V primerih diskriminacije oz. neenakega obravnavanja od posamezne institucije, ustanove ali podjetja je primerno težavo najprej skušati rešiti znotraj institucije, v kateri so bile te pravice kršene. Pomembne so vzpostavljene notranje pritožbene poti, prek katerih se lahko pritoži zoper najrazliþnejša ravnanja ali opustitve, s katerimi je bila kršena pravica do enakega obravnavanja.
Državni zbor RS (7. þlen ZUNEO), Vlada RS, ministrstva in drugi državni organi ter organi samoupravnih lokalnih skupnosti so dolžni ustvarjati pogoje za enako obravnavanje oseb z osvešþanjem in spremljanjem položaja na tem podroþju ter z ukrepi normativne in politiþne narave. To so zlasti pozitivne obveznosti, ki uþinkujejo tudi navzven, ne le v okviru neposredne uporabe javnih pooblastil ter pri notranjem delovanju organov oblasti. Državni organi so dolžni odstranjevati vse strukturne prepreke, ki povzroþajo diskriminacijo, in ustvarjati normativni okvir in politike za prepreþevanje diskriminacije. Dolžni so tudi
osvešþati javnost in si prizadevati za spremembo obstojeþih diskriminatornih družbenih vzorcev v družbi.
V nadaljevanju so našteti in opisani organi, ki so v Sloveniji zadolženi za ukrepanje v primeru diskriminacije oz. neenakega obravnavanja. Skozi statistiþne podatke je prikazana prisotnost diskriminacije oz. neenakega obravnavanja v Sloveniji.
4.1 Varuh þlovekovih pravic
Varuh þlovekovih pravic je ena izmed institucij, na katere se lahko obrnemo v primeru diskriminacije. V slovenski ustavni sistem je bila vpeljana z URS. Varuha þlovekovih pravic opredeljuje 159. þlen v URS, ki doloþa, da se za varovanje þlovekovih pravic in temeljnih svobošþin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil z zakonom doloþi varuh pravic državljanov.
Zakon, ki doloþa pristojnosti in pooblastila ter daje zakonsko podlago za njegovo ustanovitev, je Zakon o varuhu þlovekovih pravic (ZVarCP, Uradni list RS, št. 71/1993, 15/1994, 109/2012).
Varuh þlovekovih pravic (Varuh þlovekovih pravic RS, b. l. a.) je institucija s širokimi pristojnostmi do državnih in drugih organov, ki izvajajo javna pooblastila. Z nalogami in pooblastili, ki jih ima, je dodatno sredstvo zunajsodnega varstva pravic posameznikov.
Varuh (Varuh þlovekovih pravic RS, b. l. b.) je nadzornik oblasti, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v þlovekove pravice in temeljne svobošþine, njegovo delo ni omejeno samo na neposredne kršitve v ustavi navedenih þlovekovih pravic in svobošþin, ampak lahko deluje v primeru kakršne koli kršitve katere koli pravice posameznika s strani nosilcev oblasti. V razmerju do drugih državnih organov je samostojen in neodvisen organ (4. þlen ZVarCP). O svojem delu poroþa državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poroþili (5. þlen ZVarCP).
Postopek pri varuhu je neformalen in za stranke brezplaþen. Voditi ga je dolžan nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stališþa prizadetih strani (9. þlen ZVarCP). Posebnost varuha je, da ni pristojen za nadzor zasebnih delodajalcev. Njegove pristojnosti so po 1. þlenu ZVarCP omejene na obravnavanje zadev, ki se nanašajo na kršitev þlovekovih pravic in temeljnih svobošþin, za katere so odgovorni državni organi, organi lokalne samouprave in nosilci javnih pooblastil.
Varuh torej nima pristojnosti do zasebnega sektorja, zato pobudnikom, ki zatrjujejo kršenje svojih pravic v zasebnem sektorju, svetujejo, da dajo prijavo inšpekcijskim službam in drugim nadzornim institucijam.
Varuh lahko ob ugotovljeni kršitvi ali nepravilnosti ukrepa tako, da organu, ki je povzroþil kršitev ali nepravilnost, posreduje predlog, mnenje, kritiko ali priporoþilo. Predlaga lahko, da organ ponovno izvede doloþen postopek v skladu z zakonom, lahko predlaga povrnitev škode, lahko pa predlaga tudi drug naþin za odpravo nepravilnosti, ki je bila povzroþena, npr. uvedba disciplinskega postopka zoper uslužbence organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost (39. þlen ZVarCP).
Statistika za obdobje 2007–2011
Prikazane so kršitve na osnovi ustavnih pravic iz delovnopravnih zadev in diskriminacije v okviru dela varuha v obdobju 5 let in njegova uþinkovitost reševanja.
Preglednice v nadaljevanju prikazujejo statistiþne podatke o odprtih zadevah1, zadevah v obravnavi2 in zakljuþenih zadevah3 pri varuhu þlovekovih pravic RS od leta 2007 do leta 2011. Podatki zajemajo tri od dvanajstih podroþji dela varuha, in sicer ustavne pravice, delovnopravne zadeve in diskriminacijo. Vsa ostala podroþja dela so zajeta v toþki 4.
Preglednica 2: Število odprtih zadev pri varuhu þlovekovih pravic RS za obdobje 2007–
2011 (zajeta so tri podroþja dela)
Odprte zadeve
PODROýJE 2007 2008 2009 2010 2011
DELA Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež 1. Ustavne pravice 98 3,50% 160 5,60% 119 4,50% 150 5,70% 165 6,60%
2. Delovnopravne zadeve 200 7,20% 248 8,60% 213 8,10% 191 7,30% 187 7,40%
3. Diskriminacija 49 1,80% 76 2,60% 52 2,00% 54 2,10% 49 2,00%
4. Ostala podroþja dela 2422 87,50% 2394 83,20% 2239 85,40% 2239 84,90% 2111 84,00%
Skupaj 2769 100% 2878 100% 2623 100% 2620 100% 2512 100%
Vir: Varuh þlovekovih pravic RS 2008, 260–275; Varuh þlovekovih pravic RS 2009, 328–340; Varuh þlovekovih pravic RS 2010, 356–371; Varuh þlovekovih pravic RS 2011, 366–378; Varuh
þlovekovih pravic RS 2012, 395–410.
1 Odprte zadeve so vse pobude, prispele na varuhov naslov od 1. januarja do 31. decembra za obravnavano leto.
2 Zadeve v obravnavi poleg odprtih zadev za tekoþe leto vkljuþujejo še prenesene zadeve, to so nedokonþane zadeve iz prejšnjih let. Vkljuþujejo tudi ponovno odprte zadeve, torej zadeve, pri katerih je bil postopek obravnave na zadnji dan (31. december) prejšnjega leta konþan, vendar se je v tekoþem letu zaradi novih vsebinskih dejstev in okolišþin njihovo obravnavanje nadaljevalo. Ker gre za nove postopke v istih zadevah, se v takšnih primerih ne odpira novih spisov. Zaradi tega se spet odprte zadeve ne upoštevajo kot tekoþe odprte zadeve, temveþ spadajo v zadeve v obravnavi.
3 Pri zakljuþenih zadevah so upoštevane vse zadeve v obravnavi za tekoþe leto in ki so konþane do 31.
decembra istega leta.
Preglednica 3: Število zadev v obravnavi pri varuhu þlovekovih pravic RS za obdobje 2007–2011 (zajeta so tri podroþja dela)
Zadeve v obravnavi
Podroþje 2007 2008 2009 2010 2011
dela Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež 1. Ustavne pravice 105 3,40% 183 5,40% 155 4,92% 173 5,60% 183 5,95%
2. Delovnopravne zadeve 220 7,10% 292 8,60% 253 8,03% 225 7,30% 238 7,73%
3. Diskriminacija 57 1,90% 104 3,10% 69 2,19% 67 2,20% 61 1,98%
4. Ostala podroþja dela 2703 87,60% 2807 82,90% 2674 84,86% 2617 84,90% 2595 84,34%
Skupaj 3085 100% 3386 100% 3151 100% 3082 100% 3077 100%
Vir: Varuh þlovekovih pravic RS 2008, 260–275; Varuh þlovekovih pravic RS 2009, 328–340; Varuh þlovekovih pravic RS 2010, 356–371; Varuh þlovekovih pravic RS 2011, 366–378; Varuh
þlovekovih pravic RS 2012, 395–410.
Preglednica 4: Število zakljuþenih zadev v obravnavi pri varuhu þlovekovih pravic RS za obdobje 2007–2011 (zajeta so tri podroþja dela)
Zakljuþene zadeve v obravnavi
Podroþje 2007 2008 2009 2010 2011
dela Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež 1. Ustavne pravice 85 2,75% 151 4,46% 136 4,32% 156 5,06% 164 5,33%
2. Delovnopravne zadeve 182 5,90% 259 7,65% 230 7,30% 179 5,81% 212 6,89%
3. Diskriminacija 30 0,97% 89 2,63% 56 1,78% 54 1,75% 96,4 3,13%
4. Ostala podroþja dela 2355 76,38% 2439 72,06% 2353 74,71% 2201 71,38% 2119,6 68,85%
Skupaj 2652 100% 2938 100% 2775 100% 2590 100% 2592 100%
Vir: Varuh þlovekovih pravic RS 2008, 260–275; Varuh þlovekovih pravic RS 2009, 328–340; Varuh þlovekovih pravic RS 2010, 356–371; Varuh þlovekovih pravic RS 2011, 366–378; Varuh
þlovekovih pravic RS 2012, 395–410.
Statistiþni pregled obravnavanih pobud kaže na razliko med odprtimi zadevami, zadevami v obravnavi in dejansko zakljuþenimi zadevami. V vseh letih je zaznati, da število zadev v obravnavi predstavlja najveþji obseg pobud, saj vsebuje tudi prenesene pobude iz prejšnjih let ter nekatere ponovno odprte zadeve. Varuh obravnava veþ podroþij dela, vendar so v analizi zajeta tri pomembnejša z vidika upravljanja z raznolikostjo v zaposlovanju.
Na podroþju obravnave ustavnih pravic je v letu 2007 zaznati 24,5 % manj zadev kot leto poprej. V letu 2008 jih je bilo obravnavanih kar za 74,3 % veþ glede na leto 2007. V letu 2009 je bilo v obravnavi 15,3 % manj zadev v primerjavi z letom 2008. V letu 2010 je bilo v obravnavi 12,6 % veþ zadev kot v letu 2009, v letu 2011 pa je bilo v obravnavi 5,8 % zadev veþ kot v letu 2010.
Na podroþju delovnopravnih zadev se je število zadev v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 poveþalo za 19,6 %, v letu 2008 pa glede na leto 2007 za 32,7 %. V letu 2009 se je število zadev v obravnavi glede na leto 2008 zmanjšalo za 13,7 %, v letu 2010 glede na leto 2009 za 11,1 %, v letu 2011 pa se je število zadev glede na leto 2010 poveþalo za 5,8 %.
Na podroþju diskriminacije se je število pobud v letu 2007 glede na leto 2006 poveþalo za 16,3 %, v letu 2008 pa se je število zadev glede na leto 2007 skoraj podvojilo s 57 na 104. V
letu 2009 glede na leto 2008 se je število zadev zmanjšalo za 25,9 %, kar je bilo najbolj opazno na podroþju diskriminacije pri zaposlovanju. V letu 2010 je bilo število zadev skoraj enako kot v letu 2009, v letu 2011 pa se je število zadev glede na leto prej zmanjšalo za 9 %.
V letu 2007 je bilo zakljuþenih 2.652 zadev, kar predstavlja 5,2-odstotno poveþanje glede na leto 2006. Po primerjavi števila odprtih zadev z zakljuþenimi zadevami vidimo, da je v letu 2007 zakljuþenih 4,3 % manj zadev, kot jih je bilo odprtih. V letu 2008 je bilo zakljuþenih 2.938 zadev, kar glede na leto 2007 predstavlja 10,8-odstotno poveþanje. Po primerjavi števila zakljuþenih zadev s številom odprtih zadev je bilo v letu 2008 zakljuþenih 2 % veþ zadev, kot jih je bilo odprtih. V letu 2009 je bilo zakljuþenih 2.775 zadev, kar glede na leto 2008 predstavlja 5,5-odstotno zmanjšanje števila zakljuþenih zadev. Po primerjavi števila zakljuþenih zadev s številom odprtih zadev je bilo v letu 2009 zakljuþenih 5,8 % veþ zadev. V letu 2010 je bilo zakljuþenih 2.590 zadev, kar je 6,7-odstotno zmanjšanje števila zakljuþenih zadev glede na leto 2009. Po primerjavi števila zakljuþenih zadev s številom odprtih zadev je bilo zakljuþenih za 1,1 % manj zadev, kot jih je bilo odprtih. V letu 2011 je bilo zakljuþenih 2.591 zadev, kar je skoraj identiþno kot leta 2010. Po primerjavi števila zakljuþenih zadev s številom odprtih zadev je bilo v letu 2011 zaprtih za 3,2 % veþ zadev, kot jih je bilo odprtih.
4.2 Zagovornik naþela enakosti
Zagovornik je instrument Službe za enake možnosti in evropsko koordinacijo pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1, Uradni list RS, št. 52/02, 56/03, 83/03, 45/04, 61/04, 97/04, 123/04, 24/05, 93/05, 113/05, 89/07, 126/07, 48/09, 8/10, 8/12, 21/12) se je ukinil Urad za enake možnosti. Podroþje enakih možnosti je od marca 2012 prevzelo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS.
V nasprotju z varuhom þlovekovih pravic zagovornik obravnava tudi primere, pri katerih so domnevni kršitelji fiziþne osebe, podjetja, sindikati, društva in ne le organi oblasti.
Naloga zagovornika je prepreþevanje in odpravljanje diskriminacije v Sloveniji.
Zagovornikove naloge (Zagovornik, b. l.) so tudi obravnavanje pritožbe s primeri domnevne diskriminacije, izdajanje pravno neobvezujoþih mnenja o tem, ali je bila oseba v doloþeni situaciji diskriminirana oz. neenako obravnavana zaradi osebnih okolišþin, v mnenju tudi priporoþi kršiteljici ali kršitelju, kako odpraviti kršitev, razloge in posledice. S takšnim posredovanjem na neformalen naþin skuša odpraviti kršitev in pomaga izboljšati prakso v prihodnje. ýe težave ni mogoþe rešiti na takšen naþin, pa lahko inšpekcijam predlaga pregon prekrška. Postopek pred zagovornikom je brezplaþen in zaupen.
Zagovornik (Zagovornik, b. l.) nudi pomoþ tudi z nasveti o tem, katere pravne poti imajo osebe na voljo in kako jih uporabiti pred drugimi državnimi organi. Zagovornika se lahko
prosi za mnenje, ali ravnanje je oz. bi lahko predstavljalo diskriminacijo, in za nasvet o tem, kako ravnati, da bi se izognili diskriminaciji in da bi bolj uþinkovito zagotavljali spoštovanje pravice do enakega obravnavanja. Daje tudi splošne informacije o problemu diskriminacije in stanju na tem podroþju v Sloveniji.
ýe kršitelj (Urad za enake možnosti, b. l.; Zagovornik, b. l.) upošteva zagovornikovo mnenje, se na tak naþin dobi moralno zadošþenje, nekatere posledice kršitve se skuša odpraviti, postopek pa se zakljuþi. To sicer ne pomeni, da se pravic ne more uveljavljati še v drugih postopkih. ýe se zagovornikovo mnenje ne upošteva, se zadevo praviloma posreduje v obravnavo pristojni inšpekciji, ki lahko zoper kršitelja uvede postopek o prekršku in izreþe globo.
Statistika za obdobje 2006–2010
V nadaljevanju so predstavljeni statistiþni podatki obravnavanih primerov za obdobje 5 let.
Razvidna je prisotnost raznolikosti glede na parameter osebne okolišþine.
a) Obravnavane pobude glede na osebno okolišþino za leto 2006
Preglednica 5: Število obravnavanih primerov glede na osebno okolišþino za leto 2006
Osebna okolišþina Število primerov
Spol 16
Narodnost oz. etniþna pripadnost 4
Invalidnost 5
Starost 4
Zdravstveno stanje 2
Versko in drugo prepriþanje 1
Spolna usmerjenos, spolna identiteta 1
Izobrazba 1
Videz 1
Nejasna osebna okolišþina/drugo 8
Skupaj 43
Vir: Urad za enake možnosti RS 2007, 4.
Zagovornica je v letu 2006 obravnavala 43 primerov, od tega 7 pobud iz leta 2005 in 36 pobud, prejetih v letu 2006. Pobudniki so najpogosteje zatrjevali diskriminacijo na osnovi spola, sledita invalidnost, starost in narodnost oz. etniþna pripadnost. Najveþji delež so predstavljali primeri s podroþja delovnih razmerij.
b) Obravnavane pobude glede na osebno okolišþino za leto 2007
Preglednica 6: Število obravnavanih primerov glede na osebno okolišþino za leto 2007
Osebna okolišþina Število primerov
Vir: Urad za enake možnosti RS 2008, 6.
Zagovornica je v letu 2007 obravnavala 47 primerov, od tega 6 pobud iz leta 2006 in 41 pobud, prejetih v letu 2007. Pobudniki so najpogosteje zatrjevali diskriminacijo na osnovi spola, sledita invalidnost in starost. Najveþji delež so predstavljali primeri s podroþja delovnih razmerij.
c) Obravnavane pobude glede na osebno okolišþino za leto 2008
Preglednica 7: Število obravnavanih primerov glede na osebno okolišþino za leto 2008
Osebna okolišþina Število primerov
Vir: Urad za enake možnosti RS 2009, 5.
V letu 2008 je zagovornik obravnaval 47 primerov, od tega 2 iz leta 2007 in 45 zadev tekoþega leta. Najveþji delež zavzemajo primeri s podroþja delovnih razmerij. Pobudniki so zatrjevali diskriminacijo na osnovi spola, invalidnosti in starosti. Primeri pod drugo se nanašajo predvsem na domnevno neenako obravnavanje v sodnih postopkih oz. pred ostalimi državnimi organi.
d) Obravnavane pobude glede na osebno okolišþino za leto 20094
Preglednica 8: Število obravnavanih primerov glede na osebno okolišþino za leto 2009
Osebna okolišþina Število primerov
Vir: Urad za enake možnosti RS 2010, 23.
Zagovornik je v letu 2009 v obravnavo prejel 68 primerov domnevne diskriminacije na osnovi vložene pobude. Iz leta 2008 je bilo prenesenih 6 pobud. Skupno število pobud v obravnavi za leto 2009 je bilo 74. Opazno je postopno narašþanje, saj je bilo v primerjavi z letom 2008 vloženih 23 pobud veþ. Najveþji delež predstavljajo primeri iz delovnih razmerij na osnovi diskriminacije zaradi spola, narodnosti oz. etniþne pripadnosti, starosti in starševstva.
e) Obravnavane pobude glede na osebno okolišþino za leto 20105
Preglednica 9: Število zakljuþenih/rešenih primerov glede na osebno okolišþino za leto 2010
Število primerov Število primerov Osebna prenesenih iz prejetih okolišþina leta 2009 v letu 2010
Spol 6 8
Narodnost oz. etniþna pripadnost 2 3
Invalidnost ali zdravstveno stanje 1 6
Starost 5 2
Versko in drugo prepriþanje 0 0
Politiþno prepriþanje 0 1
Vir: Urad za enake možnosti RS 2011, 151.
4 Zaradi dveh primerov, kjer pobudnik/-ca poleg spola kot osebno okolišþino navaja tudi starost oz.
narodnost, skupno število primerov ni enako številu obravnavanih primerov na podlagi pobude, dane v letu 2009.
5 Starševstvo je bilo v dveh pobudah izpostavljeno hkrati s spolom – veþplastna diskriminacija.
Zagovornik je v letu 2010 prejel 66 pobud, iz leta 2009 je bilo prenesenih še skupaj 30 pobud, tako je bilo skupaj v obravnavi 96 pobud. Rešenih pobud, prenesenih iz leta 2009, je bilo skupaj 22, prejetih in rešenih v letu 2010 pa 33. Vsota vseh rešenih pobud v letu 2010 je 55 pobud.
Od izpostavljenih problemov se zasledi relativno veliko poveþanje pobud s podroþja prepreþevanja diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti. Od 66 novo prejetih pobud se jih je kar 9 nanašalo na vprašanje domnevne diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti oz.
spolne identitete.
4.3 Inšpektorat za delo RS
Inšpektorat RS za delo je upravni organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plaþe in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, þe s predpisi ni drugaþe doloþeno (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, b. l. b.). Delovno podroþje organa je doloþeno z Zakonom o inšpekciji dela (ZID, Uradni list, RS, št. 38/94, 32/97 in 36/00), ki ga dopolnjuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list, RS, št. 56/02, 26/07, 43/07). Prijava pristojnemu inšpektoratu je brezplaþna.
Podroþje nadzora (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, b. l. c.) delovnih razmerij ureja inšpekcija nadzora delovnih razmerij, podroþje nadzora varnosti in zdravja pri delu pa inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu. Podroþji dela inšpektorjev se razlikujeta po naþinu opravljanja nadzora. Pri delovnih razmerjih gre najveþkrat za preglede internih aktov in dokumentov, kot so pogodba o zaposlitvi, listine o izplaþilih plaþ, nadomestilih, dodatkih itd. Pri pregledih gre za ugotavljanje kršitev pravic in obveznosti delodajalca in delavca.
Pri opravljanju nalog ima inšpektor pri fiziþni ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico pregledati prostore, objekte, poslovne knjige, pogodbe itd. državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov.
V primerih diskriminacije se lahko vloži prijavo na pristojni inšpektorat. Prijavo lahko vloži vsakdo, žrtev ali drug posameznik ali nevladna organizacija. Prijava je lahko tudi anonimna.
V primerih (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, b. l. d.), da inšpektor ugotovi, da je kršen zakon ali drugi predpis oziroma akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnosti, da odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam doloþi. Pravico ima kršitelju naložiti plaþilo denarne kazni
in podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pravico ima tudi pristojnemu organu predlagati sprejem ukrepov, odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblašþen z zakonom in drugim predpisom.
Inšpektor (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, b. l. e.) daje delodajalcem in delavcem tudi strokovno pomoþ v zvezi z uresniþevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Sodeluje z drugimi inšpekcijami, zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, s sindikalnimi oz. strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev, z raziskovalnimi, izobraževalnimi organizacijami in s strokovnjaki na podroþju dela.
Statistika za obdobje 2007–2011
V nadaljevanju so prikazani statistiþni podatki za obdobje 5 let v zvezi z kršitvami prepovedi diskriminacije, spolnega nadlegovanja ter trpinþenja na delovnem mestu.
a) Kršitve v zvezi s prepovedjo diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinþenja na delovnem mestu v letu 2007
V poroþevalskem letu 2007 je bilo na podroþju delovnih razmerij opravljenih 9.922 inšpekcijskih nadzorov, kar je nekoliko veþ v primerjavi z letom 2006 (9.860).
V letu 2007 (Inšpektorat RS za delo 2008, 95–107) je bilo ugotovljenih 994 kršitev doloþb neposredno nanašala na opravljanje dela, paþ pa na osebne okolišþine delavca (npr. vprašanja glede zakonskega stana in družine). Veþ tovrstnih kršitev je bilo ugotovljenih v letu 2007, evidentirane pa so kot kršitve 26. þlena ZDR (delodajalec od kandidata ne sme zahtevati podatkov o družinskem oz. zakonskem stanu, podatkov o noseþnosti, o naþrtovanju družin oz.
drugih podatkov, þe niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem).
V istem letu pa je bila ugotovljena 1 kršitev, ko delodajalec v þasu trajanja delovnega razmerja ni zagotovil enake obravnave glede na katero koli osebno okolišþino v skladu z ZDR, predpisi o uresniþevanju naþela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. V letu 2007 je v primerjavi s preteklimi leti opaziti nekoliko veþ prijav
domnevne diskriminacije v þasu trajanja delovnega razmerja. Ni bilo ugotovljeno bistveno veþ kršitev prepovedi diskriminacije, saj je njihovo dokazovanje izredno težavno.
Inšpektorji so ugotovili 2 kršitvi, ki sta se nanašali na opustitev zagotavljanja varstva pred spolnim nadlegovanjem.
b) Kršitve v zvezi s prepovedjo diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinþenja na delovnem mestu v letu 2008
Na podroþju (Inšpektorat RS za delo 2009, 87–93) delovnih razmerij je bilo opravljenih 9.355 inšpekcijskih nadzorov. V zvezi z zagotovitvijo varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinþenjem po prvem odstavku 45. þlena ZDR je bilo ugotovljenih 140 kršitev. V istem letu sta potekali tudi usmerjeni akciji Inšpektorata RS za delo, ki sta prispevali k veþjemu številu ugotovljenih kršitev na tem podroþju: Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v zvezi z zadovoljstvom delavcev pri delu in Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v vzgojno-izobraževalnem procesu, v kateri je bilo ugotovljenih kar 51 kršitev v zvezi z zagotovitvijo varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinþenjem. V poroþevalskem letu 2008 je bilo ugotovljenih 8 kršitev prepovedi diskriminacije iskalca zaposlitve pri zaposlovanju, to je 3 veþ kot v letu 2007. Ugotovili so 5 kršitev prepovedi diskriminacije delavca v þasu trajanja delovnega razmerja. Ugotovljenih je bilo 5 kršitev prepovedi trpinþenja – mobbinga na delovnem mestu.
c) Kršitve v zvezi s prepovedjo diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinþenja na delovnem mestu v letu 2009
V poroþevalskem letu 2009 je bilo na podroþju delovnih razmerij opravljenih skupno 9.965
V poroþevalskem letu 2009 je bilo na podroþju delovnih razmerij opravljenih skupno 9.965