Izkoriščanje vodne energije _________________________________________________________________________
globine rek lovili debla. Predvsem v okolici Brežic pa so »kolnarji« s posebnimi pripravami iz dna reke dvigovali premog, ki so ga kopali v Zasavskem revirju. Z izgradnjo železniškega odseka »Južne železnice« (nem. Südbahn), ki je najprej povezala Celje in Ljubljano leta 1849, nato pa še »Hrvaške železnice« z relacijo Zidani Most - Zagreb leta 1862, je Sava zelo hitro izgubila svojo veljavo [14, 15].
V smislu izkoriščanja in pretvorbe energije tekoče vode v koristno obliko so ljudje uporabljali vodna kolesa. V mlinih, bodisi podlivnih ali nadlivnih, so preko mehanskega prenosa vrteli enega izmed dveh kamnov in tako mleli zrnje v moko. Najstarejši dokumentiran vir mlinskega poslopja z vodnimi kolesi v Sloveniji je bakrorez iz leta 1649, objavljen v spominskem zborniku mesta Kranj. Iz vira je razviden jez, ki je del vode preusmeril po kanalu do Majdičevega mlina [16]. Seveda so enak princip v deželi kmalu začeli uporabljati tudi za druge namene. Voda je poganjala fužinska strojna kladiva in mehove, brusilnice, stope, valjkalnice, mline za papir in žage. Med zgodnejša pričevanja sodi tudi omemba kovačnice na Savi leta 1381 [17]. Z elektrifikacijo naselij so zaradi odročnosti pričeli opuščati mline in žage in tako dejavnost prestavili bližje domačijam in domovom. Po 1. svetovni vojni je takšna obrt zaradi nekonkurenčnosti novozgrajeni industriji kmalu zamrla.
Ob začetku 20. stoletja je kranjski deželni zbor spoznal, da je za razvoj gospodarstva pomembna zagotovitev električne energije. Prvi pobudnik tega je bil inženir Dušan Sernec, ki je zbudil zanimanje za elektrifikacijo pri takratnem deželnem poglavarju. V projekt je vpeljal takratnega deželnega odbornika za finance, dr. Evgena Lampeta. Ta je s svojo finančno politiko zagotovil potrebna sredstva in dovoljenja za začetek gradnje prve slovenske javne hidroelektrarne. Politične in gospodarske okoliščine so privedle do odločitve, da se elektrarna namesto na Savi zgradi na njenem pritoku, Završnici. HE Završnica je začela obratovati februarja leta 1915 [18, 19]. Seveda to ni bil edini objekt namenjen proizvodnji elektrike iz vodne energije, pač pa je obstajalo kar nekaj miniaturnih HE, ki so zagotavljale napetost na omrežjih lokalne ravni. Na primer, leta 1910 je padec Save na Brodu začel izkoriščati lastnik zemljišča ob reki, kjer je pred tem upravljal mlin in žago. Novozgrajena HE Česenj je takrat napajala mizarsko zadrugo v Vižmarjah in omrežje v bližnjih vaseh. Na Savi Bohinjki je bila leta 1916 za potrebe avstrijske vojske in obrata Bohinj zagnana vojaška HE Savica. Tudi Kranj je na mestu prej omenjenega Majdičevega mlina leta 1924 dobil svojo hidroelektrarno [20, 21, 16].
O hidroelektrarni v soteski Kavčke pri Mostah so razmišljali že v koncu 19. stoletja.
Glavni pobudnik je bila Kranjska industrijska družba, ki je želela stopiti v korak s tedanjo tehnologijo in elektrificirati svojo valjarno. Skozi leta (1889, 1893, 1931 in končno 1942) so zaradi nesoglasij in pomanjkljivosti izdelali več načrtov za izrabo Save na tem mestu. Z gradbo HE Moste so končno začeli februarja 1946, kmalu po 2. svetovni vojni, v želji čim hitrejše industrializacije. Glavna dela na pregradi, tlačnem rovu in cevovodu ter montaži elektro in strojne opreme so bila končana toliko, da je 29. junija 1952 začela obratovati elektrarna z dvema agregatoma, tretji pa je stekel marca 1955. Leta 1977 je bil sistem dograjen z vgradnjo četrtega agregata, ki je bil načrtovan za prečrpavanje vode v bazen Završnica v času presežka energije, a to zaradi onesnaženosti savske vode ni bilo mogoče [22].
Podobno so si Združene papirnice v Medvodah želele moderno HE za potrebe svojih tovarn. Naletele so na nasprotovanje ljubljanske občine in takratne dravske banovine, saj
Izkoriščanje vodne energije _________________________________________________________________________
sta obe imeli svoje želje po izkoriščanju Save. Prve študije so bile narejene leta 1910 in so na odseku Save med Kranjem in Medvodami predvidele še eno hidroelektrarno, HE Mavčiče. Ustanovljena je bila nemška projektantska skupina na čelu z inženirjem Leonidom Prihodo, ki je zrisala načrt in omogočila začetek pripravljalnih del leta 1947, leta 1954 pa obratovanje prvega agregata. Dodatno delo je povzročila zmeda glede priključitve na 35 kV ali 110 kV omrežje in pa iskrenje med kolektorjem in tuljavami le nekaj dni pred otvoritvijo. Dela so se nadaljevala še nekaj let in so v večini obsegala poglobitev struge in izgradnjo betonske pregrade za dosego predvidenega padca. Zaradi pregona prej omenjene okupatorske projektantske skupine načrti za izgradnjo HE Mavčiče niso bili dokončani. Potrebna geološka poročila, idejni projekt, investicijski program ter razne elaborate in poročila so bili pripravljeni do leta 1959, a do začetka gradnje ni prišlo zaradi prioritete drugih energetskih objektov, predvsem HE na Dravi in termoelektrarn.
Končno so temeljni kamen položili leta 1980, elektrarno pa dokončali v letu 1986 [22].
Že nekdaj je bil energetsko posebej zanimiv odsek spodnje Save, saj se vodnatost dolvodno od pritoka Savinje in nato še Krke močno poveča. Mnoge študije in elaborate so izdelovali že v času Avstro-Ogrske in tako sta v letih 1906 in 1912 izdelana projekta za HE v Krškem. Proučevanje energetskega potenciala je potekalo tudi v času med obema vojnama.
Leta 1925 je v jugoslovanskem »Tehničkem listu« objavljen članek Osnove hidroelektrarne mesta Zagreba na reki Savi med Rajhenburgom - Brestanico in Čatežem.
Kasneje med drugo svetovno vojno so bili po geoloških raziskavah izdani prvi konkretni načrti za izgradnjo infrastrukture na Savi od Jesenic do Brežic, a niso bili uresničeni. Po nekaj desetletjih proučevanja in mnogih različicah izrabe potenciala pa se je jeseni leta 1987 le začela graditi HE Vrhovo. Zgrajena je bila leta 1993 in takoj začela s poskusnim obratovanjem. Po osamosvojitvi je vlada Republike Slovenije sprejela odločitev, da bo za izgradnjo ostalih petih HE v verigi na spodnji Savi izdala koncesijo. V sledečih letih so bile izgrajene še HE Boštanj (2006), HE Arto-Blanca (2008), HE Krško (2012) in HE Brežice (2017). Leta 2008 je bila ustanovljena družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), na katero je Holding Slovenske elektrarne prenesel koncesijske pravice [23].