Namen magistrskega dela je bil raziskati in opredeliti pojav transfernega razmerja med učiteljem in učencem z ozirom na transferno razmerje med analitikom in analizantom v psihoanalizi. V prvem delu je opredeljen koncept transferja pri Freudu, Lacanu in nekaterih drugih psihoanalitikih, v drugem, pedagoškem delu pa pojasnjujemo konceptualizacijo transferja med učiteljem in učencem.
Raziskava, ki je bila zastavljena teoretično, viri pa so bili tudi praktični primeri na osnovi psihoanalitične literature in primeri iz filma Zboristi, je pokazala, da se med psihoanalitičnim zdravljenjem nujno vzpostavi transfer, ki vznikne, ko se zaradi analitičnega raziskovanja patogenega kompleksa k njegovim koreninam v nezavedno analitik znajde na področju, kjer se zaradi očitnega odpora naslednja asociacija navezuje nanj. Psihoanalitik tako postane del analizantovega nezavednega. Pojav transferja nakazuje, da je nezavedno dotaknjeno, to pa se najbolj izrazito vidi v kršenju temeljnega psihoanalitičnega pravila. Transfer se sprva vedno kaže kot najmočnejše orožje odpora, vendar pa hkrati postane tudi gonilo zdravljenja. Freud je na začetku svoje prakse transfer dojemal kot prenos smisla, premestitev. Kasneje je razvil tri oblike transferja: transfer, identificiran s funkcijo ponavljanja; transfer, identificiran z odporom in transfer, identificiran s sugestijo.
Na fenomenološki ravni še razmejen freudovski koncept transferja je moral počakati na Jacquesa Lacana, ki je pojmovanja transferja poenotil in ogromno doprinesel k razumevanju transfernega odnosa ne le v psihoanalizi, ampak tudi v vzgoji. Za razumevanje Lacanove konceptualizacije transferja je potrebno slediti fazam razvoja njegove teorije; te faze so imaginarno, simbolno, realno in sintom. Lacan je transfer predstavil kot temeljni koncept psihoanalize. Tri različne pojave transferja, ki jih je artikuliral Freud, Lacan osredini s svojim pojmom »subjekta, za katerega se predpostavlja da ve«. Za razliko od ostalih post-freudovskih teoretikov psihoanalize enako kot Freud verjame v nezavedno in mu pripisuje velik pomen.
Lacan s tezo, da je nezavedno vsota učinkov govora na subjekt pokaže, da je nezavedno strukturirano kot govorica. Analizant je subjekt, ki se v transferju skozi govorico šele subjektivira. Nezavedno se artikulira kot nekaj, do česar lahko na enigmatičen način pridemo prek transferja.
Z raziskavo smo tudi ugotovili, da med pojmom očeta v psihoanalizi in pojavom transferja obstaja povezava. Transfer med učiteljem in učencem vznikne, ko učitelj zasede »očetovsko
56 instanco«, mesto v strukturi, ki omogoča prenos simbolnega Zakona. Po Lacanu je to mesto Ideal jaza, ki predstavlja točko simbolne identifikacije. Simbolna identifikacija je pomemben proces, preko katerega učenec ponotranji pravila oz. simbolni Zakon, učitelju pa omogoči, da vzgojno vpliva nanj. Šele uspešna realizacija omenjenega procesa je pogoj za vzpostavitev elementov avtonomije, odgovornosti in svobode, ki so povezani z osebnostnim razvojem posameznika.
Transfer je povezan tudi z vednostjo, kar Lacan tematizira s konceptom »subjekta, za katerega se predpostavlja, da ve«; učitelj bo pri poučevanju uspešen, če bo zasedel to mesto. Zaradi predpostavke, da ima učitelj vednost, se učitelj učencu kaže kot ljubezni vreden, kar pri učencu vzpostavlja željo po znanju in učenju.
Ravno od transfernega razmerja med učiteljem in učencem je odvisno, kako bo učitelj opravljal svoje delo, zato je prepoznavanje in poznavanje nezavednih duševnih procesov pomembno ne le za analitika, ampak tudi za učitelja. Analitik svoje lastne komplekse v nezavednem, ki ga pri delu lahko omejujejo, odkriva s pomočjo samoanalize in didaktične analize. Učitelj se tega ne poslužuje, zato se zastavlja vprašanje, kako naj učitelj pri sebi odkriva nezavedne procese, ki v interakciji z učenci vplivajo na procese vzgoje in izobraževanja.
Ugotavljamo, da sta poklic analitika in poklic učitelja med seboj izključujoča, saj sta psihoanaliza in vzgoja dva ločena procesa. Čeprav se zdi, da si oba prizadevata za podoben namen, tj. omogočiti človeku, da doseže svoj potencial, pa se glede na svoje metode in cilje zelo razlikujeta. Dragoceno spoznanje, ki ga učiteljska stroka lahko prevzame od psihoanalitične je, da vpogled v lastno nezavedno pomaga pri razumevanju mehanizmov transferja. Ravno nezavedno obeh, učitelja in učenca, je tisto, ki se postavlja med pedagoški ukrep in dobljen rezultat. Učitelj se mora zavedati, da ne vzgaja le z načrtovanim, zavestnim delovanjem, ampak da vzgojni učinek rezultira tudi v tem, kar prek njegovih besed prehaja od njegovega lastnega nezavednega. Da bi se izognil negativnim vzgojnim učinkom, mora učitelj analizirati svoja vzgojna dejanja. To lahko najprej stori s samorefleksijo, vendar menimo, da to ni dovolj, saj s tem le ozavesti vplive lastnega nezavednega, pomembno pa je, da z njim vzpostavi odnos. Ali iz tega evidentira osebna analiza učitelja, deloma odgovarjamo in deloma prepuščamo v srž nadaljnjim raziskavam.
57
7 LITERATURA
Aichhorn, A. (1990). The Transference. V: A. H. Esman (ur.), Essential Papers on Transference (str. 94–109). New York: New York University Press.
Bettelheim, B. (1969). Psychoanalysis and Education. The School Review, 7(2), 73–86.
Breuer, J. in Freud, S. (2002). Študije o histeriji. Ljubljana: Delta.
Cottet, S. (1983). O analitikovi želji pri Freudu. V: S. Žižek (ur.), Gospostvo, vzgoja, analiza (str. 218–236). Ljubljana: DDU Univerzum.
Dolar Bahovec, E. (1992). Avtoriteta in vzgoja. V: E. Dolar Bahovec (ur.), Vzgoja med gospostvom in analizo (str. 7–21). Ljubljana: Krt.
Dolar, M. (1983). Kratki kurz iz zgodovine lacanovstva. Problemi, 21(4–5 ), 39–75.
Dolar, M. (1990). Platon in psihoanaliza. V: M. Božovič, M. Dolar, R. Riha, S. Žižek (ur.), Beseda, dejanje, svoboda. Filozofija skoz psihoanalizo (Problemi-Razprave, 1-2) (str. 31–52).
Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Felman, S. (1992). Psihoanaliza in vzgoja: končno in neskončno poučevanje. V: E. Dolar Bahovec (ur.), Vzgoja med gospostvom in analizo (str. 229–254). Ljubljana: Krt.
Freud, A. (1990). Transference. V: A. H. Esman (ur.), Essential Papers on Transference (str.
110–114). New York: New York University Press.
Freud, S. (1989). Mali Hans, Volčji človek. Ljubljana: Studia humanitatis.
Freud, S. (2001). Interpretacija sanj. Ljubljana: Studia humanitatis.
Freud, S. (2012a). Metapsihološki spisi. Ljubljana: Studia humanitatis.
Freud, S. (2012b). Vic in njegov odnos do nezavednega. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Freud, S. (2013). Očrt psihoanalize. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Freud, S. (2014). Spisi o psihoanalitični tehniki. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Gogala, S. (1966). Obča metodika. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Gogala, S. (2005). Izbrani spisi. Ljubljana: Društvo 2000.
58 Hribar, T. (1995). Fenomenologija II. Ljubljana: Slovenska matica.
Javornik, M. in Kovač Šebart, M. (1991). O vlogi učitelja v pedagoškem procesu. Sodobna pedagogika, 42(1/2), 27–37.
Klein, M. (1990). The Origins of Transference. V: A. H. Esman (ur.), Essential Papers on Transference (str. 236–245). New York: New York University Press.
Klein, M. (1998). Zavist in hvaležnost. Ljubljana: Studia humanitatis.
Klemenčič Rozman, M. M. (2010). Pomen supervizije za razvoj strokovnjaka v poklicih pomoči. V: A. Kobolt (ur.), Supervizija in koučing (str. 249–266). Ljubljana: Pedagoška fakulteta in Zavod RS za šolstvo.
Kodelja, Z. (1995). Laična šola pro et contra. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kodelja, Z. (2007). Problemi vzgoje v obdobju pluralizma vrednot. Anthropos: časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved, 39(1/2), 119–131.
Komel, M. (2008). Funkcija fantazme: psihoanaliza in kognitivne znanosti. Časopis za kritiko znanosti, 36(233), 96–105.
Koštal, R. (1998). Socialni pedagog (v šoli) med vzgojo in terapijo? Socialna pedagogika, 2(1), 45–67.
Kovač Šebart, M. (1990). Načela in cilji vzgoje in izobraževanja – razprave o podstati našega šolskega sistema. Sodobna pedagogika, 49(1), 34–55.
Kovač Šebart, M. (2002). Samopodobe šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Krek, J., Globokar, R., Kalin, J., Kodelja, Z., Pribac, I. in Šimenc, M. (2011). Uvod. V: J. Krek, M. Metljak (ur.), Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (11–62). Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo.
Krek, J. in Metljak. M. (ur.). (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Lacan, J. (1992). Seminar VIII: Transfer. V: M. Božovič (ur.), Razpol 7, 30(3), 5–46.
Lacan, J. (1994). Spisi. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Lacan, J. (1996). Štirje temeljni koncepti psihoanalize. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
59 Lacan, J. (2015). Transference: Book 8: The Seminar of Jacques Lacan. Oxford: Polity Press.
Mannoni, O. (1992). Psihoanaliza in poučevanje. V: E. Dolar Bahovec (ur.), Vzgoja med gospostvom in analizo (str. 215–228). Ljubljana: Krt.
Miller, J. A. (1983). Pet predavanj o Lacanu v Caracasu. V: S. Žižek (ur.), Gospostvo, vzgoja, analiza (str. 7–108). Ljubljana: DDU Univerzum.
Millot, C. (1983). Anti-pedagog Freud. V: S. Žižek (ur.), Gospostvo, vzgoja, analiza (str. 184–
217). Ljubljana: DDU Univerzum.
Penley, C. (1992). Poučevati v svojih sanjah: feminizem in psihoanaliza. V: E. Dolar Bahovec (ur.), Vzgoja med gospostvom in analizo (str. 255–273). Ljubljana: Krt.
Platon (2009a). Zbrana dela II. Ljubljana: KUD Logos.
Platon (2009b). Zbrana dela III. Ljubljana: KUD Logos.
Praper, P. (1999). Transfer in kontratransfer v razvojni analitični psihoterapiji. Psihološka obzorja, 8(1), 67–76.
Robertson, D. L. (1999). Unconscious Displacements in College Teacher and Student Relationship: Conceptualizing, Identifying, and Managing Transference. Innovative Higher Education, 23(3), 151–169. Pridobljeno 08. 03. 2017 s:
https://link.springer.com/article/10.1023/A%3A1022990316742
Rousseau, J.J. (1997). Emil ali o vzgoji. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Silvestre, M. (1987). O ljubezni. V: A. Debeljak (ur.), Razpol 3, 25(9/10), 16–21.
Tomšič, S. (2010). Druga ljubezen. Lacan in antifilozofija. Ljubljana: Filozofski inštitut ZRC SAZU.
Žižek, S. (1984). Filozofija skozi psihoanalizo. Ljubljana: DDU Univerzum.
Žižek, S. (1987). Jezik, ideologija, Slovenci. Ljubljana: Delavska enotnost.
Žižek, S. (1988a). Graf želje. Vestnik, 9(2), 46–58.
Žižek. S. (1988b). Jon Elster, Le laboureur et ses enfants. Deux essais sur les limites de la racionalité. V: S. Žižek (ur.), Razpol 4, 26(4), 291–296.
60 Žižek, S. (2013). Veliki Drugi ali vzdrževanje videza v javnem prostoru. Filozofski vestnik, 34(3), 95–108.
FILMSKI VIR:
Barratier, C. (režiser). (2004). Les Choristes [Zboristi]. Château de Ravel, Puy-de-Dôme: Vega film.