Zgodovinski pregled in razvoj leasinških storitev

Leasing v takšni ali drugačni obliki ima že dolgo tradicijo. Po nekaterih virih (Leasing finance, 1985, 1) so že Sumerci pred več kot 2000 let pred našim štetjem uporabljali določeno obliko operativnega leasinga (podrobnejša opredelitev leasinga v nadaljevanju) v izmenjavi poljedelskega orodja in drugih kmetijskih potrebščin. Pod

Justinjanom, v času rimskega imperija se v 3. knjigi Institutes (Gerbec, Košir 1999, 15) prvič pojavijo podrobnejše pisne oblike leasinga, ki tudi že razmejujejo finančni in operativni leasing. Najem (charter oz. leasing) ladij je bil uveljavljen že v času Feničanov. V srednjeveški Evropi se zaradi togega zemljiškega prava in omejevanja dedovanja svobodne lastnine razvija leasing zemljišč in zgradb oz. nepremičnin.

V ZDA so se prva leasing podjetja ustanavljala ob koncu 19. stoletja, prvo znano Evropsko leasing podjetje pa je bilo ustanovljeno leta 1855, Birminghan Wagon Company, ki se je ukvarjalo z leasingom železniških vagonov premogovnim družbam in rudnikom za določen čas 5-8 let.

Leasing v pravem pomenu besede pa se je pričel širiti šele po drugi svetovni vojni in sicer z začetkom ustanavljanja samostojnih neodvisnih leasinških družb. Ta podjetja so pravzaprav prevzela vlogo posojevalca denarja, ki jo sicer opravljajo banke in neodvisne finančne ustanove, hkrati pa se ukvarjajo tudi z nakupi in prodajo oziroma s kupoprodajnim posredovanjem med proizvajalci in uporabniki njihovih izdelkov.

Najhitreje se je leasing razvijal v ZDA, kjer so takrat finančne potrebe presegale ponudbo, v Evropi pa je bilo prvo samostojno leasinško podjetje ustanovljeno v Švici leta 1958 in sicer Leasing A.G. s sedežem v Baslu. Leasing se je uspešno razvijal tudi v takratnih socialističnih državah: v Sovjetski zvezi je delovalo podjetje (trust) Prokat, ki se je ukvarjalo z leasingom domače industrijske opreme, v ČSSR je delovalo podjetje FINCOM (Gerbec, Košir 1999, 18).

V Sloveniji se je leasing kot nova oblika financiranja pojavil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ustanavljanje specializiranih leasinških podjetij se ujema z njeno osamosvojitvijo. Prva leasinška podjetja so bila ustanovljena predvsem z namenom povečanja potencialnega povpraševanja po najrazličnejših izdelkih široke potrošnje. V Slovenskem prostoru v okviru leasing združenja trenutno posluje 31 leasinških družb.

4.1.2 Pojem leasinga

Beseda »leasing« izhaja iz angleškega glagola »to lease«, ki pomeni »dati v najem«, oziroma iz samostalnika »lease«, ki pomeni »najem« ali »zakup«.

Različni avtorji različno opredeljujejo leasing, vendar bi lahko dejali, da je leasing (Gerbec, Košir 1999, 32) metoda financiranja nabave premičnih in nepremičnih investicijskih dobrin, ki se na podlagi posebej sestavljene pogodbe dajejo v uporabo jemalcu leasinga, ob določenem nadomestilu in za pogodbeno določeno dobo uporabe.

Vse različne razlage in opredelitve pa so si enotne v razumevanju leasinga kot posebne vrste poslovne (komercialne) operacije, pri kateri lastnik opreme (dajalec leasinga) predaja njenemu uporabniku (jemalcu leasinga) pravico uporabe predmeta leasinga proti plačilu določene najemnine za pogodbeno časovno obdobje in na podlagi nekaterih posebej za leasinško razmerje značilnih pogodbenih določilih.

Tako postavljena opredelitev leasinga pa predstavlja oziroma nakazuje na njegovo temeljno bistvo, to je ločitev pravnega lastništva in pravico ekonomske uporabe predmeta pogodbe.

Leasing namreč izhaja iz predpostavke, da lastništvo ni osnovna in najpomembnejša kategorija v sferi proizvodnje in prometa investicijskih dobrin.

Značilno za leasinško razmerje je, da investitor – uporabnik, dejansko ne kupi izdelka, pač pa kupi njegovo uporabo s plačilom obrokov, najemnine leasingodajalcu, ki je pravni lastnik tega izdelka oziroma predmeta leasinga.

4.1.3 Razvrstitve leasinga

Razvrstitve leasinga so številne in obsegajo tako preproste oblike leasinških poslov kot zapletenejše načine financiranja v mednarodnem poslovanju. Posebnosti posameznih leasinških poslov so lahko vezane na izvajalce in njihov geografski prostor, na razvrstitev uporabnikov leasinga, vrste opreme, ki je predmet leasinga, obseg poslov in podobno. Vrste leasingov lahko opredelimo v naslednje skupine:

1. Finančni in operativni leasing kot najbolj pogosti in najpomembnejši oblike financiranja.

Finančni leasing je najbolj pogosta oblika financiranja, kjer leasingodajalec po nalogu leasingojemalca kupi izbrani predmet leasinga in ga preda leasingojemalcu v uporabo za dogovorjeno, v pogodbi določeno časovno obdobje. Pogodba o finančnem leasingu vključuje tudi opcijo odkupa, saj se predvideva, da bo predmet financiranja ob zaključku leasing pogodbe s plačilom zadnjega obroka ali dogovorjenega preostanka vrednosti prešel v pravno lastništvo sklenitelja leasing pogodbe.

Pogodbeno razmerje je načeloma sklenjeno za večji del življenjske dobe predmeta financiranja.

Operativni leasing je oblika financiranja, kjer je pogodbeno obdobje predvidoma krajše od uporabne življenjske dobe predmeta financiranja, tako da stroški v leasing dane opreme niso v celoti pokriti z obročnimi odplačili. Pri operativnem leasingu ali kot ga tudi imenujemo »poslovnem najemu« gre dejansko za najem v pogodbi določene opreme, katero je leasingojemalec oziroma najemnik dolžan po končanem najemu tudi vrniti, glede na pogodbeni dogovor. Nadalje pa poznamo tudi več oblik operativnega leasinga, kjer leasingodajalec prevzame samo finančno funkcijo, do tako imenovanega »full service« operativnega leasinga, kjer leasingodajalec prevzame tudi vse ostale obveznosti s predmetom financiranja (zavarovanje, celotno vzdrževanje…).

2. Glede na stranke in njihove medsebojne odnose oziroma po statusu leasingodajalca razlikujemo direktni oziroma neposredni leasing in indirektni

oziroma posredni leasing. V prvem primeru je leasingodajalec proizvajalec opreme neposredno brez posredovanja tretjega. V drugem primeru pa leasing poteka preko specializiranih leasinških družb, kar je danes tudi prevladujoča oblika leasinga. Leasinška družba je v tem primeru med proizvajalcem in uporabnikom opreme tista oseba, ki kupi predmet leasinga in ga da v uporabo leasingojemalcu.

Nadalje lahko razlikujemo leasinge tudi glede na dobo trajanja (dolgoročni, kratkoročni), glede na predmet financiranja (leasing potrošniških dobrin, leasing premičnih investicijskih dobrin, leasing nepremičnih investicijskih dobrin) in drugo.