ZAKLJUČEK - PEDAGOŠKI DELAVCI V VZGOJNIH ZAVODIH O KONFLIKTIH IN MEDIACIJI

Proces mediacije in prav tako nastajajoči konflikti so prisotni na mnogih področjih druţbenega ţivljenja. Konflikti se lahko pojavljajo vsakodnevno, pogosteje pa se z njimi srečujejo pedagoški delavci v vzgojnih zavodih. V konflikt lahko pridejo strokovnjaki sami s seboj, s sodelavci, z mladostniki, prav tako pa lahko prisostvujejo konfliktom, ki se pojavijo med samimi mladostniki. Vsaka sprememba je praviloma povezana s konfliktom, kar navaja tudi Brajša (1993): »da se vedemo utopično, če se bojujemo proti konfliktom.

Bojevati se moramo za čim bolj kvalitetno delo s konflikti«.

Pri nastajanju tega diplomskega dela se je vedno znova potrdilo dejstvo, da ima vsak konflikt poseben status. Konflikti niso le pozitivni ali negativni. Njihova karakteristika je odvisna od naše interpretacije. Če gledamo na konflikt pozitivno, imamo moţnosti, da s tem veliko pridobimo, v kolikor pa konflikt vidimo v temni luči, pomeni to negativno izkušnjo.

V strokovni literaturi je področje konfliktov sorazmerno obširno obravnavano, v njej so podane smernice za njihovo reševanje. Pomembno mesto zavzema tudi proces mediacije, odločitev o njeni uporabi pa je prepuščena posamezniku.

Proces mediacije sem postopoma spoznavala skozi vsa leta študija. V strokovni literaturi sem zasledila veliko vsebin oz. razlag, povezanih s tem. Moje teoretično znanje sem dopolnila z izobraţevanjem za mediatorje, kar je pripomoglo k širšemu znanju na tem področju. Pri delu z mladostniki sem z uporabo mediacije pridobila pozitivne izkušnje, zato sem ţelela pridobiti tudi mnenje zaposlenih v izbranih ustanovah.

Kljub dejstvu, da je reševanje konfliktov v vzgojnih zavodih zelo pomembno, so rezultati raziskave pokazali, da za sodelujoče v raziskavi konflikti niso povsem pozitivna izkušnja, temveč imajo preteţno negativen predznak. Tak način sprejemanja konfliktov ni ravno spodbuden, saj se predvsem od strokovnih delavcev, ki delajo z mladostniki z vedenjskimi in čustvenimi teţavami, pričakuje, da so jim konflikti izziv oz. spodbuda za nadaljnje delo.

Pri reševanju konfliktov si posameznik običajno pomaga na več načinov, poišče več moţnih poti, se posvetuje ipd. Z vprašalnikom sem pri pedagoških delavcih v vzgojnih zavodih ţelela izvedeti, kaj menijo o mediaciji kot načinu reševanja konfliktov, ali jo poznajo, oz. ali so jo sploh ţe uporabljali pri svojem delu (pri tem pa ni bilo pomembno, ali imajo opravljeno izobraţevanje za mediatorje). Rezultati so pokazali, da mediacijo poznajo vsi, vendar je vsi ne uporabljajo. Nekaj vprašanih je ţe poskušalo vnesti prvine mediacije v svoje delo. To dejstvo je lahko spodbudno, še posebej pa se je to pokazalo pri hipotezi, ki je preverjala ali zaposleni menijo, da bi mediacija v vzgojnih institucijah morala biti bolj razširjena. Večina se je strinjala, da bi to metodo lahko pogosteje uporabljali.

Nadalje sem z odgovori zaposlenih ugotovila, da se mediacija v vzgojnih zavodih, kot tudi v prevzgojnem domu ne uporablja pogosto. Marsikdo od zaposlenih niti ne ve, ali jo morda uporablja njegov sodelavec. Prav tako njena uporaba ni tako razširjena kot v osnovnih in

srednjih šolah. Slednje naj bi se kar v velikem številu ţe vključile v programe mediacije in jo na šolah tudi intenzivno izvajajo (Metelko Lisec, 2008). Bolj malo pa je govora o izvajanju mediacije v vzgojnih zavodih.

Med hipotezami je najti tudi vprašanje razlike o primernosti mediacije v vzgojnih zavodih in prevzgojnem domu. To me je zanimalo predvsem iz prepričanja, da so v vzgojni zavod poslani mladostniki z blaţjimi kršitvami, kot jih imajo mladostniki v prevzgojnem domu.

Prepričana sem, da bi bili rezultati mediacije zaradi navedenega razloga v vzgojnih zavodih boljši, saj bi bili spori za mediacijo »bolj primerni«. Analiza ni pokazala razlik med ustanovami.

Znotraj te hipoteze sem primerjala tudi stališča zaposlenih glede primernosti mediacije z dejansko uporabo mediacije v praksi. Razlike so velike, saj se večini zdi mediacija primerna metoda dela, po drugi strani pa je ne uporabljajo pri svojem delu. Menim, da je strokovnjake potrebno spodbujati pri njenemu uveljavljanju, saj nova znanja pripomorejo k večji profesionalnosti in doprinesejo k bogatim osebnim izkušnjam.

Poseben poudarek mora uveljavljanju in izvajanju mediacije nameniti sama institucija. V kolikor bi ţeleli spodbuditi njeno uporabo, bi jo morali podpreti zaposleni, torej gre za lastno iniciativo, potrebno pa je zagotoviti tudi finančna sredstva.

Moje mnenje je, da bi se morala mediacija v praksi uporabljati kot alternativno kaznovanje, kjer bi ji bil zagotovljen enakovreden poloţaj in ne kot alternativa kaznovanju, ki ji daje podrejen poloţaj. Seveda jo kot »kaznovanje« obravnavajo z razlogom, saj prinaša drugačen pogled na reševanje konfliktov oz. predstavlja drugačen način reševanja sporov. Nanjo lahko gledamo kot na moţnost drugačnega »kaznovanja«.

Kako pa se bo mediacija uveljavljala v prihodnosti, je odvisno od posameznikov, ki jih to področje zanima. Kot je bilo ţe omenjeno, Leathes (2010) v svojem članku govori o dveh pomembnih smernicah. Z mediacijo je enostavno potrebno le začeti. Za izboljšanje statusa mediacije v prihodnosti pa je pomembno tudi, da smo nanjo vedno znova osredotočeni.

Pozornost je torej potrebno usmeriti na njeno splošno prepoznavnost in razširjenost na različnih področjih. Tu bi vzpostavila področje socialne pedagogike, kjer se pojavljajo

številne moţnosti in priloţnosti za uveljavljanje novih metod dela, seveda ob širši druţbeni podpori.

LITERATURA

Bajec, A., s sod. (1994). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.

Besemer, C. (2007). Mediation: Vermittlung in Konflikten. Baden: Werkstatt für Gewaltfreie Aktion.

Brajša, P. (1993). Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta Nova.

Cencič, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Filipčič, K. (2005). Vpliv novih oblik obravnavanja mladoletnih prestopnikov na (tradicionalno) vlogo kazenskopravnega sistema. V Klemenčič, Mija M. (ur.), Modeli dobre prakse v socialnopedagoškem delu - strokovni izzivi v družbi negotovosti: zbornik prispevkov 3. slovenskega kongresa socialne pedagogike z mednarodno udeležbo.

Ljubljana: Zdruţenje za socialno pedagogiko – Slovenska nacionalna sekcija FICE, s. 58.

Glasser, W. (1984). Kako vzpostaviti učinkovit nadzor nad svojim življenjem. Ljubljana:

Samozaloţba A. Urbančič.

Gordon, T. (1989). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.

Iršič, M. (2004). Umetnost obvladovanja konfliktov. Ljubljana: Zavod Rakmo.

Iršič, M. (2009). Mediacija. Interno gradivo za usposabljanje za mediatorje. Neobjavljeno delo.

Iršič, M. (2010). Mediacija. Ljubljana: Zavod Rakmo.

Iršič, M., Lenarčič, S. (2007). Družinska mediacija in njena uporabnost v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Zavod Rakmo.

Isenhart, Myra W., Spangle, M. (2000). Collaborative approaches to resolving conflict.

California: Sage Publication, Inc.

Johnson, David W., Johnson, Frank P. (2002). Joining together. Group theory and group skills. Boston: Allyn & Bacon.

Kiehn, E. (1997). Socialno pedagoška oskrba otrok in mladostnikov v stanovanjskih skupinah. Ljubljana: A. Učakar.

Kobolt, A. (2009). Skupina kot prostor socialnega učenja. Socialna pedagogika 13(4), 359 – 382.

Kordeš, M. (2001). Institucionalna vzgoja mladih v postmoderni. Socialna pedagogika 5 (4), 393 – 411.

Kranjčan, M. (2006). Na pragu novega doma: oddaja otrok v vzgojni zavod. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Kranjčan, M., Bajţelj, B. (2008). Odnos – osnova za socialnopedagoško delo. V Kranjčan, M. (ur.), Socialna pedagogika – med teorijo in prakso. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, s.

55-70.

Lamovec, T. (1991). Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Zavod RS za produktivnost dela.

Mandelj, I. (2009). Reševanje konfliktov v šoli z vrstniško in šolsko mediacijo. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Prgić, J. (2010). Šolska in vrstniška mediacija. Griţe: Svetovalno-izobraţevalni center MI.

Plemenitaš, K. (2006). Vrstniška mediacija v šoli. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Shrumpf, F., Crawford, D., Bodine, R. (1997). Peer mediation. California: Magic Circle Publishing.

Sickendiek, U., Engel, F., Nestmann, F. (2008). Beratung. Weinheimund München:

Juventa Verlag.

Skalar, V. (2000). Vzgojni zavodi na prelomu tisočletja. Socialna pedagogika 4(1), 21-31.

Skalar, V. (2006). Štiri desetletja do socialne pedagogike. V Sande, M. (ur.), Socialna pedagogika: izbrani koncepti stroke. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, s. 13-21.

Šelih, A. (2000). Mladoletniško sodstvo na pragu 21. stoletja: prevzgoja, nadzor, povračilnost? V Šelih, A. (ur.), Prestopniško in odklonsko vedenje mladih. Ljubljana:

Bonex, s. 213-230.

Šetinc Tekavc, M. (2002). Mediacija: sporazumno reševanje sporov v teoriji in praksi.

Trţič: Učila.

Tomori, M. (2000). Psihosocialni dejavniki pri mladoletnem prestopništvu. V Šelih, A.

(ur.), Prestopniško in odklonsko vedenje mladih. Ljubljana: Bonex, s. 89-111.

Vec, T. (2005). Komunikacija – umevanje sporazuma. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.

Verbnik Dobnikar, T. (2009). Učitelj v vlogi mediatorja. Socialna pedagogika 13 (4), 441-464.

ELEKTRONSKI VIRI

Cohen, Jeffrey M. (2010). The School Mediator's Field Guide: Prejudice, Sexual Harassment, Large Groups and Other Daily Challenges. Pridobljeno 3.11.2010 s svetovnega spleta: http://www.schoolmediation.com/books/fieldguide/chapter2.html.

Društvo mediatorjev Slovenije. (b.d.). Povzetek vsebine bele knjige. Pridobljeno 23.1.2011 s svetovnega spleta: http://www.slo-med.si/62334/index.html.

Fritz, J. (2008). Improving special education mediation. Pridobljeno 13.10.2010 s svetovnega spleta: http://web.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-

lj.si/ehost/detail?hid=105&sid=e8aab6e7-faa8-45d2-917c-5fb862bb59a6%40sessionmgr104&vid=3&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1laG9zdC1saX ZlJnNjb3BlPXNpdGU%3d#db=a9h&AN=35484114.

Harris, Robert D. (2005). Unlocking the learning potential in peer mediation: An Evaluation of peer mediator modeling and disputant learning. Pridobljeno 28.4.2011 s svetovnega spleta: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/crq.130/abstract.

Institut Concordia. (b.d.). Šolska mediacija. Pridobljeno 20.12.2010 s svetovnega spleta:

http://www.solskamediacija.si/index.php?option=com_content&view=article&id=90&Item id=114.

Jenčič, R. (2008). Uporabnost alternativnih ukrepov. Pridobljeno 2.2.2011 s svetovnega spleta: http://www.didakta.si/doc/revija_didakta_2008_marec.pdf.

Jones, Tricia S. (2004). Conflict resolution education: the field, the findings and the future.

Pridobljeno 28.4.2011 s svetovnega spleta: http://www.cruinstitute.org/doc/CRE_Meta-analysis.pdf.

Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo CSD. (2008).

Pridobljeno 2.10.2010 s svetovnega spleta:

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/katalog_p ooblastila_csd_jul08.pdf.

Leathes, M. (2010). 2020 Vision - Where In the World Will Mediation Be In 10 Years?

Pridobljeno 30.11.2010 s svetovnega spleta:

http://www.mediate.com/articles/where_will_mediation_be_in_10_years.cfm.

Metelko Lisec, T. (2008). Mediacija v vzgojno-izobraževalnih ustanovah – nova kultura

odnosov. Pridobljeno 2.2.2011 s svetovnega spleta:

http://www.didakta.si/doc/revija_didakta_2008_marec.pdf.

Messing, J. (1993). Mediation: A intervention strategy for counselor. Pridobljeno

12.11.2011 s svetovnega spleta:

http://www.ncdjjdp.org/cpsv/pdf_files/CM_Bibliography.pdf.

Ministrstvo za pravosodje. (b.d.). Mediacija na sodiščih in zunajsodna mediacija.

Pridobljeno 23.1.2011 s svetovnega spleta:

http://www.mp.gov.si/si/alternativno_resevanje_sporov/mediacija_na_sodiscih_in_zunajso dna_mediacija/.

Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve. (2010). Javni razpis za sofinanciranje programov v podporo družini v letu 2010 – 2011. Pridobljeno 31.1.2011 s svetovnega spleta:

http://www.mddsz.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi 1%5Bshow_single%5D=888.

Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah. Uradni list RS, št. 43/2007.

Sekirnik, T., Biloslavo, R. (2009). Dejavniki uspešnosti mediacije v sodnih sporih.

Pridobljeno 20.9.2010 s svetovnega spleta: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/4_225-242.pdf.

Stepp, Jessica A. (2010). How does the mediation process work?. Pridobljeno 2.10.2010 s svetovnega spleta: http://www.mediate.com//articles/steppJ.cfm.

Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah. Uradni list RS, št. 56/2008.

In document PEDAGOŠKI DELAVCI V VZGOJNIH ZAVODIH O KONFLIKTIH IN MEDIACIJI (Strani 89-98)