5. ZAKLJUČEK
6.1 LITERATURA
Čačinovič Vogrinčič, G., Bregar Golobič, K., Bečaj, J., Pečjak, S., Resman, M., Bezić, T., … Šmuk, B. (2008). Programske smernice. Svetovalna služna. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Fekonja, U., Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. (2005). Otrokov govorni razvoj v povezavi z njegovim spolom in izobrazbo staršev. Psihološka obzorja: 14, 1, 53–79.
Frangež, M. (2014). Primerjava ritmičnih sposobnosti med otroki z govorno-jezikovni motnjo in otroki brez govorno-jezikovne motnje (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Grilc, N. (2014). Govorno-jezikovne motnje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Jelenc, D. (1998). Osnovna vedenja o komunikaciji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kranjc, S. (1999). Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Kranjc, S., Saksida, I. (2001). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Jezik.
Maribor: Založba Obzorja.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Levc, S. (2014). Liba laca lak: kako pomagamo otroku do boljšega govora. Ljubljana:
Samozaložba.
Marin, A., (2013). Fonološki (govorni) razvoj otrok med 2;5 in 5;7 letom starosti (transkripcija govora). (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana:
Državna založba.
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kavčič, T., Poljanšek, A. (2002). Kakovost v vrtcih.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Bajc, K. (2006). Dejavniki otrokove pripravljenosti za šolo. Psihološka obzorja: 15, 2, 31-51.
Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.
Domžale: Izolit.
Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj U. (2008). Sodobni vrtec: možnosti za otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Musek, J. (1993). Psihologija: Človek in družbeno okolje. Ljubljana: Educy.
Nastran Ule, M. (1994). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: znanstveno in publicistično središče.
Omerza, Z. (1972). Govorne napake. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
52 Razdevšek Pučko, C. (1990). Vpliv učiteljevih vzgojno-izobraževalnih stališč na njegovo pedagoško delo ter možnost njihovega spreminjanja (Doktorska disertacija).
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Sapir, E. (2003). Jezik. Uvod v proučevanje govora. Ljubljana: Krtina.
Skaza, J. (2010). Slovenska slovnica. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Šebjan, B. (2012). Povezanost notranje motivacije dijakov za športno vzgojo z njihovimi stališči do učitelja športne vzgoje. Magistrska naloga. Fakulteta za šport, Ljubljana.
Ule, M., Kline, M. (1996). Psihologija tržnega komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Zore, N. (2014). Pomen kompetenc vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev pri zagotavljanju kakovosti vrtca. V M. Željeznov Seničar (ur.), Kompetence vzgojitelja – izzivi, izkušnje, spoznanja : zbornik / VII. mednarodna konferenca vzgojiteljev v vrtcih 2014 (Hrvaška, Italija, Slovenija), (8-9). Ljubljana: MiB.
Žerdin, T. (2003). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja: priročnik za pomoč specialnim pedagogom in učiteljem pri odpravljanju motenj v razvoju jezika, branja in pisanja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
53 6.2 SPLETNI VIRI
Anderson, S. R. (1992). A-morphous Morphology. Pridobljeno s http://babel.ucsc.edu/~hank/mrg.readings/anderson.1992.amorphous.pdf
Arnoff, M., Fudeman, K. (b.d.). What is Morphology? Pridobljeno s http://www.ucd.ie/artspgs/introling/Aronoffmorphology.pdf
Fonetika, inventar zvokov. (2016). Pridobljeno s http://lingvo.info/sl/babylon/phonetics Grobler, M. (b.d.). Govorni razvoj, razvojne težave in govorne motnje. Pridobljeno s http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID=87d18e57-2930-4b24-8c93-85ceb21a03f3
Isbell, R., Sobol, J., Lindauer, L. in Lowrance, A. (2004). The Effect of Storytelling and Story Reading on Complexity and Story Comprehension of Young Children. Early
Childhood Educarion Journal, 32(3). Pridobljeno s
http://wessonportfolio.pbworks.com/w/file/fetch/46335801/Research%2520Article%25 202.pdf
Janežič, S. (b.d.). Razvoj govora in pomen komunikacije. Pridobljeno s http://www2.arnes.si/~osngjp3/dokumenti/KAKO%20LAHKO%20POMAGAM/razvoj%
20govora%20in%20pomen%20komunikacije.pdf
Kranjc, S. (1992). Otroški govor. Jezik in slovstvo, 38(1-2). Pridobljeno s
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CRDA2OH/?query=%27keywords%3dotro%C5%A1ki+govor%27&pageSize=25 Marjanovič Umek, L. (2011). Od socialnega k notranjemu govoru: Govor kot posrednik med kulturo in otrokovo mislijo. Obdobja 30: Meddisciplinarnost v slovenistiki, 299–
305. Pridobljeno s
http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp30/Zbornik/Marjanovic.pdf
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Bajc, K. (2006). Dejavniki otrokove pripravljenosti za šolo. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 15, številka 2, 31-51. URN:NBN:SI:DOC-S91D6U79. Pridobljeno s http://www.dlib.si
Pomenoslovje in besedoslovje. (2016). Pridobljeno s http://lingvo.info/sl/babylon/semantics#
Skladnja. (2016). Pridobljeno s http://lingvo.info/sl/babylon/syntax
Splošno jezikoslovje – fonologija. (b.d.). Pridobljeno s http://www.ung.si/~fmarusic/ung/uvodvjez/predavanje_3_fonologija.pdf
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ (1996). Uradni list RS, št. 12/96 (29. 2. 1996). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=2007718
Zakon o vrtcih /ZVrt/ (1996). Uradni list RS, št. 12/96 (29. 2. 1996). Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447
54
55
7 PRILOGE
7.1 VPRAŠALNIK ZA ANALIZO STALIŠČ RAVNATELJEV, STROKOVNIH DELAVCEV TER LOGOPEDOV IN SURDOPEDAGOGOV
56 Spoštovani!
Moje ime je Melisa Herakovič in sem študentka podiplomskega študijskega programa Logopedije in surdopedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Za zaključek študija pišem magistrsko nalogo z naslovom Stališča strokovnih delavcev o pomenu zunanjih dejavnikov na govorno-jezikovni razvoj predšolskih otrok. Cilj raziskave je ugotoviti, kolikšen vpliv strokovni delavci pripisujejo posameznim zunanjim dejavnikom na področju govora in jezika.
Pred vami je ocenjevalna lestvica, ki je anonimna. Trditve ovrednotite tako, da obkrožite ustrezno številko, ki predstavlja stopnjo vašega strinjanja s posamezno trditvijo.
OSNOVNI PODATKI Opravljam delo:
1. ravnateljice, 2. vzgojiteljice,
- delo z otroki v oddelku 1. starostnega obdobja, - delo z otroki v oddelku 2. starostnega obdobja, 3. logopedinje in surdopedagoginje,
4. svetovalne delavke.
ZUNANJI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ OTROK Obkrožite številko, ki opredeljuje moč vpliva dejavnika na govorno-jezikovni razvoj otroka.
Pri tem velja:
1 – dejavnik ne vpliva na govorno-jezikovni razvoj 2 – dejavnik komaj vpliva na govorno-jezikovni razvoj 3 – dejavnik vpliva kot vsi ostali na govorno-jezikovni razvoj
4 – dejavnik močno vpliva na govorno-jezikovni razvoj 5 – dejavnik najbolj vpliva na govorno-jezikovni razvoj
57 Kakovost družinskega okolja
1. Glasno branje knjig otroku 1 2 3 4 5
2. Obisk knjižnice skupaj z otrokom 1 2 3 4 5
3. Izbira dejavnosti, med katerimi starši vstopajo v govorno interakcijo s svojim otrokom
1 2 3 4 5
4. Pohvale in spodbude staršev pri napredovanju govora
1 2 3 4 5
5. Pogostost govornih interakcij med mamo in otrokom
1 2 3 4 5
6. Ogled otroških televizijskih programov 1 2 3 4 5
7. Dober govorni model (vzor) doma 1 2 3 4 5
8. Število otroških knjig v domačem okolju 1 2 3 4 5 9. Ogled lutkovnih predstav, kulturnih prireditev 1 2 3 4 5
Socialno-ekonomski status družine
10. Dokončana stopnja izobrazbe matere 1 2 3 4 5 11. Kraj bivanja (mestno okolje, vaško okolje,
primestna naselja, …) 1 2 3 4 5
12. Oblika družine (jedrna, razširjena, …) 1 2 3 4 5
13. Zaposlitev očeta in matere 1 2 3 4 5
14. Število članov v družini 1 2 3 4 5
Vrtec in vrstniška skupina
15. Starost otroka ob vstopu v vrtec 1 2 3 4 5
16. Vzgojiteljičine govorne spodbude v vrtcu (zna
prisluhniti otroku, zna počakati, otroka pohvaliti) 1 2 3 4 5 17. Razmerje med številom odraslih oseb in otrok v
vrtčevski skupini 1 2 3 4 5
18. Interakcija z vrstniki (igra) v vrtcu 1 2 3 4 5 19. Vrsta programa (dnevni, poldnevni program … ) 1 2 3 4 5 20. Oblika dejavnosti v vrtcu, na katero se daje večji
poudarek (prosta igra, vodena igra, …) 1 2 3 4 5