and Its Impact on Materials Properties in Comparison with Shot Peening and Ultrasonic Impact Peening. Materials 7/12 (2014).
[12] Y. Sano, K. Akita, K. Masaki, Y. Ochi, I. Altenberger, B. Scholtes: Laser peening without coating as a surface enhancement technology. Journal of Laser
Micro/Nanoengineering 1 (2006)
[13] D. Karthik, S. Swaroop: Laser peening without coating – an advanced surface treatment: A review. Materials and Manufacturing Processes 32 (2017)
[14] J. L. Ocana, C. Correa, A. Garcia-Beltran, J. A. Porro, M. Diaz, L. Ruiz-de-Lara, D.
Peral: Laser shock processing of thin Al2024-T351 plates for induction of through-thickness compressive residual stresses fields. Journal of materials processing technology, 223 (2015)
[15] U. Trdan, J. Grum: SEM/EDS characterization of laser shock peening effect on localized corrosion of Al alloy in near natural chloride environment. Corrosion Science, 82 (2014)
[16] C. A. R. P. Baptista, M. S. F. Lima, R. Riva, R. H. M. Siqueira: Fatigue crack growth behavior of laser-shock processed aluminium alloy 2024-T3. Procedia Structural Integrity 17 (2019) str. 324-330
[17] Y. Jain, S. Varin, S. Prabhakaran, S. Kalainathan: Effect of multiple laser shock peening without coating on Al-2024-O alloy for automotive applications. Mechanics, Materials Science & Engineering 9 (2017)
[18] Z. Bergant, U. Trdan, J. Grum: Effects of laser shock processing on high cycle fatigue crack growth rate and fracture toughness of aluminium alloy 6082-T651.
International Journal of Fatigue, 87 (2016)
[19] U. Trdan, M. Skarba, J. Grum: Laser shock peening effect on the dislocation transitions and grain refinement of Al-Mg-Si alloy. Materials Characterization, 97 (2014)
[20] C. Rubio-Gonzalez, G. Gomez-Rosas, J. L. Ocana, C. Molpeceres, A. Banderas, J.
Porro, M. Morales: Effect of an absorbant overlay on the residual stress field induced by laser shock processing on aluminium samples. Applied surface science, 252 (2006)
Literatura
50 [21] N. Saklakoglu, S. G. Irizelp, E. Akman, A. Demir: Near surface modification of
aluminium alloy induced by laser shock processing. Optics & Laser Technology, 64 (2014)
[22] J. T. Wang, L. Xie, K. Y. Luo, W. S. Tan, L. Cheng, J. F. Chen, Y. L. Lu, X. P. Li, M. Z. Ge: Improving creep properties of 7075 aluminium alloy by laser shock peening.
Surface & Coatings Technology, 349 (2018)
[23] E. A. Larson, X. Ren, S. Adu-Gyamfi, H. Zhang, Y. Ren: Effects of scanning path gradient on the residual stress distribution and fatigue life of AA2024-T351 aluminium alloy induced by LSP. Results in Physics, 13 (2019)
[24] P. Peyre, R. Fabbro, H. P. Lieurade, Laser shock processing of aluminium alloys.
Application to high cycle fatigue behaviour. Materials science and engineering 210 (1996) str. 102-113
[25] P. Peyre, L. Berthe, X. Scherpereel, R. Fabbro: Laser-shock processing of aluminium coated 55C1 steel in water-confinement regime, characterization and application to high-cycle fatigue behaviour. Journal of Materials Science 33 (1998) str.
1421-1429
[26] 7075 Aluminium. Na Gabrian. Dostopno na: https://www.gabrian.com/7075-aluminum-properties/, ogled: 3.9.2019
[27] 2017A-T451 Aluminium. Na Aerospace Specification Metals. Dostopno na:
http://asm.matweb.com/search/SpecificMaterial.asp?bassnum=MA2017T4, ogled:
3.9.2019
[28] 7075-T651 Aluminium. Na Aerospace Specification Metals. Dostopno na:
http://asm.matweb.com/search/SpecificMaterial.asp?bassnum=MA7075T6, ogled:
3.9.2019
[29] R. A. Winholtz, M. Rogante: Residual Stress: Macro- and Microstresses. K. H.
Jürgen Buschow (ur.): Encyclopedia of Materials: Science and Technology. Pergamon, Oxford, 2001
[30] J. Masse, G. Barreau: Laser generation of stress waves in metal. Surface and Coatings Technology 70 (1995) str. 231-234
Literatura
51 [31] J. Fouinier, P. Ballard, P. Merien, J. Barralis, L. Castex, R. Fabbro: Mechanical
effects induced by shock waves generated by high energy laser pulses. Journal de Physique III (1991)
[32] Y. Hu, Z. Yao: Overlaping rate effect on laser shock procesing of 1045 steel by small spots with Nd:YAG pulsed laser. Surface & Coatings Technology 202 (2008) str.
1517-1525
[33] P. J. Withers: Introduction to Residual Stress. Module in Material Science and Material Engineering. Dostopno na:
https://www.sciencedirect.com/referencework/9780128035818/materials-science-and-materials-engineering, ogled: 28.3.2020.
[34] T. Vuherer, M. Zrilić, I. Samardžić, D. Bajic, M. Manjgo: Primernost metod za merjenje zaostalih napetosti v praksi (Suitability of residual stress measurement methods in practice). Varilna tehnika, 64 (2016).
[35] Hole drilling for residual stress measurement. Dostopno na:
https://sonats-et.com/en/residual-stress/hole-drilling-residual-stress-measurement/, ogled: 30.5.2020
[36] A. M. Korsunsky: A Teaching Essay on Residual Stresses and Eigenstrains.
Butterworth-Heinemann, Oxford, 2017
[37] P. J. Withers: Residual Stress: Measurement by Diffraction. V: K. H. J. Buschow (ur.): Encyclopedia of Materials: Science and Technology. Pergamon, Oxford, 2001 [38] Braggov pogoj. V Znanje sveta. Dostopno na:
https://www.znanjesveta.com/o/Braggov_pogoj, ogled: 25.5.2020 [39] David Tanner. Dostopno na:
https://sites.google.com/site/temfemguy/research/residual-stress-in-aluminium-forgings/residual-stress-determination---x-ray-diffraction
[40] C. Rubio-Gonzales, J. L. Ocaña, G. Gomez-Rosas, C. Molpeceres, M. Paredes, A.
Banderas, J. Porro, M. Morales: Effect of laser shock processing on fatigue crack growth and fracture toughness of 6061-T6 aluminium alloy. Materials Science and Engineering 386 (2004) str. 291-295
[41] Proto Manufacturing: Portable Residual Stress & Retained Austenite Measurement Systems. Dostopno na:
https://www.protoxrd.com/products/residual-stress-measurement/ixrd-portable, ogled: 10. 10. 2020.