češk oj sredi i p roja vlen ii indeterminizma v sovjetsk oj geografiji«, V op rosi geografii, 41, 1957, p. 51). On ne peut guère traiter séparément de cette questi
on le problèm e de l’unité de la géographie qui est dévenu l ’o b je t d âpres di- scus.sioins surtout en l’URSS et dans les autres pays socialistes où la these sur l’incom patibilité avec les principes du marxism e d’une géographie uni
que a surgi, soutenue par un grand nombre des géographes sovietiques les plus célébrés, parm i eux M. V. S. K a 1 e s n i k , et conduisant nécessairement à la division de la géographie en d eu x branches indépendantes, la géographie physique avec la »géosphère« pour o b je t d’un coté, et la géographie écon o
mique avec »la répartition de la production« pour o b je t de l’autre. D après l’ auteur de cet article, cette thèse est insoutenable, la séparation п priori des sciences naturelles et sociales étant elle-mêm e en désacord avec les p rin cipes fondam entaux du marxisme, suivant les-quelles il^ n ’y a pas des p h e - nomànes isolés les uns des autres, l ’homme et la société n étant non plus isolés du milieu géographique. L’ auteur est tout _ à fait d’ accord a v e c 1 âpre critique, adressée à cette thèse par V. A. A n u c i n dans 1 article d éjà m en
tionné. Aussi, si l’on parle d’un ».système des sciences géographiques« au lieu d’une géographie unique, il faut en envisager un lien étroit, c es.t à dire, l’o b je t commun. L’auteur se rejoint aussi à la critique que M. K i e l c z e w - s k a - Z a l e s k a a fait dans un récent article (cité d éjà ci-dessus) de qu el
ques tendances du même genre dans la géographie économ ique polonaise, tout en réconnaissant son mérite d’ avoir introduite dans la géographie hu
maine traditionelle la géographie »de la production« ed »du transport«, c est-a dire, la géographie économique proprem ent-dite. Enfin, l’article s’occu p e en
core de la situation de la géom orphologie et de la clim atologie dans le cadre des sciences géographiques actuelles, en éstimant que ces deux disciplines devraient renforcer leur aspect fonctionel à coté de l'aspect génétique, afin de pouvoir garder avec succès leur place dans le cadre des sciences géogra
phiques.
NOVI PRISPEVKI K PROUČEVANJU GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE AGRARNE POKRAJINE
S v e t o z a r I l e š i č
Odkar smo 1. 1950 dali za S lovenijo sintezo dosedanjih prou čevan j p o lj
ske razdelitve, se je v proučevanju agrarne p ok rajin e po svetu m arsikaj zgodilo. Zato sem skušail slovenske čitatelje na kratko seznaniti z novim i d o gnanji te znanstvene discipline že na več mestih v zadnjem »G eografskem vestniku«, zbral in s slovenskimi problem i povezal pa sem_ jih tudi v svoji k n jig i »D ie Flurform en Sloweniens«.1 Toda čas nas tudi v t e j panogi kar p re hiteva in potrebno je, da spet poročam o o celi vrsti kam nov in kam enčkov, na n ovo vloženih v zgradbo našega poznavanja strukture in razvoja agrarne pokrajine.
P roblem i agrarne m orlogeneze v Srednji, Zahodni in Severni Evropi.
Cela vrsta prispevkov iz vrst nemške, t. im. historične šole v agrarni geogra
fiji, ki jo zastopajo predvsem H. M o r t e n s e n , W. M ü l l e r - W i l l e in H. J ä g e r ,2 in iki so o b ja v lje n i p ovečin i v letopisu »Berichte zur Deutschen Landeskunde«, nas znova opozarja, da današnja srednjeevropska agrarna p o krajina, odnosno p o k ra jin a iz 19. stoletja ni enostavno prevzeta iz visokega sredn jega veka. Nasprotno, v poznem sredn jem veku, o b takratni agrarni krizi, se je močno skrčila v p rid goizda, potem pa se je na prehodu v novi vek ponovno razširila na približno isti obseg; dokaz za te fluktuacije so » fo silna p olja«, ki jih od k riv a jo po N em čiji. Ker jih je včasih težko datirati, saj so lahko tudi iz zgodn jega srednjega veka ali celo iz predzgodovinske dobe, se tu prou čevan ja stikajo s predzgodovino, s p e d o lo g ijo in celo z analizo cvetnega prahu.2a Pri tem se ne sme prezreti, da m eja med gozdom in na
seljenim svetom po svoji fu n k ciji ni bila ostra. M o r t e n s e n 3 lepo poudarja, kako je treba upoštevati celo vrsto takratnih preh odov iz stalnega p o lja v gozd: začasno obdelano polje, travnik, pašnik, gozdni pašnik itd. Hkrati s
R azgledi
spremembami v obsegu kultiviranega sveta je prišlo takrat tudi do spre
memb v socialni strukturi: visoki srednji vek je poznal samo polne km etije (»hube«), prednike današnjih gruntov in upravičencev na tradicionalni skupni paši (manjši obrati so takrat nastajali samo v vinogradniških p od ročjih in v k ra jih z dedno deljivositjo posesti), v začetku novega veka pa se prične p o ja v lja ti kajžarstvo. Naselja, prvotno m ajhni zaselki (Drubbel) s progastim osredn jim zem ljiščem (Langstreifenkernflur) se ra zv ija jo in večajo. Pri tem istočasno nastajajo jerm enaste grudaste parcele, zato M ii 1 l e r - W i 11 e vedno b o lj dvom i, če je p ri tej razliki imel plug k a j dositi opravka. Tudi ni nujno, da bi bila na progasto razdeljenih p o ljih že v srednjem veku tripoljna rotacija. Nasprotno, m arsikje se da b o lje dokazati razlika med notranjim, gnojenim in intenzivno obdelanim , na dolge proge razdeljenim p oljem (Lang- streifenflur ali Eschflur, angleški infields, naše »P olje« ali »D olge njive«) in zunanjim, ekstenzivno obdelanim , razdeljenim na grude ali še pogosteje na kratke delce (N ebengewanne, B eigewanne, angleški outfields). M üller-W ille celo dvomi, da bi nemški kolonisti na vzhodu s sistematičnimi p oljskim i raz
delitvam i v red širili tudi itripoljni sistem, saj govori proti temu d ejstvo, da so istočasno nastajala tudi p olja v sklenjenih progah ali v sorodni obliki, v eno
smernih delrih, k je r sama p a rcela cija nič ne kaže na tripodjni sistem. Pač pa se vedno m očn eje pou darja vloga stopnjevanega g o je n ja žita (Vergetreidung), ki je zahtevalo jasn ejšo ločitev, celo ograditev obdelane zem lje o d paše ter organizirano pašo na skupnih pašnikih in na ledini, čem ur je bila lahko kos samo je č j a in tesneje povezana vaška skupnost z obdelovalnim i obvezam i in organ izacijo zem ljišča, kakršna je značilna za zem ljišča v delcih.
Na moment agrarno-produkcijskega preusm erjanja, zlasti še na V erg e
treidung kot glavnega p ov zročitelja preob lik ova n ja agrarne pokrajine, o p o zarja predvsem A nneliese K r e n z l i n . O n jen i tezi, k i sem jo om en jal že v svojih poročilih v lanskem »G eografskem vestniku«, poroča zdaj sintetično v »B erichte zur Deutschen Landeskunde«.4 Tudi on a op oza rja na razliko m ed starim, jerm enasto razdeljenim osredn jim zem ljiškim jedrom (Kernland), zavzem ajočim najugodnejša, prvotna žitorodna tla, in obrobnim i grudastimi njivam i. Ta razlika je posebno značilna za stara naselitvena p od ročja severo
zahodne N em čije. P ozneje so bile ob stopnjevani Vergetreidung velike gru daste n jiv e razdeljene na dolge n jiv e (Blockwannflur ali parzellierte B lock
flur) ali pa so osredn je zem ljišče obdali n a jp re j z m lajšim i, na kratke delce razkosanimi ali še m lajšim i, na dolge, zelo shematične jerm ene razdeljenim i kompleksi. S Vergetreidung se to re j vežeta postopna V ergewannung in prav tako postopna k oncentracija m anjših naselij v v ečja .5 Hkrati se krepi vaška skupnost (naša »srenja« ali »soseska«), urejena po gruntih (hubah) s pašnimi pravicami, obdelovalnim i obvezam i itd. K olektivna socialna struktura vasi s p o ljsk o razdelitvijo na delce je to rej učinek dolgega razvoja in ne začetek ter vzrok te naselitvene oblike, kakor sta mislila Meitzen in Gradmann. Ker se glede tega Krenzlinova povsem ujem a z drugimi sodobnimi proučevalci agrarne m orfogèneze, smemo šteti to sprem enjeno naziranje kot eno izmed najvažnejših novih dognanj v naši raziskovalni panogi.
D o istih tem eljnih ugotovitev pride Helmut J ä g e r v svojem pregled nem članku o novejših raziskovanjih p oljsk ih sistemov v Južni N em čiji.6 Ce je razdelitev na delce tam ponekod res značilnost starih naselitvenih jed er, ni to, kakor je zatrjeval Gradmann, dokaz za starost ob lik e same, tem več za dolgi razvoj in postopna preob lik ova n ja prvotnih zem ljišč. Razdelitev na delce je b ila le redko učinek enkratne zem ljiške ureditve že o b k olon iza ciji; po navadi jo je ustvaril postopni proces širje n ja obdelovalnega zem ljišča iz razm erom a enostavnega progastega ali grudastega je d ra 7 ali pa poznejše p re u reja n je p arcelacije. To v elja celo za izrazito sistematične ob lik e z osrednjim zem ljiščem v sklenjenih progah: v Jägerjevem članku so navedeni prim eri, kakršnih smo v Sloven iji u gotovili že dolgo vrsto: to so vasi s pravilnim i eno
smernimi ali raznosmernimi delci, k je r pa iso osred n je n jiv e neposredno p ri
k lju čen e dom ovom ,8 nadalje vasi s sklenjenim i progami, ki pa im ajo še izven teh p rog vzporedne progaste ali celo grudasto razdrobljene p arcele.' K vsem tem razvojnim kom binacijam je seveda bistveno prispeval sam proces p a rcel
nega d rob ljen ja , ki je n. pr. iz blok ov ustvaril nepravilne raznosmerne d elce10
ali pa široke delce delil d a lje v ozke jerm ene, pri čem er so nekateri še o b držali prvotno širino.11
Poleg Jägerjevega članka prinaša v isti p u b lik aciji podobne, našim ana
logne p rim ere'p risp ev ek G. O b e r b e c k a. Tudi on opozarja, da je treba d ob ro razlikovati staro, osred n je zem ljiško jed ro (K ernflur) o d poznejših raz
širitev (Erweiterungsfluren). Toda staro progasto jed ro je bilo ponekod s kasnejšim i poprečnim i delitvami razbito v več kom pleksov in s tem spreme
n jen o v sistem delcev.12 Splošni pregled razdelitve osredn jega poljskega jed ra na p od ročju , ki ga obravnava O berbeck, pa pokaže, da vse tri osnovne oblike (Langstreifenflur, Gewannflur in Blockflur) nastopajo vsaj k ot fosilne ob lik e v vseh treh naselitvenih razd objih (pred 1. 500, v p rv i k rčevinski dobi od 500 d o 800 in v drugi od 800 do 1200 l.).13 To p o trju je Jägerjevo m išljen je, k i se opira tudi na p rou čevanja Mortensena, O trem be i. dr., da osnovni tipi parcela
cije (delci, grude, d olg e n jiv e ali Langstreifenflur) niso časovno ali prostorno sam ostojne, med seboj neodvisne oblike, tem več so se v vseh časih lahko raz
v ija le ena poleg druge, v m edsebojni genetski zveai ali pa kot razvojne stop
n je na istem zem ljišču.
Z razvojem srednjeveške agrarne p ok rajin e se v isti k n jig i u kvarja tudi M. B o r n . Za nas so predvsem zanimive n jeg ov e domneve, kdaj in zakaj (plug?) so v hribovitem svetu prešli od grudaistih k progastim, izohipsam sle
dečim parcelam z vmesnimi njivskim i ježam i.14
D a se različni tipi p a rcela cije (jermenaste in grudaste parcele) m ešajo ne samo v isti pokrajin i, tem več tudi v m ejah istega vaškega zem ljišča, p ou darja tudi B. B o m e r v sivo ji študiji o agrarni p ok ra jin i v južnem delu Pariške kotline.15 Tudi tam se je zem ljiška slika do današnjega stanja posto
pom a in različno razvijala. Veliki celki in grude, ki p rek in ja jo prevladu jo č e kratke delce (in ki so po našem m išljen ju povečini »parcelirani bloki«, m orda iz dobe dem ografskega razmaha v 17. in 18. stol. ali pa starejši), izvi
ra jo deloma še iz srednjega veka, delom a pa so učinek m oderne koncentracije drobne posesti v rokah novo nastalih kapitalističnih km etijskih gospodarstev.
Toda tudi delci so različni — ponekod so m anj pravilni in m očno prilago
je n i terenskim oblikam , drugod pa izrazito sistematični in b i b ili p o av torje
vem m nenju morda analogno kot prim eri, ki jih je E. Juillard navedel za A lz a cijo (Erstem), še sled rimske centuriacije. D anašnje ali nekdanje vin o
gradništvo pa je ustvarilo, kakor p ri nas, jerm enaste parcele, ki se v leče jo po p ob očju navzdol.
P roučevanja agrarne p ok rajin e se intenzivno n a d a lju jejo tudi na Britan
skem o to čju in v Skandinaviji; tam so že po tra d iciji prav posebno usmer
jena v historično-genetsko stran. Tako nam James H. J o h n s o n predstavlja svoje domneve in ugotovitve o irskih kmečkih naseljih, k i so vzbudila že dosti hude krvi.15 Znamenite irske samotne km etije, ki že Meitzenu niso dale miru in jih je proglasil za starodavno keltsko naselbinsko ob lik o, so po Johnsono
vem mnenju iz 19. stoletja. Tradicionalna, stara irska ob lik a pa je še danes ponekod oh ranjeni clachan, manjša gručasta vas z manjšim openfieldom, ki je soroden škotskemu sistemu z notranjim (infield) in zunanjim (outfield) poljem . Vendar ni izključeno, da je ponekod clachan zrastel iz prvotne samotne km e
tije. — Harald U h 1 i g , ki je proučil podobna naselja na Škotskem in na Hebridih, d ok a zu je celo n jih ov rodovni (zadružni) izvor. N jih ova prvotna oblika, mali zaselek z osrednjim , progasto razdeljenim infieldom, k i se na
vadno im enuje geadhail (»p olje«), povsem spom inja na severnonem ški Drub- bel s progasto Langstreifenflur na osredn jem zem ljišču (Esch), čeprav za D rub- bel rodovnozadružni izvor ni dokazan. P ozneje se je tudi pri marsikaterem clachanu zem ljišče razširilo v obsežnejše p o lje z delci, toda brez sledov tri- p oljn eg a rotacijskega sistema, saj klim a tu ni ugodna za ja ro žito kot nujen člen tega sistema. Zanimivo je, da se je na Hebridih razvil tudi tip dolge vasi s sklenjenim i progam i (Hufendorf), ki pa je m nogo m lajši kot navadno v S rednji E vropi; podobno kalkor v Kanadi in pri nas v Slavoniji izvira šele iz 19. stoletja.
Iz U bligovih prou čevan j k ak or tudi iz p oročila G. G. E 11 i o 11 a na k o lo k v iju v N en cyju se nadalje vidi, kako je na zunanjem, le obdobn o in ekstenzivno obdelovanem p o lju (infield) dolgo vladal sistem periodičnih de-
R azgledi
litev zem lje (sistem run-rig), kar b i nas spom injalo na današnje stanje v si
stemu muša na B ližnjem vzhodu. Uhlig tudi pon ovn o opotzarja na to, da je sama progasta razdelitev na dolge n jiv e (Langstreifenflur) starejša od samega tripoljn ega sistema (Zelgensystem ), zaradi česar tudi keltski je z ik (kakor slo
venski) nima svojega izraza za pojm e Gewann in Zeige, čeprav so že Kelti poznali parcelno obliko »dolgih n jiv«, kakor so jo poznali tudi Slovenci, p re den jim je utrditev fevdalnega zem ljiškega gospostva prinesla sistem pravih delcev z obdelovalnim i obvezam i.17
A n a logije s škotsko-irskim i p rim eri se k a žejo tudi na Švedskem. David H a n n e r b e r g , k i [ga tudi že poznamo z zb orov an ja v N ancyju, nam iz tam ošnje p ok rajin e Schonen op isu je prim er naselja, k i je bilo prvotno majhno, z 9 km etijam i v specialni izmeri, imenovani bol (okrog 11 ha), med katere je b ilo — skoraj v sklen jen ih progah — razdeljeno prvotno, osredn je vaško zem ljišče.18 A nalogija, k i nas spom inja spet na nemški Drubbel, Esch in Langstreifenflur, je očitna. D oločen a faza družbenega razvoja je torej povsod v Evropi, v njenem srcu, na severu in na severozapadu, k lju b etničnim raz
likam priklicala v ž iv lje n je podobne, tipe agrarne pokrajine.
Problem »socialne ledine«. Y nemški literaturi o agrarni pok ra jin i se zadnji čas intenzivno obravnava vprašanje izrazito aktualne vsebine. G re za t. im. »socialno ledino«. (Sozialbrache), zem ljišče, ki je iz socialnih razlogov, predvsem zaradi donosnejše zaposlenosti delovne sile drugod (v obrti, in
dustriji), začasno neobdelano, odnosno puščeno vnemar. P ojem »socialne ledine« je vp elja l v geografsko literaturo W olfgang H a r t k e.19 P ozneje se je pokazalo, da se različno p ojm u je, da se predvsem zam enjava s pojm om
»pustote« (Wüstung), t. j. zem ljišča, ki je začasno ali trajno opuščeno zaradi od selje v a n ja odnosno nazadovanja števila prebivalstva. Zato je skušal K.
R u p p e r t , H artkejev sodelavec na Geografskem inštitutu Tehniške visoke šole v Miinchenu, p ojem še natančneje opredeliti. Po tej opredelitvi je »so
cialna ledina zem ljišče, ki je b ilo doslej obdelano, a so ga pustili v ledini zaradi socialne diferenciacije prebivalstva. Ta d iferen cia cija je rezultat so
delovan ja n ajrazličn ejših fak torjev. Sprem lja jo resničen ali navidezen dvig živ ljen jsk e ravni dotedanjih obdelovalcev, njen vzrok pa nikakor ni zm an j
šanje števila prebivalstva.«20 Razume se, da »socialna ledina« ni identična ali vsaj ni vedno identična s procesom p retvarjan ja obdelovalnih površin v travne (Vergrünlandung, Umlegung in Grünland), ki lahko pomeni samo preusm eritev v živinorejo v ok v iru intenzivnega kmetovanja.
D o socialne d iferen cia cije, ki p ovzroči nastanek »sooialne ledine«, pride navadno zaradi materialne in moralne neenakosti med industrijsko in k m etij
sko dejavnostjo. Ker se ta n a jp re j pokaže pri m ajhni zem ljišk i posesti, je
»socialna ledina« najznačilnejša za posestno-socialne k ategorije, ki ne do
sega jo obsega minimalnega, še rentabilnega agrarnega gospodarstva. Še p o sebno se u velja vi v pok rajin ah , kakršna je jugozahodna N em čija, k je r je km etovanje v drobnem zelo raznolično, prilagojen o drobnim reliefnim, p e
dološkim in miikroklimatskim razlikam, z m očno tradicionalno polikulturo, posestno razdrobljeno, zato jed v a rentabilno, hkrati pa intenzivno p rep ojen o z ob rtn o in industrijsko d ejavn ostjo. V takih razmerah je agrarna p okrajina v sv oji reak ciji na ekonom ske in družbene preobrazbe, na konjunkturne in strukturne spremembe na tržišču proizvod ov in delovne sile silno obču tljiva, zlasti na gospodarstvih, k i so pol kmečka, poil delavska. Ta reakcija se lahko pokaže v poin fen zivljen ju km etovanja ter n jeg ov i specializaciji za b ližn ji trg, lahko pa tudi v zanem arjanju ali opuščanju obdelovalnih površin, k je r obdelovalci sodijo, da se jim ob d elova n je ne splača več. V drugem prim eru pride do »socialne ledine«, ki je ftorej lahko eden izmed najznačilnejših in
d ik atorjev sprememb v socialni strukturi, zlasti socialne diferenciacije na tipični evropski poti iz agrarnega v industrijsko ž iv lje n je ; s tem seveda ni rečeno, da take d iferen cia cije ni, k je r ni »socialne ledine«. Jasno je, da mora te vrste dinam ika agrarnega živ lje n ja in agrarne p ok ra jin e s svojim i vzroki vred močno zanimati geografa; z njenim proučevanjem lahko ugotovi usmer
jenost (trend) razvoja družbe in kulturne p ok ra jin e ter is tem prou čevanje te pok rajin e močno aktualizira.
11 G e o g ra fsk i vestnik 4 c. 4
K akor že om en jen o, je »socialna ledina« posebno značilna za ju g o zahodno N em čijo z n jenim i specifičnim i socialnim i in agrikulturnim i raz
merami. Zato ni čudno, d a so jo tam n a jp r e j p riče li proučevati. Ze sam H a r t k e jo je konkretno ugotavljal, n a jp re j v sv oji študiji iz 1. 1953 m potem pri p rou čeva n ju p ok ra jin e Spessart, k je r se spremembe socialne struk
ture v smislu »socialne ledine« zrca lijo v m očnem opuščanju intenzivnih namakalnih travnikov.21 Sprožil je sistematično p rou čeva n je tega p o ja v a širom Zahodne N em čije; n jeg ov i rezultati so se- pokazali na zborovan ju agrarnogeografske delovne skupnosti centralnega od bora za nemško geo
g ra fijo (»Landwirtschaftgeo.graphische Arbeitsgem einschaft im Zentralans- schuss für deutsche Landeskunde«), k i je bilo marca 1. 1958 v Donaueschm genu in k je r je b ila osred n ja tema puščanje zem ljišča v ledini odnosno n jeg ov o p retva rja n je v travne površine v Zahodni N em čiji. Vrsta referatov s tega zborovan ja je bila nato o b ja v lje n a v »Berichte zur Deutschen Landeskunde«.2"
Iz n jih se k a žejo v elik e regionalne razlike v u v e lja v lja n ju »socialne ledine«
m ed posameznimi nemškimi pokrajinam i. V vsej Zahodni N em čiji je na ta način opuščenih 40.000 ha zem lje (0,4 % vse obdelane zem lje), toda medtem k o je v Severnem P orenju odstotek »socialne ledine« neznaten, se je v Po
sarju p ovzpel na 12 % (po nekaterih podatkih celo na 20 %) obdelane zem lje ali 6,4 % celotne površine. Tam je bilo pač n a jv e č p o g o jev za to: prevlada malih nerentabilnih km etij, že vse odkar se je tam po francoski rev olu ciji u veljavila dedna d eljivost km etij, skrajna parcelna razdrobljenost, industri
alizacija in z n jo zvezana sprememba socialne strukture podeželskega p re
bivalstva, zatem že od 1. 1920, posebno pa od 1. 1947 d alje učinek francoske mezdne zakonodaje in socialnega skrbstva z b oljšim i p o g o ji za delavca itd.
Pri tem je do 1. 1953 n a jv eč »socialne ledine« odpadlo na gospodarstva od 2 do 5 ha, od tedaj naprej pa je odpade n a jv eč na gospodarstva z manj^ ko 2 ha zem lje, k er se je očivid n o v kategoriij 2—5 ha medtem že dokončala d iferen ciacija delavsko-km ečke strukture. Zanimivi so tudi prim eri s Spod
n jeg a Frankovskega (Unterfranken). Tam je »socialna ledina« močna v p re delih, k je r ima 3/< k m etij manj ko 5 ha zem lje, pa so povečini razbite na 40 ali več parcel v pogostni izmeri kom aj 3 arov; v takih k rajih je p ovprečno k m ečko gospodarstvo za o b stoj družine prem ajhno, hkrati pa preveliko, da b i služilo kot stranski vir dohodkov z žensko d elovn o silo. Pač pa »socialne ledine« ni na planoti O denw alda z n jenim i zdravimi, arondiranimi km etijam i sistema sklenjenih zem ljiških prog, p ovsod z vsaj več ko 5 ha zem lje.
O b tem prim eru se člo v e k nehote spomni naših vasi s sklenjenim i p r o gami (Bitnje, P odgorje p ri Kamniku), k je r sta v razliko z vasmi, k je r je zem ljišče razdrobljeno na delce, razk roj agrarne socialne strukture in p re obrazba agrarne v urbanizirano p ok ra jin o k lju b bližini industrije sorazm erno počasna. Sploh bi bila za S loven ijo z njenim i tipičnim i dvoživkarskim i, pol km ečkim i, pol delavskim i p o d ro čji podobna p rou čevan ja ter u gotavljanja m orebitne »socialne ledine« zelo hvaležna in koristna.
P roučevan ja m editeranske agrarne pokrajin e. Na zborovan ju v N an cyju 1. 1957 je bilo po pravici pou darjen o, da sta struktura in geneza m editeranske agrarne p ok rajin e še vse prem alo znani in da je vsaka pobuda v tej smeri nad vse dragocena. Ena izmed takih redkih pobud je nedavno izišla študija H. D e s p l a n q u e s a o agrarni pok rajin i »mešane kulture« (coltura p ro- m iscu a ) v Italiji.23 V t e j študiji, ki jo h valevredno z a k lju č u je jo konkretna sistematična navodila za p rou čevan je podobnih p ok ra jin , nam avtor n a jp rej s statističnimi podatki dobro nakaže pom em bnost tega tipa agrarne pok rajin e v Ita liji: o ljk a v mešani k ulturi s posevki zavzema v Italiji l,365.000ha, čisti o ljčn i ga ji pa samo 800.000 ha. Vinska trta se kom binira e posevki na 2 m i
lijon a 7231000 ha (t. j. na približn o Vs posejane površine), čistih vinogradov pa je le 1,088.000 lia. Sadno d rev je se meša z raznimi kulturam i na 1,530.696 ha, v čistih sadovnjakih pa zavzema samo 57.771 ha. Desplanques se je v sv oji študiji lotil predvsem mešane kulture z vinsko trto. O pozarja, da prvotna ob lik a tega tiipa ni tista, k je r je trta nasajena sredi p olja v posebnih vrstah (»brajdah«) o b umetnih oporn ikih (količju, žicah itd.) in se pri tem samo m enja ali meša s sadnim d revjem , tem več tista, k je r j i d rev je služi za oporo. Ta klasična ob lik a mešane kulture zavzem a v Italiji še vedno 78 % vseh površin
R azgledi
v mešani kulturi z vinsko trto. Kot oporn o drevo za trto je zadnji čas ja v or m očno izpodrinil prvotni brest, medtem k o služi isadno d re v je za o p o ro le izjem om a. A vtor podrobno analizira razlike v sistemu nasada (v kvadratih, v svetlobno ugodnejši razvrstitvi t. im. quinconce itd.) in poudarja, kako hvaležna naloga za geografa je podrobna klasifik acija p o d ro čij z mešano kulturo.
Desplanques skuša n ajti tudi vzroke za nastanek in ra zvoj tega tipa agrarne pok rajin e. Eden je m orda v tradiciji, k i jo je človek p revzel iz p rirod e: saj je prirodna trta ovija lk a . D ru gi b i b il v tem, da korenine d revja in trte črp a jo iz drugih plasti zem lje kot posevki, tem b o lj ker stari m edite
ranski p lu g ni ora l globoko. T re tji vzrok je klimatska zaščita, k i jo drevje d a je trti. Na severnem o b r o b ju Sredozem lja, na prehodu v pod nebje s kon ti
nentalnimi značilnostmi, jo s tem, da ji pom aga o d tal v višino, ne samo va ru je vlažnosti tal, zlasti na dnu dolin in ravnin, tem več ji skuša preskrbeti več sonca, hkrati pa varovati p red pozebam i in točo. B olj na jugu, v krajih z izrazito poletno sušo, pa jo s svojo senco varu je pred temperaturnimi ekstremi. Zato je n a jv eč take mešane kulture nekako na prehodu med tema dvem a klimatskim a variantama, t. j. v m editeranskih p o d ro čjih z že p re ce j m oče in blizu kontinentalnih klimatskih tendenc. Res je je v severnih p o krajinah Italije m nogo v eč kakor v južnih.
Toda razlik v n jen i razširjenosti nikakor ne m orem o raztolmačiti samo s prilagoditvijo prirodnim razmeram; poiskati moram o tudi družbenih, g o
spodarskih in agrotehničnih vzrokov. Zdi se, da je k razmahu mešane kulture o d 13. in 14. stoletja d a lje m očno prispevalo u v e lja v lja n je kolonata odnosno spolo vinarstva (mezzadrie), ki je v ob lik i razložene naseljenosti močno raz
širilo naseljeni in obdelani svet, pri čem er je b il ravno način mešanih kultur najenostavnejši in je zahteval najm anj stroškov, kar je b ilo v interesu zem ljiškega gospoda. Ker je pri tem propadal in se umikal gozd, je kazalo saditi^ namesto n jega d rev je sredi p olja , ne m orda toliko zaradi lesa za dom ačo porabo, tem več zaradi (listne krm e za živino, saj je krm a eden izmed n a jk o čljiv ejših problem ov Sredozem lja. Brest je b il kot nalašč za to.
Z m oderno d ob o se je p riče l zaton mešane kulture. Y Italiji se obseg mešane kulture z vinsko trto skrči visako leto za več k o 20.000 ha; še m očneje nazaduje trta z drevjem k ot o p o ro ; nadom eščajo jo naprednejše »brajde«, ki se le tu pa tam še op ira jo na drevje. V zroki za to nazadovanje so p re ce j na dlani: u v elja vile so se krm ilne rastline, zato se je krm ilni pomen opornega drevesa zelo zmanjšal (in je javor, ki je sicer diskretnejši zaščitnik trte, lahko izpodrinil brest); oslabel je kolonat, kmetu se je odprla svobodna pot k drugim zaslužkom, zato je začelo prim anjkovati delovne sile, katere me
šane kulture p otreb u jejo o b ilo ; uveljavila se je kom ercializacija in speciali
za cija agrikulture s čistimi vinogradi; pa tudi za m ehanizacijo ob delovan ja mešane kulture niso posebn o prikladne. Kakor vidimo, široka in zanimiva problem atika, ki nas čaka tudi v naših prim orskih krajih.
Bogat prispevek in pobu do k raziskovanju zgodovine in g eog ra fije m e
diteranske agrarne p ok rajin e pom eni nadalje k n jiga Johna B r a d f o r d a iz O xford a o »starih pok rajin ah « (»Ancient Landscapes«).24 Obsežna, z ilustra
cijam i in dokum entarnim materialom bogato oprem ljena k n jiga ima sicer širši značaj, saj v n je j avtor na splošno razklada metode t. im. »zračne arh eologije« (Air A rchaeology) za od k riva n je fosilnih sledov in ostankov antične in srednjeveške kulturne pok rajin e ter se pri tem ukvarja tudi z
»zračno arh eologijo« klasičnih in srednjeveških mestnih načrtov (med njim i D ubrovnika). Toda težišče k n jig e je vendar na zračnem odkrivan ju sledov antične agrarne pokrajin e na ozem lju nekdanjega rimskega im perija, p red vsem rimske »centuriacije« koit »planirane« pokrajine. Razen južnofrancoskih in severnoitalijanskih p o k ra jin je B radford na ta način p rou čil tudi lepo vrsto naših prim orskih p ok rajin v bližini nekdanjih rimskih mest, pričenši s Č e
dadom in O glejem mimo Pulja, Zadra in U gljana do Solina, Splita in Hvara.
Povsod je od k ril jasne sledove pravilne mreže rimske centuriacije, katere se danes m arsikje drži osnovno om režje tovornih, p oljsk ih in živinskih poti, pa tudi n jivskih ograd. Tudi decumani in cardines rimskih mest so to om režje posredovali na p od eželje: B radford n. pr. domneva vzročno zvezo med centu-
riacijskim om režjem Solina in severnim i (Zlaitimi) vrati Splita odnosno D iok lecija n ove palače. B radfordova k n jiga je za agrarno-arheološko p rou če
va n je naših k ra jev (tudi slovenskih, m orda ok olice C el e je , P etovija in Emone) nad vse dragocena pobuda, ki pa se žalostno ustavi ob absurdni ov iri: angleški avtor je svoje gradivo zabeležil iz zraka — kako in k je pa naj se naš raz
iskovalec d ok op lje do zračnih posnetkov?
V sredozem sko agrarno p ok ra jin o nas vodi tudi kratko, a zelo zanimivo p oročilo A rnolda B e u e r m a n n a iz Aachena o agrarni p ok rajin i v G rčiji.25 P oročilo se ne dotika m oderniziranih grških agrarnih p ok rajin in velikih ravnin in kotlin, tem več tradicionalnih agrarnih p ok rajin hribovite G rčije z obdelovalnim i terasami, s kamnitimi m ejniki, z d vopoljn im rotacijskim sistemom itd. Na prim eru naselij s severne obale Peloponeza nam nazorno slika stara vaška ozem lja, k i so setgala od poletnih planinskih pašnikov po višinah mimo naselbinskega pasu s terasiranim zem ljiščem v višini 800 do 1000 m etrov do nekdanjih zimskih pašnikov v nizkem p rim orju . D o danes se je lice te prvotne agrarne p ok ra jin e bistveno spremenilo. Stara višinska vas hitro propada, obdelana zem lja je vsaj v višjih legah opuščena in prerastla z maikijo, težišče se je prestavilo v novo nižinsko vais, k je r pa ni več zimske paše (na n jo spom inja samo še splošna označba za ta pas — Kalyvia, t. j.
prvotno »koča« ali »bajta«, pač koliba Jugoslovanov), tem več intenzivna ku l
turna p ok rajin a z vinsko trto, o ljk o iin sadjem. Kar zadeva p o ljsk o razdelitev, je po starih grških pokrajin ah povsod prvotna ob lik a razdelitev na grude ali b lok e. Toda zaradi dedne deljivosti se ti blok i močno drobe in dele, bodisi poprek po p obočju , podolgem ali pošev. M eje tako nastalih poprečnih, na
vpičnih pro g so p o p ob o čju m arsikje označene z ogradam i, kupi nabranega kam enja ali kamnitimi m ožici (kar se vidi m arsikje že pri površnem potovanju skozi G rčijo). Zem ljišče v nižjih, ugodnejših predelih pa je silno razdrobljeno, ponekod na m ajhne grude, drugod na široke proge, ki jih om e.njujejo nizki nasipi ali ja rk i (ta tip agrarne p ok rajin e je podpisani dobro videl v ravninski pok rajin i M esogeji za Himetom, na poti iz Aten proti Laurionu).
Beuermann poudarja, da za prou čevanja tradicionalne grške agrarne pok rajin e ni na razpolago nikakih katastrskih ali zem ljiških kart. Zato d o k a z u jejo n jeg o v e študije, da ni res, kar se je trdilo v sek ciji za antropo
g eog ra fijo na V. kongresu geografov FNRJ v Titogradu, menda v zvezi z agrarno p ok rajin o v M akedoniji, da je njeno m orfogenezo brez teh virov nem ogoče študirati.
M ajhen pogled izven Evrope. D ru g je sem že om enil, kako b o razširitev proučevanja agrarne m orfolog ije in m orfogeneze izven tradicionalnih pro- učevalnih p od ročij v E vropi na p od ročja B ližnjega vzhoda, A frik e itd. s p ri
m erjavo analognih p o ja v o v in procesov lahko koristila agrarni geogra fiji in zgodovini ter pom agala spraviti ob v elja vo p reozk o regionalno ali celo etnično zam išljene teze, kakor je n. pr. teza o »germanskem« izvoru p oljsk e raz
delitve na pravilne d elce.26 Vsaka izvenevropska proučitev te vrste to napoved samo p otrju je. Primer za to je H ö v e r m a n n o v a študija o etiopskih vaseh.27 V n je j obravnava avtor dva tipa etiopskega km ečkega naselja. Prvi je vas Senafe z zem ljiško razdelitvijo na delce: osred n je vaško zem ljišče je razdeljeno na tri »p olja «, k i jih sesta vlja jo spet manjši, jerm enasto p a rceli
rani kom pleksi; na dveh p o ljih se prakticira d vop oljn a rotacija z ledino;
parcele se v razdobjih do 7 let na novo dele (sistem Medrî Dessâ), gre torej za analogijo s sistemom muša na B ližnjem vzhodu; stalno obdelano, na delce razd robljeno zem ljišče vedno b o lj zasega tudi om režje poti med parcelam i, razen tega se postopom a širi na ok oln i neobdelani, pašni svet, kamor se v riv a jo nove grudaste ali progaste p arcele (kakor nekoč v evropskih out fields).
A li ne gre ipri tem za močno analogijo z evropskim i vasmi z delci tako po zunanji fiziognom iji, kakor p o razvojnem procesu, k i je seveda tu še v mnogo b o lj zgodnjem stadiju? In drugi tip : Kariuuossâ, zaselek z razdelitvijo na pomešane grude (Blockgem engeflur), rezultat počasnega, nesistematičnega k rčen ja obdelovalne zem lje v ok v iru m anjše naselitvene skupine v razne smeri in različno intenzivno, v grudastih parcelah, k i se vedno b o lj zb ližu jejo med seboj, pogosto om ejen e po njivskih ježah, medtem k o je paša skupna.
R azgledi
A li si ne predstavljam o vsaj delom a podobno nastanek evropskih »prvotnih«
zaselkov? In vendar tu ne gre za »slovanske« g rude in »germ anske« jerm ene, 0 čem er se je razlilo toliko črnila, tem več za analogne prim itivnejše in na
predn ejše agrarne sisteme, ustrezajoče analogni stopnji družbenega in agro
tehničnega razvoja.
O P O M B E
f S. I l e š i č , D ie F lurform en Slow eniens in Lichte der europäischen F lurforsch ung, M ünchner G eographische H efte, H. 16, 1959.
2 Prav dober in izčrpen pregled novejših nem ških prou čitev v tej snovi je dal za poljske čitatelje W . M a a s , Z now szych badan nad dziejam i osadnictw a w N iem czech. Polska A kadem ia Nauk, K w artalnik historii k u ltury m aterialnej, V II, 1, W arszaw a 1959; str. 87— 117.
2 a W . M ü l l e r - W i l l e , D ie spätm ittelalterlichfrühneuzeitzliche K ulturlandschaft und ihre W andlungen, B erichte zur Deutschen Landeskunde. Bd. 19. H. 2. Remagen 1957, str. 187—200.
* H. M o r t e n s e n , Problem e der m ittelalterlichen K ulturlan dsch aft. B erichte zur D eu tschen Landeskunde, Bd. 20. H. 1, 1958, str. 98— 104.
4 A . K r e n z l i n , B lockflu r, Langstreifenflur und G ew an nflur als Funktion agrarischer N utzungsystem e in D eu tsch la n d, B erichte zu r Deutschen Landeskunde, Bd. 20, H . 2, 1958, str.
250—266. — Prim . G eografski vestnik X X IX —X X X (1957-58), str. 173, 210.
5 Gl. pregled m išljen j o tem in m ožnosti n jih ove a p lik a cije na slovenske prim ere in na m o rebitni analogni, pa m nogo recentnejši ra z v o j v ostali Jugoslaviji v m oji kn jigi >Die F lu rfor- men« na str. 55, 58, 72 sl.
e H. J ä g e r , Problem e und Stand der F lurform en forschun g in Süddeutschland. B erichte zur Deutschen Landeskunde, Bd. 20, H. 1, 1958, str. 142— 160.
7 Prim . H. J ä g e r , D ie E ntw icklung der deutschen A grarlandschaften. G eographische R undschau, Jhg. 11 (1959), H. 3, str. 88.
8 J a g e r , 1958, karta 4; I l e š i č , Sistemi poljske razdelitve, L ju b lja n a 1950, str. 82.
8 J a g e r , 1958, karta 6; I l e š i č , Sistemi, str. 76, 77: »razlom ljene krčevinske proge«.
10 J ä g e r , 1958, karta 1; I l e š i č , Sistemi, str. 63, 67.
11 J ä g e r , 1958, karta 2; I l e š i č , Sistemi, str. 39, 40, 44.
18 G. O b e r b e c k , Neue Ergebnisse der F lu rform en forschun g in Niedersachsen. B erichte zur D eutschen Landeskunde, Bd. 20, H. 1, 1958, str. 128; prim . naše »pretrgane p rog e«, I l e š i č , Sistemi, str. 81.
11 G. O b e r b e c k , o. c., str. 130.
u M. B o r n , L angstreifenfluren und ihre V orform en in den hessischen B erglandschaften.
B erichte zur Deutschen Landeskunde, Bd. 20. H. 1. 1958. str. 108— 100.
15 B. B o m e r , Paysages ru raux du Bassin parisien m éridional. L ’ Inform ation G éog ra phique 1958. No. 2, str. 55—67.
11 J- H. J o h n s o n , Studies o f Irish R ural Settlement. G eogra ph ica l R ew iew , O ctober 1958, str. 554— 566.
17 H. U h 1 i g : D ie ländliche K ulturlan dsch aft der H ebriden und der westschottischen H ochlande. Erdkunde. Bonn, 1959, str. 22—46. — Isti, T ypen kleinbäu rlicher Siedlungen auf den H ebriden. Erdkunde, Bonn, 1959, str. 98— 124. — Isti, L angstreifenfluren in N ordengland, W ales und Schottland, D eutscher Geographen tag, W ü rzb u rg 1957. Prim tudi referat G. G. E l l i o t t a na k olok v iju v N a n cy ju 1. 1957.
18 D . H a n n e r b e r g , Schonische »B olskiften«. Svensk G eograpisk A rsb ok, Lund, 34 (1958), str. 7—49. H annerberg je že s svojim referatom na k olok v iju v N a n cy ju 1. 1957 da l pob u do za prou čeva n je nekdanje izredno sistem atične delitve zem ljišča v skandinavskih deželah na t. im .
»soiskifte«, z doslednim vrstnim redom posestnikov, v Čemer se ta sistem razliku je od najpraviln ejših delcev v Srednji E vropi. O tem precej izvem o tudi iz štu dije: S. G ö r a n s s o n , f i e l d and V illage on the Island o f Ö land. G eog ra fiska A nnaler, Stokholm 1958, 2, 158 strani.
t , l#, H a r t k e , D ie S ozialbrache als Phänom en der geographischen D ifferen zieru n g der Landschaft. E rdkunde 1956, str. 257 sl.
Sr' ^rU p p f r * * D efin ition des B eg r iffes »S ozialbrache«. E rdkunde, Bonn, 1958, str. 230.
r W . H a r t k e , D ie soziale D ifferen zieru n g der A gra rla n dsch a ft im R hein-M ain-G ebiet, E rdkunde, Bonn 1953, str. 11 sl. — Isti, S ozialgeographischer Strukturw andel im Spessart. D ie Erde, Berlin, Jhg. 88, 1957, str. 236—254.
, “ B erichte zur Deutschen Landeskunde, Bd. 20, H. 1, 1958: A . F i s c h e r , D ie L a n dw irt
schaftlich en Verhältnisse der Baar. - W . K r a u s e , Zur Kenntnis der Standorte neugebildeten Grünlandes in der Um gebung von Donaueschingen. — K. A . H a b b e , Verbrachungserscheinungen und Veränderungen der G rünlandfläche in der südlichen O berrheinebene und im angrenzenden S chw arzw ald. — C. R a t h f e n s , Zum Stand der S ozialbrache und V ergrünlandung im Saar- lanae. — o . V o p p e l , Über O db ra ch e in zw ei augew ählten G em arkungen des Saarlandes. —
1 p ewrT_ ’ Zur E ntw icklung der S ozialbrache in S üd- und W estdeutschland. — Chr. B o r - c ћ e r d t , U ber die Vergrünlandung in B ayern. — H. J ä g e r , S ozialbrache in Unterfranken. —
» u e ’ i erSrünIandung, Vergetreidung, A u fforstu n g und S ozialbrache in N ordrhein.
g ra fica It'alianaS, P195a9,n sqtrU 2 9 -6 4 . pa6Säggl° TUTale deIIa coltura Ргош^ с « а ™ Italia. R ivista G eo- . „ J c“ L a d * ° r, d > A n cien t Landscapes, Studies in F ield A rch a eolog y . London. G. Bell and Sons, 1957. Strani 297, 25 slik v besedilu m 75 na prilogah.
W ü rzb u rg 1957* strr m4 5 6 -4 6 4 .StUdien griechischen A grarlandschaft. D eutscher G eographentag,
•! t* Ï ^..e š i č , D ie F lurform en , str. 122.
1958 str l -2ftV L Bauernt” m un4 bäuerliche Siedlung in Ä th iopien. D ie Erde, Berlin, 1958, str. 1 20. Ist i avtor je v posebnem članku skusal tudi precen iti in m ed seboj prim erjati n à w H W t Y w 'M i î ï кТ е е п ' I v ' • s^nktnralnorgenetske in historično-genetske smeri y geog ra fiji naselij (Ü ber Methoden und Problem e der Siedlun gsgeograph ie; D ie E rde 1957, str. 120__127).
Résumé: Nouvelles contributions a l’étude du paysage rural S v e t o z a r I l e š i č
L ’auteur présente aux geographes yougoslaves les résultats des travaux européens sur les paysages ruraux, publiés depuis l’ apparition de son livre
»Flurform en Sloweniens im Lichte der europäischen Flurforschung«, (Münch
ner Geographische H efte 16, 1959). Il s’occu p e des travaux sur l’histoire du p a y sage rural de M. M ü l l e r - W i l l e , M o r t e n s e m , J ä g e r , O b e r b e c k , B o r n et Mme K i r e n z l i n , publiés daps le Tomes 19—21 des »B e
richte zur Deutschen Landeskunde«, en soulignant qu’ils continuent à con fir
mer la thèse d’une évolution lente des terroirs, les Gewannflur non exceptées, celles-ci s’ayant develop p é des anciennes petits terroirs des Drubbel, Eschflur, Langstreifenflur, Blockkernflur. Dans cette évolution il’y a beaucoup des analogies avec l’historie des clachans irlandais et écossais, étudiés par. H.
J o h n s o n et H. U h l i g , ainsi qu’avec le bolskifte suédois, étudiés par M. D. H a n n e r b e r g . Le com pte-rendu appèle ensuite l’attention sur les problèm es tres actuels de Sozialbrache, étudiés en Allem agne par l’école de M. H a r t k e et R u p p e r t de Munich. On discute ensuite les précieuses contributions à l ’étude du paysage rural m éditerranéen: l’article de M. D e s p l a n q u e s sur le paysage rural de la culture m ixte en Italie (Rivista G eo
g ra fk a Itailiana 1959), le ilivre »A ncient Landscapes« de J. B r a d f o r d (London 1957) apportant surtout des riches m atériaux sur les traces de la centuration romaine (aussi en- Istrie et DaLmatie) et l’ article de M. B e u e r - m a n n sur le paysage rural en G rèce (Deutscher Geographentag, W ürzburg 1957). En terminant, Fauteur souligne, à l ’occasion de l’étude de M. H ö v e r - m a n n sur quelques structures agraires en Ethiopie (Die Erde 1958), l’ im
portance des études dans les pays hors d’Europe pour l ’appréciation, en con
templant Jes structures agraires analogues à celles de 1,Europe, plus exacte des problèm es europeenis et pour 1 élimination des théories périm ées sur l'ori- gine ethnique (germanique, slave etc.) des telles structures.
PETI M ED N ARO D N I KONGRES ALPSKIH M ETEOROLOGOV V GARM ISCH-PARTENKIRCHENU
F r a n c e B e r n o t
Na pobudo prof. M. Bossolasca liz G enove so se leta 1950. prvič sestali m eteorologi alpskih držav na posvetovan ju v Turinu. Tam kaj so sklenili, da se bodo p osvetovan ja iz p od ročja alpske m eteorologije ponavljala vsako dru
go leto. Naslednji kongres alpskih m eteorologov je bil leta 1952 v A vstriji, nato leta 1954 v Švici, 1. 1956 pa v Franciji. Letos se je program petega m edna
rodnega kongresa alpske m eteorologije od v ija l v malem bavarskem mestecu Garm isch-P artenkirchenu.
Na kongresu so sodelovali zastopniki vseh držav, katerih ozem lje — vsaj delom a — leži v Alpah, t. j. Francije, A vstrije, Italije, Zahodne N em čije in Jugoslavije. Poleg n jih smo srečali še zastopnike Nizozemske, Norveške, Špa
nije, Vzhodne N em čije, Češke, Švedske in P oljske ter predstavnika ameriških oborožen ih sil v N em čiji. Skupno se je kongresa udeležilo preko 200 d ele
gatov.
Kongres sam je trajali od 14.— 16. sept. 1958. O tvoril ga je predsednik nemške m eteorološke službe G. B e l l . Po uvodnih form alnostih se je p ričel o d v ija ti d elovn i program .
Zaradi visokega števila p rija vljen ih referatov in zelo om ejenega časa, je b il vsak referat podan v izvlečku. Po vsebini pa so b ili referati razdeljeni v skupine: 1. glaciolog ija ; 2. elektrika atm osfere; 3. b iom eteorologija ; 4. hi-
d rom eteorologija; 5. vrem enski tipi in statistika in 6. žarčen je in razno.
