O metodi geomorfološke analiza goratege pokrajine z vidika ekonomske, posebej agrarne geografije

(1)

G E O G R A F S K I Y E S T N I K

1 9 5 7 - 1 9 5 8

C e n e M a l o v r h :

O METODI GEOMORFOLOŠKE ANALIZE GORATE POKRAJINE Z VIDIKA EKONOMSKE, POSEBEJ AGRARNE GEOGRAFIJE

OZNAČBA PROBLEMA

V geomorfologiji p r e v l a d u j e j o morfogenetski aspekti, k i s k u p a j z morfografskimi določujejo, vsebinsko in metodsko, celotno razisko-

valno območje te panoge geografije. Toda ipri r a z i s k o v a n j u tako kom- pleksnih pojavov, k a k r š n i so p o k r a j i n e , se izkaže, da so označeni aspekti nepopolni. N a j b o l j e se o tem prepričamo, akó si n a j p r e j na k r a t k o predstavimo smotre geomorfoloških raziskav in nato le-te pre- cenimo glede na potrebe, ki j i h n a r e k u j e r a z i s k o v a n j e p o k r a j i n s k e g a kompleksa.

Rezultati geomorfoloških analiz dobro služijo geologiji. Re- centne oblike kopnega zemeljskega p o v r š j a so n a j t e s n e j e povezane z geološko-tektonskim razvojem litosfere ter z geološko-petrografsko sestavo njegovih z g o r n j i h horizontov. Posamezne oblike ter n j i h o v i sestavi so po svoji vnanjosti, obsežnosti, položaju in medsebojnih od- nošajih tvorbe, k i so zelo primerne za r a z j a s n j e v a n j e mnogih geoge- netskih d o g a j a n j . P r i č a j o n e le o vrsti procesov ter činiteljev, k i so udeleženi p r i r a z v o j u kopnin, ampak tudi o n j i h o v i učinkovitosti in časovni razvrstitvi.

V kolikor so geomorfologi sledili naznačenim smotrom, so n u j n o morali pridobiti tudi metodo dela, k i se b o l j ali m a n j prilega special- nim delovnim metodam geologije. Obe znanosti sta se postopno k a r moči tesno povezali med seboj. Na t a k način zasnovana geomorfologija j e (pravzaprav postala sestavini del geologije. I m e n u j e j o j o t u d i e k s - t e r n a d i n a m i č n a g e o l o g i j a .

Poleg navedenega pa se j e u v e l j a v l j a l še druigi smoter geomorfo- loških proučevanj. O b l i k e reliefa sodijo med n a j b o l j tipične sestavine p o k r a j i n e . Vodilne med n j i m i se tako vidno r a z l i k u j e j o , da j i h j e moči že morfografsko opredeljevati. Toda to ne v e l j a več, k a d a r relief p o d r o b n e j e raziskujemo. V eni t e r isti k a t e g o r i j i oblik se j a v l j a toliko različkov, da j e za slehernega potrebno (posebno fizikalno t o l m a č e n j e nastanka. Sele genetska osvetlitev omogoča n a d a l j n j e sistematsko o p r e d e l j e v a n j e p o j a v o v samih po sebi ter p o j a s n j e v a n j e n j i h o v e g a mesta v sklopu reliefa oziroma fizičnogeografske sredine sploh.

Navezana na takšne smotre j e geomorfologija dobila z n a č a j panoge, k i se u k v a r j a s p r o u č e v a n j e m mehanike zemeljskega površja.

(2)

E k s a k t n i , f i z i k a l n o - e k s p e r i m e n t a l n i način r a z m o t r i v a n j a j e še posebno močno p o u d a r i l genetsko-analitične aspekte. T a k o se j e razvila t a k o imenovana a n a l i t i č n a g e o m o r f o l o g i j a , k i j e danes v k l j u č e n a kot s a m o s t o j n a v e j a v fizično g e o g r a f i j o .

Geomorfološko raziskovalno delo z enega ali z d r u g e g a a s p e k t a j e seveda tesno povezano, se p r e p l e t a in m e d s e b o j n o d o p o l n j u j e . To pa h k r a t i samo k r e p i tisto enostransko u s m e r j e n o s t geomorfologije, z a r a d i k a t e r e le-ta ne m o r e v celoti u s t r e z a t i p o t r e b a m g e o g r a f i j e . R e š e v a n j e v p r a š a n j z označenih vidikov j e samo zase d o k a j težavna naloga. P r a v nič ne preseneča, d a p r i r e š e v a n j u t e h v p r a š a n j geografi d o s t i k r a t i z g u b l j a j o »rdečo niit« svoje, to j e , geografske raziskovalne zasnove. Z a n i m a j o se p r e d v s e m le za f o r m a l n o - m a t e r i a l n o p l a t geo- m o r f n i h pojavov. M a n j so pozorni na n j i h o v o f u n k c i j s k o vlogo v po- k r a j i n i kot geografsko-proistorski tvorbi, nastali i n p r e o b r a z u j o č i se z a r a d i u č i n k o v a n j a r a z n o v r s t n i h č i n i t e l j e v , k i so v n e p r e s t a n i h med- s e b o j n i h kavzalno-dinamičnih o d n o š a j i h .

Smemo trditi, d a j e n a k a z a n o s t a n j e eden izmed glavnih vzrokov r a h l j a n j a integritete geografske znanosti. Geomorfologija se j a v l j a v n j e j kot n e k a k »corpus separatum«. N a j b o l j e se to odraža v okoli- ščini, da ima geomorfologija v splošnem delu g e o g r a f i j e sicer odlično mesto, a j e v posebnem delu, zlasti še p r i n a d r o b n e m p r o u č e v a n j u p o k r a j i n s k i h enot s o r a z m e r n o z a p o s t a v l j e n a . P o v r š i n s k e oblike po- k r a j i n e p r o u č u j e j o geografi n a j v e č k r a t izolirano, ne p a t u d i glede na vlogo, k a t e r o i m a j o v povezavi z d r u g i m i p o k r a j i n s k i m i sestavinami.

Upravičeno se l a h k o s p r a š u j e m o , k a k š n i o b j e k t i v n i v z r o k i so temu k r i v i ?

Sleherni zasnovi teoretičnega raziskovalnega d e l a d o l o č u j e t a p r e d - met r a z i s k o v a n j a in smoter r a z i s k o v a n j a način z a s t a v l j a n j a v p r a š a n j , to je, problematiko, t e r način r e š e v a n j a v p r a š a n j , to j e , delovno metodo. Y geomorfologiji j e o b o j e z g o r a j naznačenih aspektov vedlo do tega, da sta se n j e n a p r o b l e m a t i k a in metoda dela čim b o l j e pri- lagodili oziroma vskladili s p r o b l e m a t i k o in metodo sorodnih n a r a - voslovnih panog. Smotri t a k e geomorfologije ne izzivajo n i k a k i h po- t r e b za r a z š i r j e n j e in s p e c i f i c i r a n j e p r o b l e m a t i k e , k a r bi d a l j e n a r e - kovalo s p r e m e m b e n j e n i h raziskovalnih metod.

Docela d r u g a č n o s t a n j e nastopi, a k o geomorfološkim raziskavam dodamo nove smotre. T a k o si more geograf zastaviti nalogo razisko- v a n j a p o k r a j i n s k i h sestavin p r e d v s e m glede na n j i h o v e n o t r a n j e zveze in na dinamične odnošaje, ki v l a d a j o med n j i m i . Y tem p r i m e r u ne bo več zadostovalo samo f o r m a l n o - m a t e r i a l n o v r e d n o t e n j e sestavin.

Za s l e h e r n o med n j i m i b o m o r a l proučevalec poiskati poleg formalno- k v a l i t a t i v n i h in f o r m a l n o - k v a n t i t a t i v n i h lastnosti t u d i vse tiste k v a - l i t a t i v n e znake t e r lastnosti, k i f u n k c i j s k o o p r e d e l j u j e j o p o j a v e v n j i h o v i h m e d s e b o j n i h odnošajih.

Geograf, k i bo hotel na ta način p r o u č e v a t i površinske o b l i k e v p o k r a j i n i , b o naletel na n e p r e m a g l j i v e težkoče, a k o se bo posluževal metodskega sistema e k s t e r n e dinamične geologije oziroma a n a l i t i č n e geomorfologije. Še n a t a n č n e j š e r a z j a s n i t v e , postavim, dolinskih oblik,

4

(3)

O metodi geomorfološke analize gorate pokrajine z vidika ekonomske, posebej agrarne, geografije

stopnjevin, nasutin ter mnogih d r u g i h oblik, še b o l j eksakten p r i k a z n j i h o v e g a n a s t a n k a , razsežnosti, lege, itd. ne m o r e zadovoljivo razjasniti vloge, k a t e r o i m a j o p o j a v i v c e l o k u p n e m p o k r a j i n s k e m k o m - pleksu. A k o bo hotel izpolniti t u d i to nalogo, potem bo m o r a l oblike reliefa dopolnilno p r o u č i t i in sicer e pomočjo metode, ki vodi k za- d o v o l j i v i m rezultatom zato, k e r ustreza z a s t a v l j e n i m smotrom. Spričo okoliščin, da se tovrstne naloge g e o m o r f o l o g i j i niso p o s t a v l j a l e ali so se k v e č j e m u le v pičli meri, j e r a z u m l j i v o , d a j e ostal n j e n metodski sistem o k r n j e n , za p o t r e b e g e o g r a f i j e nezadosten. P r a v v tem tiči vzrok t a k o » s i j a j n e izoliranosti« ene izmed o s r e d n j i h panog geografske znanosti.

Č e m u pa n a j služi p r o u č e v a n j e oblik reliefa glede na n j i h o v o f u n k c i j s k o vlogo v p o k r a j i n i ?

P o k r a j i n a j e geografsko-prostorski kompleks, k i ima z a r a d i no- t r a n j e samo n j e m u lastne povezave sestavnih členov b o l j ali m a n j enotno v n a n j e lice in enoten n o t r a n j i u s t r o j ; l a h k o bi rekli, da ima svojo individualnost. Naloge g e o g r a f i j e niso i z p o l n j e n e z g o l j z dolo- čitvijo podobe in u s t r o j a p o k r a j i n e , a m p a k šele t e d a j , k o j e r a z j a s - n j e n o vprašaju j e , z a k a j j e nastal n j e n i n d i v i d u a l n i z n a č a j . To v p r a - š a n j e j e živo zlasti v p r i m e r i h , ko se z n a č a j d v e h p o k r a j i n r a z l i k u j e , č e p r a v n a s t o p a j o v p r o s t o r u n j u n e g a n a s t a n k a isti ali v s a j močno sorodni činitelji. Vzroke t a k i m razlikam m o r a m o iskati p r a v v pestrem načinu p o v e z o v a n j a in vzročne zavisnosti činiteljev, k i j i h o d l i k u j e j o različne kakovosti, č e p r a v s o d i j o v eno ter isto s k u p i n o . Tako, na p r i m e r , s p r e m e m b e debeline, lege ali kemične lastnosti istovrstnih k a m e n i n s k i h skladov l a h k o pirav občutno s p r e m e n i j o z n a č a j p o k r a j i n e oziroma n j e n i h delov in sicer zato, k e r so n a n j e na poseben način reagirali d r u g i n a r a v n i činitelji.

Podoben pomen ima za d i f e r e n c i a c i j o p o k r a j i n ter n j i h o v i h delov s p r e m i n j a n j e odnosa j ev, k i se j a v l j a v o b m o č j u p o s e l j e n e oziroma k u l t u r n e p o k r a j i n e med n j e n i m i n a r a v n i m i ter d r u ž b e n i m i sestavinami. S l e d n j e sodijo med zelo a k t i v n e p o k r a j i n s k e činitelje. Izvor te aktivnosti j e v n e p o s r e d n i h učinkih d r u ž b e n e g a r a z v o j a . Z d r u ž b e n i m r a z v o j e m se n a m r e č s p r e m i n j a f u n k c i j s k a vloga n a r a v n e s r e d i n e po- k r a j i n e . N e s p r e m e n l j i v o f u n k c i j o ima ta s r e d i n a edinole kot splošni fizični p o g o j d r u ž b e n e g a ž i v l j e n j a . Toda kot nosiilec predmetov dela in sredstev za delo, k a r s k u p a j i m e n u j e m o p r o i z v a j a l n a sredstva, ima n a r a v n a sredina zelo dinamično vlogo. Različne faze družbenega in p o s e b e j tehničnega r a z v o j a povzročajo, d a p r i d o b i v a j o n a r a v n a pro- i z v a j a l n a sredstva i kot p r e d m e t u č i n k o v a n j a i kot u č i n k u j o č a sila različne vrednosti.

Številni p r i m e r i d o k a z u j e j o , k a k o različno f u n k c i j o m o r e j o p r i - dobiti v p o k r a j i n i n j e n e posamezne, s e k u l a r n o n e i z p r e m e n j e n e na- r a v n e sestavine, k a k o r hitro p o s t a n e j o sredstva p r o i z v o d n j e . T a k o moramo, postavim, r a z l i k o v a t i splošne k l i m a t s k e p o g o j e p o k r a j i n e od eksistenčno-klimatskih p o g o j e v k u l t u r n e p o k r a j i n e . S l e d n j i pov- z r o č a j o oziroma omogočajo n a s t a n e k povsem novih ekoloških e'not (ekotopov) z n o t r a j p o k r a j i n e , k a r bistveno doprinaša n j e n e m u p r e -

(4)

o b r a ž a n j u . P o p l a v n e vode i m a j o d e s t r u k t i v n i u č i n e k v p o k r a j i n i ; k o t p r e d m e t u č i n k o v a n j a , to j e , z a j e t e in a k u m u l i r a n e p o s t a n e j o v k u l - t u r n i p o k r a j i n i vir u m e t n e e n e r g i j e in s t e m u č i n k u j o č a sila, k i j e p r a v n a s p r o t n a p r v i . Gozd k o t n a r a v n a r a s t l i n s k a f o r m a c i j a u s t v a r j a v p o k r a j i n i z a p r e k e n a s e l i t v i in š i r j e n j u o b d e l o v a l n e g a z e m l j i š č a ; k o t e k o t o p k u l t u r n e p o k r a j i n e p o s t a n e gozd v a ž n a s e s t a v i n a n j e n e g a p r o - i z v a j a l n e g a s k l a d a in sicer n e p o s r e d n o z a r a d i p r o i z v o d n j e lesa a l i p o s r e d n o z a r a d i zaščite k m e t i j s k e g a z e m l j i š č a t e r s t a b i l i z a c i j e v o d n e g a r e ž i m a .

Z a r a d i p r i s o t n o s t i d r u ž b e n i h sil t e r n j i h o v e g a d e l o v a n j a in raz- ч

v o j a s e pospešeno m e n j a v a j o o d n o š a j i m e d s e s t a v i n a m i k u l t u r n e po- k r a j i n e . Le-ta t o r e j n i samo g e o g r a f s k o , a m p a k j e h k r a t i in p r e d v s e m g o s p o d a r s k o določen p r o s t o r s k i k o m p l e k s . To j e p r o s t o r , v k a t e r e m se n e n e h n o r a z v i j a p r o c e s p r o i z v o d n j e in sicer t a k o , d a se v » n a r a v n o s t r a n « t e g a p r o c e s a v k l j u č u j e j o vsa r a z p o l o ž l j i v a n a r a v n a p r o i z v a - j a l n a s r e d s t v a . Z a r a d i tega j e ( p o z n a v a n j e k a k o v o s t i n a r a v n i h sestavin p o k r a j i n e še p o s e b n o v a ž n o t e d a j , k a d a r hočemo o c e n i t i p r o i z v o d n o z m o g l j i v o s t u s t r e z n e g a g o s p o d a r s k e g a p r o s t o r a .

Y m o d e r n i d o b i so p o s t a l i r a z n o v r s t n i n a r a v n i p o k r a j i n s k i čini- t e l j i sami zase p r e d m e t i z č r p n i h in p o d r o b n i h p r o u č e v a n j r a z n i h teo- r e t s k i h t e r a p l i k a t i v n i h z n a n s t v e n i h p a n o g p r a v z a r a d i tega, k e r i m a j o f u n k c i j o p r o i z v a j a l n i h s r e d s t e v . Med t a k e p a n o g e s o d i j o m i n e r a l o g i j a , h i d r o l o g i j a , b i o k l i m a t o l o g i j a , p e d o l o g i j a , e k o l o g i j a , f i t o s o c i o l o g i j a pa m n o g e s e s t a v n e v e j e a g r o n o m s k e , f o r e s t i č n e in n e k a t e r i h d r u g i h t e h - ničnih znanosti. D o g n a n j a le-teh s p r i d o m s l u ž i j o p r i p r o u č e v a n j u p o k r a j i n e ne samo k o t g e o g r a f s k o - p r o s t o r s k e , a m p a k t u d i k o t eko- n o m s k o - g e o g r a f s k e enote.

T o d a o p a ž a m o , da n i s o vse s e s t a v i n e p ö k r a j i n e p o s t a l e p r e d m e t s p e c i a l n e g a r a z i s k o v a n j a . Med t a k e sodi p r e d v s e m relief k o p n e g a z e m e l j s k e g a p o v r š j a . Relief j e v celem o s t a l p r e d m e t r a z i s k a v geo- g r a f s k e znanosti o z i r o m a n j e n e p o s e b n e p a n o g e g e o m o r f o l o g i j e .

S e d a j se m o r e m o v p r a š a t i : Ali z a d o v o l j u j e tisti n a č i n p r o u č e v a n j a r a z n o v r s t n i h o b l i k o v n i h p o s e b n o s t i r e l i e f a , k a t e r e g a se p o s l u ž u j e geo- m o r f o l o g i j a , k a k r š n o sino p r i k a z a l i z g o r a j ? Ali niso te posebnosti p o d v r ž e n e i s t i m r a z v o j n i m silnicam, ki. n a r e k u j e j o f u n k c i j s k e s p r e - m e m b e k a t e r i h k o l i n a r a v n i h č i n i t e l j e v v g o s p o d a r s k e m p r o s t o r u ? M a r n i z a t o r e j p o t r e b n o d o d a t i d o s e d a n j i m p r o u č e v a l n i m a s p e k t o m v geo- m o r f o l o g i j i še n o v e g a , to j e , a s p e k t f u n k c i j s k e , k a v z a l n o - d i n a m i č n e vloge g e o m o r f n i h č i n i t e l j e v ? Samo na t a k način bo le-te mogoče p r a - vilno v r e d n o t i t i in v r e d n o s t n o o p r e d e l j e v a t i v g o s p o d a r s k e m p r o s t o r u .

Y zvezi s t e m n e s m e m o p r e z r e t i okoliščine, da j e n a s e d a n j i stop- n j i d r u ž b e n e g a r a z v o j a z a v e s t g o s p o d a r n o s t i , s m o t r n o s t i d e l a t e m e l j s l e h e r n e d r u ž b e n e d e j a v n o s t i , torej t u d i i z k o r i š č a n j a vseh p r o i z v a - j a l n i h s r e d s t e v , s k a t e r i m i r a z p o l a g a n a r a v n a s r e d i n a p o k r a j i n e . Smo- t r n o s t dela p a j e z a g o t o v l j e n a edin ole t e d a j , k a d a r so n a r a v n a p r o - i z v a j a l n a s r e d s t v a d o b r o p o z n a n a t a k o s f o r m a l n o - m a t e r i a l n e k o t s

f u n k c i j s k e plati. Za o b l i k e r e l i e f a v e l j a to še p r a v p o s e b n o v p r i m e - rih, k j e r s o u s t v a r j a g o s p o d a r s k i p r o s t o r p o v r š j e s t a k o p e s t r i m geo-

(5)

.

morfnim ustrojem, k a k r š n e g a imajo gorate p o k r a j i n e . Gorate pokra- j i n e pa p r e v l a d u j e j o na ozemlju naše ožje in širše domovine.

Zaz/rti v področja m a j h n i h »ekonomskih uporov«, v nižavje, ki ga o d l i k u j e enostavnejši u s t r o j n a r a v n e sredine, težijo s e m k a j tudi pri nas l j u d j e iz goratega sveta. Takšne t e ž n j e so posledica relativnega in ne absolutnega poslabševanja ž i v l j e n j s k i h razmer v višavju. Stalno o d t e k a n j e l j u d s t v a v označeni smeri pa povzroča vedno močnejša ne- soglasja v razmestitvi p r o i z v a j a l n i h moči z n o t r a j širšega, državnega gospodarskega prostora. To v e l j a zlasti v primerih, k j e r sta v gora-' tem svetu k m e t i j s t v o in gozdarstvo temeljno važni gospodarski panogi in glavni vir narodnega dohodka.

Problematika, nastala zaradi o m e n j e n i h nesoglasij, Se lahko še okrepi zaradi docela zgrešene predstave o neomejenih p r o i z v a j a l n i h zmogljivostih po naravi volnejšega nižinskega sveta, medtem ko osta- j a j o d r u g a p o d r o č j a slabo izkoriščana in j e n j i h o v a potencialna vrednost takorekoč nezapažena. D r u ž b a , k i stremi za tem, da bi pre- prečila k r e p i t e v tovrstne problematike, si m o r a prizadevati, da bodo vzpostavljena kolikor moči zadovoljiva r a z m e r j a med proizvajalnimi močmi posameznih delov n j e n e g a gospodarskega prostora. Za dosego tega cilja j e potrtìbno v p r v i vrsti proučiti, v koliko m o r e j o gorata področja raizviti p r o i z v a j a l n o sposobnost z izkoriščanjem lastnih, na mestu razpoložljivih sredstev.1 R a z u m l j i v o je, da mislimo pri tem zlasti na k m e t i j s k o proizvodnjo, k i j e n a j b o l j čvrsto z a k o r e n i n j e n a v n a r a v n i sredini.

Zelo-Občutne kakovostne m e n j a v e n a r a v n e sredine gorate p o k r a - j i n e t e m e l j n o zavisijo od n j e n e površinske izoblikovanosti. Ako t o r e j hočemo o d g o v a r j a t i na v p r a š a n j e , k a k o čim gospodarneje izkoristiti n a r a v n e činitelje t a k e p o k r a j i n e , moramo poznati f u n k c i j s k o vlogo n j e n i h mnogoštevilnih površinskih oblik ter n j i h o v i h zvez. Zato j e treba razširiti raziskovalne smotre geomorfologije oziroma doslej ve- l j a v n i m idodati novega ter utemeljiti n j e m u ustrezajočo raziskovalno metodo; l a h k o bi tudi rekli, d a j e pred razčiščevanjem vsebinske problematike potrebno zastaviti pri metodološki problematiki.

V pričujoči študiji sem poizkusil izdelati metodski sistem za geo- inorfološko analizo reliefa gorate pokrajine, ki bo, izrabljan pri kon- kretnih raziskovanjih, omogočil razvid funkcijske vloge posameznih oblik ter njihovih zvez, izražene v odnošajih le-teh do ostalih, posebej do družbeno ekonomskih sestavin pokrajine.

S študijo u t e m e l j u j e m metodski sistem ter n a k a z u j e m njegovo uporabo. Poudariti moiram, da sem se p r i delu oziral na razmere v goratih p o k r a j i n a h z normalnim, fluvialnim reliefom, k i p r e v l a d u j e j o v slovenskem alpsko-subalpiskem prostoru. Tudi se nisem omejil na eno samo z a k l j u č e n o p o k r a j i n s k o enoto, k a j t i takšen okvir b i bil za cilj, k i ga zasledujem, mnogo p r e o z e k ; m a n j š a p o k r a j i n s k a enota ne

1 V n o v e j š e m času se tudi v t u j i n i vedno b o l j o ž i v l j a z a n i m a n j e za t a k a p r o u č e v a n j a . P r i m e r za to j e o s n o v a n j e posebnega »Hill F a r m R e s e a r c h Committee« na Škotskem, čigar n a m e n j e r a z i s k a v a n j e t e h n i č n o g o s p o d a r s k i h p o g o j e v k m e t i j s t v a v g o r a t e m svetu (i).

7

(6)

v k l j u č u j e vseh p o j a v o v , ki zaslužijo samostojni p r e t r e s in se obenem u v r š č a j o v občo geomorfološko sistematiko. Mimo tega sem upo- števal, d a bo p r i k a z a n i metodski sistem p o t r e b a še n a d a l j e dopolniti in poglobiti; čim b o l j pa b o razčiščen, tem u s p e š n e j š a bo n j e g o v a p r a k - tična u p o r a b a p r i g e o g r a f s k i h oziroma gospodarsko-geografskih p r o u č e -

v a n j i h določenih p o k r a j i n .

N a j v e č pozornosti sem posvetil Š k o f j e l o š k e m u h r i b o v j u ter gora- temu Z a s a v j u in sicer zato, k e r so to tipična k u l t u r n a gorata p o d r o č j a slovenskega ozemlja, k i so bila t u d i že raziskovana z irazličnih vidikov (2, 3, 4, 5, 6). Poleg tega so mi bila ta p o d r o č j a n a j d o s t o p n e j š a za r a z g l e d o v a n j e na k r a j u samem.

G E O M O R F N A STRUKTURA G O R A T E G A RELIEFA

Geografsko-prostorsko enoto, ki j o i m e n u j e m o p o k r a j i n a , dolo- č u j e relief t a k o močno, d a so reliefni k r i t e r i j i d o s t i k r a t odločilni za t e m e l j n o o p r e d e l j e v a n j e p o k r a j i n s k i h tipov. H i p s o m e t r i č n i k r i t e r i j n a r e k u j e delitev med n i ž a v j e m in v i š a v j e m . K r i t e r i j r e l i - e f n e e n e r g i j e² omogoča, samostojno ali v zvezi s hipsometričnini k r i t e r i j e m , d o l o č e v a n j e razlik med r a v n i n s k i m t e r s v o j s k i m i r e l i e f n o razgibanimi p o k r a j i n s k i m i tipi. P r v e g a o z n a č u j e premočrtni, d r u g e s k u p a j l o m l j e n i r e l i e f n i profil. Glede na j a k o s t r e l i e f n e e n e r g i j e moremo med s l e d n j i m i r a z l i k o v a t i še d a l j e tipe gričevnate, hribovite, sredogorske in visokogorske p o k r a j i n e .

T a k a k l a s i f i k a c i j a že o s v e t l j u j e n e k a t e r e splošne s t r u k t u r n e zna- čilnosti p o k r a j i n e . P o s r e d u j e nam p r e d s t a v e o tistih, postavim, bio- k l i m a t s k i h , h i d r o g e o g r a f s k i h , p o p u l a c i j s k i h , p r o m e t n o g e o g r a f s k i h t e r podobnih p o j a v i h , k i se p r i l e g a j o z n a č a j u reliefa. B o l j ali m a n j eno- vito p o d n e b j e ima samo n i ž a v j e ; počasen vodni p r e t o k ustreza edinole r a v n i n s k i m r a z m e r a m ; r e d k e j š a poselitev ali r e d k o prometno o m r e ž j e se p r i l e g a t a predvsem sredogorskim ter visokogorskim p o k r a j i n a m .

Toda reliefni k r i t e r i j i sami po sebi z a d o v o l j u j e j o v večji ali m a n j š i m e r i za d o l o č e v a n j e p o k r a j i n e le t a m k a j , k j e r ni m o č n e j e i z r a ž e n a v e r t i k a l n a r e l i e f n a k o m p o n e n t a oziroma, k j e r p r e v l a d u j e p r e m o č r t n i reliefni profil. T a k š e n j e p r i m e r r a v n i n s k e g a sveta. T u k a j so o d n o š a j i med reliefom in ostalimi sestavinami p o k r a j i n e k a r se da enostavni ter se v širšem o b m o č j u ne s p r e m i n j a j o mnogo, z a r a d i česar n a s t a j a t u d i značilna enoličnost ravninskih p o k r a j i n .

D r u g a č e j e tam, k j e r j e v p o k r a j i n i p o u d a r j e n a v e r t i k a l n a reli- e f n a k o m p o n e n t a oziroma l o m l j e n i r e l i e f n i profil. Podoba i n u s t r o j posameznih delov p o k r a j i n e se izrazito s p r e m i n j a t a , k a r d a j e pečat t u d i celoti in u s t v a r j a značilno pestrost gorate p o k r a j i n e . P r a v z a r a d i tega označeni reliefni k r i t e r i j i ne z a d o s t u j e j o več za n j e n o podrobno r a z i s k o v a n j e . Relief u s t v a r j a t u k a j z b i r k a r a z n o v r s t n i h oblik, k i se

2 Izraz u p o r a b l j a m za označbo določenega p o j m a , čeprav so sc že po- j a v i l i ugovori o n j e g o v i upravičenosti. P r i m e r j a j F. G a s s m a n - H . G u t e r - s o h u , K o t e n s t r e u u n g u. R e l i e f f a k t o r . G e o g r a p h i c a Helvetica, 1947, Nr. 2.

(7)

med seboj p o v e z u j e j o v kompleks, čigar s t r u k t u r a se dostikrat me- n j a v a že na m a j h n e r a z d a l j e . N j e g a ne tvorijo samo vodilne reliefne oblike, to je, vzpetosti in globeli. Že hiter pogled v odsek goratega reliefa pove, da so vzpetosti in globeli sestavljene iz različnih oblikovnih elementov. Le-ti se na razne načine vežejo med seboj ter tako u s t v a r j a j o svojsko podobo vodilnim oblikam. Vse to opozarja, da moramo govoriti o posebni p o j a v n i k a t e g o r i j i goratega reliefa, k a t e r o smemo imenovati g e o m o r f n i k o m p l e k s .3

Geomorfni kompleks goratega reliefa j e tisti činitelj, k i izziva zelo neenake p o g o j e za u s t v a r j a n j e odnošajev med reliefom ter d r u - gimi sestavinami ustrezne p o k r a j i n e . Ima t o r e j močno individualizi- rano f u n k c i j s k o vlogo; v enem odseku se u v e l j a v l j a drugače kot v drugem. T e okoliščine nikakor ne smemo prezreti p r i p r o u č e v a n j u gorate p o k r a j i n e . Ako hočemo razjasniti vse n j e n e posebnosti, n j e n o problematiko v celoti in v posameznostih, j e med drugim potrebno raz- motriti tudi s t r u k t u r n o diferenciranost geomorfnega kompleksa.

S t r u k t u r o geomrarfnega kompleksa ali k r a t k o g e o m o r f 11 o s t r u k t u r o goratega reliefa moramo ločiti od njegove reliefne struk- ture. S l e d n j o določujemo samo s pomočjo dveh glavnih r e l i e f n i h sestavin, to je, obeh vodilnih oblik: vzpetosti in globeli oziroma z n j u - nimi razsežnostmi ob vertikali ter horizontali. S tem se p a se p r a v nič ne približamo tisti nadrobni, specifični opredelitvi reliefa, ki razjas- n j u j e pogoje za n o t r a n j o diferenciacijo gorate p o k r a j i n e v njenih višinskih in nižinskih odsekih. Ta c i l j dosežemo edinole v primeru, ako uporabimo posebne k r i t e r i j e , k i se z označenimi reliefnimi krite- r i j i sicer p o v e z u j e j o , a imajo h k r a t i samosvoj stvarni in metodični pomen. Le z n j i h o v o pomočjo j e mogoče izvesti proučitve, ki služijo v uvodu nakazanim smotrom.

Trii proučevalne k r i t e r i j e moramo upoštevati p r i analizi geomoirfne s t r u k t u r e goratega reliefa z vidika f u n k c i j s k e vloge v ustrezni kul- t u r n i p o k r a j i n i .

P r v o j e k r i t e r i j vodilnih oblik goratega reliefa. M e d n j e sodita vzpetost in globel, k i tvorita r e l i e f n o f o . r m a c i j o in sita zato t e m e l j n o važni za določevanje gorate (pokrajine z reliefnimi k r i t e r i j i . Moramo pa se zavedati še drugih razlogov, k i n a r e k u j e j o upoštevanje tega k r i t e r i j a . F u n k c i j s k o o p r e d e l j e v a n j e vodilnih oblik n i k a k o r ni izčrpano zgolj z merskimi, količinskimi pripomočki. P o z n a v a n j e di- m e n z i j d a j e sicer že do neke mere vpogled v z n a č a j vzpetosti in globeli. Toda s tem nismo izrabili tistih kakovostnih določevalcev, k i j i h izražajo e l e m e n t a r n e s e s t a v i n e ene ali druge vodilne oblike.

T a k o ima, na p r i m e r , dvoje enako visokih sredogorskih slemen v po- k r a j i n i različno f u n k c i j o , ako enega o d l i k u j e j o široke, plečate vršine, drugega ostre, ošiljene; n e k a j podobnega v e l j a za dvoje enako di- menzioniranih dolin, od k a t e r i h ima ena v terase razčlenjeno dno, medtem ko j e p r i drugi ta element b o l j ali m a n j gladka ploskev.

Vzpetosti se n a d a l j e mnogokrat j a v l j a j o kot sklopi raznovrstnih ele-

3 N e k a t e r i a v t o r j i u p o r a b l j a j o za to p o j a v n o k a t e g o r i j o izraz »geomor- fološka p o k r a j i n a « . (35, 36)

(8)

m e n t a l n i h sestavin. Le-te se z d r u ž u j e j o v b o l j ali m a n j razsežno ter z a k l j u č e n o vzpetinsko eboto, k i j o moremo iménovati g e o m o r f n o f o r m a c i j o v z p e t o s t i. N j e j pritiče poseben način raziskovanja, k a j t i n j e n a vloga v gorati p o k r a j i n i j e v marsičem različna od tiste, k i j o i m a j o enostavnejše vzpetine. Končno moramo p r i r a z r e š e v a n j u geomoirfne s t r u k t u r e iskati tudi f u n k c i j s k o r a z m e j i t e v ene iin druge vodilne oblike v gorati p o k r a j i n i . V p r a š a n j e , k j e se konča f u n k c i j a vizpetosti in se začne f u n k c i j a doline, j e moči reševati edinole na osnovi k r i t e r i j a vodilnih oblik.

D r u g o j e k r i t e r i j elementarnih oblik goratega reliefa. Moramo razlikovati dve k a t e g o r i j i elementarnih oblik. V prvo sodijo vršine, pobočje in dno globeli. To so tiste sestavine goratega reliefa, ki i m a j o lastno obstojnost in od k a t e r i h vsaka o h r a n j a v celoti k o t v posameznostih iste splošne formule ter f u n k c i j s k e značilnosti. S k u p a j j i h moremo imenovati g e o m o r f n i m a k r o e 1 e m e n t i. Že sami zase povzročajo diferenciacijo u s t r o j a reliefne f o r m a c i j e ; z g o r a j smo na- vedli primer, k a k o se vodilne oblike r a z l i k u j e j o p r a v glede na izobli- k o v a n j e m a k r o e 1 e m en t o v (Sk. 1).

S t r u k t u r n a d i f e r e n c i a c i j a pa se občutno poveča, ako i m a j o tudi geomorfni makroelementi z n a č a j kom,pleksa in j i h s e s t a v l j a j o raznovrstne m a n j š e oblike. Talko so, postavim, p o b o č j a n e k j e gladka, d r u g j e razrezana vzdolž n a g i b a v g r a p e ter vmesne grebene oziroma h r b t e ali razčlenjena tako, da so v n j i h izražene iterase, pomoli in podobne oblike. P o j a v nas opozarja, da obstaja še d r u g a k a t e g o r i j a oblikovnih elementov goratega reliefa. N j e j p r i p a d a j o č e oblike moremo imenovati g e o m o ir f n i m i k r o e l e m e n t i . Sledimo j i m v pobočju in v dolinskem dnu; vselej so formalno in f u n k c i j s k o pomemben či- n i t e l j v p o k r a j i n i .

T r e t j e j e k r i t e r i j prostorskega razporeda vodilnih oblik goratega reliefa. Vodilne oblike se v posameznih odsekih takega reliefa svoje- vrstno r a z p o r e j a j o , so v posebnih medsebojnih odnošajih. Tudi takšne spremembe vplivajo bodisi same zase, še b o l j pa v zvezi s celotnim geomorfnim kompleksom na posebnosti p o k r a j i n e oziroma n j e n i h delov. F u n k c i j s k o vlogo t a k i h sprememb j e moči r a z j a s n j e v a t i samo s pomočjo analize »omrežja« dolinskih smeri, to je, poteka in razpore-

(9)

O metodi geomorfološke analize gorate p o k r a j i n e z vidika ekonomske, posebej a g r a r n e , geografije

ditve teh smeri, ustrezno čemur se r a z p o r e j a j o vmesne vzpetine. Po- jav, k i ga razmotrivamo po tem k r i t e r i j u , moremo imenovati r e l i - e f n a t e k s t u r a .

Metodo geomorfoloäke analize goratega reliefa, k a t e r a služi pri r a z i s k o v a n j u goratega gospodarskega prostora, moiemo potemtakem u t e m e l j i t i le na t a k način, da razčlenimo geomorfni kompleks v n j e - gove sestavine kot to p r i k a z u j e n a s l e d n j a shema:

RELIEFNA F O R M A C I J A VODILNE RELIEFNE OBLIKE

ENOSTAVNE ^ ^ SESTAVLJENE VZPETOSTI GLOBELI GEOMORFNE FORMACIJE

GEOMORFNI E Ï S E N T I ^

MAKROELEMENTI MIKROELEMENTI Vse k r i t e r i j e , k i se j i h poslužujemo p r i t e j analizi tesno pove- z u j e t a istovrstna problematika ter skupni smoter. Ne glede na razlike med predmeti p r o u č e v a n j a izstopa vedno eno in isto v p r a š a n j e : k a k š n a j e f u n k c i j s k a vloga členov geomorfnega kompleksa ter n j i h o v i h zvez v gorati p o k r a j i n i , ki j e poseljena in gospodarsko izkoriščana?

VZPETOSTI

A. Vzpetosti kot vodilna oblika goratega reliefa

Omenili smo že, da bomo obravnavali samo normalni, filuvialno preoblikovani relief. V n j e m p r e v l a d u j e tista vrsta vzpetosti, k a t e r i h vršni deli se z a k l j u č u j e j o v točki oziroma v črti slemenici. Ne bomo s e ' t o r e j ozirali na pianotas te vzpetine, k i sodijo v posebno skupino in so v slovenskem alpsko-subalpskem svetu redkejši, t o r e j tudi m a n j značilen p o j a v .

Vzpetost d o l o č u j e j o splošno k a r a k t e r i s t i č n i , glavni in s p e c i f i č n i znaki ter lastnosti.

Za vsako vzpetost normalnega reliefa j e splošno značilna nepre- k i n j e n a de,nivelacija površja, dobro izražena s sorazmerno močnimi r a z n o s m e,r n i m i n a g i b i p o v r š i n s k i h p l o s k e v . S tem so vzročno povezane d r u g e fizičnogeografske lastnosti vzpetine. Na površini se u v e l j a v l j a k r e p k o erozijsko-denudaoijsko u č i n k o v a n j e . V vsem območju vzpetosti se naglo m e n j a v a j o podnebne razmere i n sicer ustrezno različnim višinam tear n e e n a k e m u osončenju. O d tega zavisijo n a d a l j e različni pogoji za f o r m i r a n j e prsti in n a r a v n e rastlinske odeje. Površinska voda odteka v smereh nagiba, t o r e j radialno; zaradi tega se voda p r e t a k a po številnejših in h k r a t i m a n j š i h vodotokih.

(10)

Navedeni, za vzpetost obče značilni činitelji so bistveno važni za oblikovanje gospodarskega prostora te vodilne oblike. Vrsta izanj ka- rakterističnih gospodarskih p o j a v o v priča o tem.

V k m e t i j s t v u p r e v l a d u j e j o površinsko obsežne a g r a r n o - p r o d u k - oijske enote. Zemljišča in poljedelske k u l t u r e so razmeroma zelo izpo- s t a v l j e n e k v a r n e m u u č i n k o v a n j u n a r a v n i h sil, k a r n a r e k u j e eksten- zivno izkoriščanje tla; za enoto pridelka j e potrebna sorazmerno velika površinska enota. Okoliščina sama po sebi znižuje produktivnost ene, v proizvodnjo v k l j u č e n e delovne moči. Storilnost in produktivnost delovnih moči se z n i ž u j e t a še zato, k e r m o r a j o le-te trositi več ener- g i j e p r i g i b a n j u v n a g n j e n e m svetu in sitalno opraviljati delo pri ob- rambi pred uničevalnim d e j s t v o m n a r a v n i h einiteljev. K m e t i j s t v u vzpetega sveta se redno p r i d r u ž u j e g o j e n j e gozda, k i d a j e podlago lesni industriji. V t e j zvezi j e pomembno, d a se poleg ekološko ute- meljenega r a z m e r j a med gozdom ter piano površino u v e l j a v l j a tudi umetno vzdrževano r a z m e r j e , k i ga n a r e k u j e o b r a m b a pred naravnimi silami; posledica tega j e povečano o m e j e v a n j e k m e t i j s k i h površin.

Poti so v območju vzpetosti vijugaste ter v klancih; pravimo, da j e vzpetost p o d r o č j e velikega p r o m e t n e g a. upora. Proizvodnjo umetne e n e r g i j e omogočajo tudi pičle vodne količine malih vodotokov, ki j i h o d l i k u j e velik sitrmec; kapacitete, ki služijo temu namenu pa so slabotne ter razpršene po prostoru tako, da so sposobne zadostiti le m a n j š i m individualnim potrebam. Vsi ti p o j a v i s k u p a j d a j e j o šibkejše pogoje za naselitev in p r e p r e č u j e j o n a s t a j a n j e močnejših naselitvenih anglomeracij, v k a t e r i h 'bi se mogle razviti tiste panoge proizvodnje, ki ne t e m e l j i j o na izrabi zemljišča.

Nakazane splošno v e l j a v n e družbene ter gospodarske poteze vzpetosti se v gorati p o k r a j i n i često s p r e m i n j a j o ali v s a j ne p r i h a j a j o do izraza v čistih oblikah. Vzroki za to so .različni. Med n j i m i so tudi tisti, k i i z v i r a j o iz f u n k c i j e naravnih činiteljev, pogojenih v speci- fični geomorfni s t r u k t u r i vzpetosti.

Specifični geomorfni znatk vzpetosti j e izražen s tem, da se n a - g i b i p o v r š i n s k i h p l o s k e v i n l i n i j n a g l o , ž e n a m a j h - n e r a z d a l j e m e n j a v a j o . Zaradi neenakomernega u č i n k o v a n j a endo- in eksodinamičnih preoblikovalnih procesov v posameznih odsekih vzipetosti sta n j e n a makroelementa, pobočje in vršina, različno oblikovana. Vsaka vzpetost ima svojsko podobo, k a r p r e p r e č u j e , da bi mogli te vodilne oblike določevati formalno in še m a n j f u n k c i j s k o z g o l j s karakterističnim znakom. Potrebno j e analizirati geomorfni u s t r o j sleherne izmed n j i h , ako hočemo spoznati še druge fizičnogeo- grafske lastnosti, to se pravi, vse tiste činitelje, k i sovplivajo kot naravna sredstva p r i m o d i f i k a c i j a h gospodarskega prostora. Analiza mora p o s e b e j z a j e t i p o b o č j e in p o s e b e j vršino vzpetosti.

B. Pobočje vzpetosti

Pobočje j e vsa površina vzpetosti med znožjem lin vršino. O d l i k u - k u j e t a ga sorazmerno velika ozemeljska razsežnost ter povezanost slehernega njegovega dela na strani, nizdol in navzgor. Oboje, raz-

1 2

(11)

sežnost iin s k l e n j e n o s t , u s t v a r j a p o g o j e za razčlembo pobočja v m a n j š e oblikovne enote. Le-te so n j e g o v a bistvena sestavina in j i h zato ime- n u j e m o m i k r o e l e m e n t i vzpet osti ali g e o m o r f n i elementi pobočja. Med s e b o j se dobro r a z l i k u j e j o n e samo formalno, a m p a k tudi f u n k c i j s k o . Razdeliti j i h m o r a m o v več s k u p i n . Naravno merilo za to delitev j e s r e d n j i , povprečni p r o f i l p o b o č j a , to j e , p r e m a spojnica med z n o ž j e m ter vršino oziroma n j e j p r i p a d a j o č i plašč, k i n a j bi bil idealna p o v r - šina p o b o č j a (sk. 2).

N a j i m e n i t n e j š i zastopnik oblik p r v e s k u p i n e so viseče pobočne ploskve, gladko r a z p o t e g n j e n e vesine; to so rebri. Sem s o d i j o n a d a l j e strinali, k i se o d r a ž a j o v posameznih višinskih odsekih p o b o č i j kot močno n a g n j e n e vesine; t o so pobočni pragi. Končno j e t r e b a prišteti s e m k a j p r e p a d na p o b o č j a a l i stene. Vse t e sestavine pobočja i m a j o neko s k u p n o potezo. B o l j ali m a n j se s k l a d a j o z idealno pobočno po- vršino; o d l i k u j e j i h t o r e j p a r a m o r f n o s t (sk. 2). Zato j i h smemo ime-

z odnošaji do spojnice : znožje — vršina

s poreberjem

P a r a m o r f n i elementi m o r e j o seveda t u d i sami zase tvoriti pobočje, ki j e v t a k e m p r i m e r u e n a k o m e r n o napeto oziroma v s t r o m l j e n o . Lepo se to k a ž e p r i visokogorskih stenah in p r i tistih n i ž j i h vzpetinah, k j e r

(12)

j e ipoibočje istovetno e p o r e b e r j e m .4 Nas z a n i m a j o z a d n j i p r i m e r i (sk. 3). Vzpetost z enostavno, p a r a m o r f n o s t r u k t u r o pobočja j e v glavnem določena že s karakterističnim znakom. Posebnost j e samo ta, d a so p o j a v i površinsko tekoče vode o m e j e n i na zelo slabotne studence, k i n i m a j o znatnejše e r o z i j s k e moči. Okoliščina se f u n k c i j s k o u v e l j a v - l j a , kot bomo spoznali k a s n e j e , tam, k j e r so p a r a m o r f n i elementi v k l j u č e n i v pobočje samo k o t njegovi sestavni členi, ki se vežejo z drugimi pobočnimi sestavinami.

V naslednjo skupino se u v r š č a j o oblike, ki so glede na idealno po- vršino pobočja poglobljene (sk. 2). Katamorfnost j e n j i h o v a lastnost in j i h z a t o r e j smemo s k u p a j imenovati k a t a m o r f n i e l e m e n t i p o b o č j a . Med n j i m i moramo d a l j e razlikovati dvoje podskupin.

V eno sodijo tiste p o g l o b l j e n e oblike, k i se prožijo v smeri pobočnega nagiba. Njihovi profili so k o n k a v n o p o t e k a j o č i deli izohipse. To so pobočne grape in žlebi (sk. 4). D r u g o so globeli, k i so oibvisele v po-

S k i c a 4. V pobočju prevladujejo kata- in anamorfni elementi

bočju. Profili teh so k o n k a v n i upogibi ali lomi črte, ki povezuje znožje z vršino vzpetosti. Take so k o t a n j e , doli ter n j i m podobne pobočne oblike.

Vsi k a t a m o r f n i elementi p o v e č u j e j o dolžino raznosmernih teren- skih črt v pobočju in večajo njegovo površino. Čim več j e tovrstnih sestavnih členov, tem razsežnejše j e pobočno ozemlje, tem daljše so črte, k i p o v e z u j e j o razne dele pobočja. H k r a t i so s temi elementarnimi oblikami vzročno povezane še d r u g e fizičnogeografske lastnosti, ka- tere moiramo upoštevati, a k o želimo r a z j a s n i t i f u n k c i j s k o vlogo t a k i h oblik v gospodarskem prostoru. Tudi pri pobočnih globelih so n j i - hove d a n j e površine obdane z o b k r a j n i m i vesinami, ki i m a j o z n a č a j

4 T o v r s t n i p r i m e r i so n e m a r a vzpodbudili k n a z i r a n j u , da j e moči z iz- razom »reher« p o i m e n o v a t i vse p o b o č j e (7). Kleno domače ime r e s d a spel j u je, zlasti a k o u p o š t e v a m o i z p e l j a n k e , k a k r š n a j e n a p r i m e r »hoja v k r e b e r « ter podobne, k i j i h u p o r a b l j a l j u d s t v o . D a ima in m o r a o b r a n i t i t u d i v geomor- f o l o g i j i izraz »reber« s a m o l a s t n o p o j m o v n o vsebino, bo n a j b o l j e r a z v i d n o iz n a d a l j n j i h r a z g l a b l j a n j o p o b o č j u .

(13)

p a r a m o r f n i h p o b o č n i h elementov.⁵ Zaradi tega j e v n j i h o v e m o b m o č j u dobro izražena lokalno različna k l i m a t s k a ekspozicija.6 To povzroča p e s t r e j š e iniikroklimatske r a z m e r e k o t jiih opažamo pri p a r a m o r f n i h elementih na isti s t r a n i in v isti višini p o b o č j a . Pestrost g r e na rovaš n e e n a k o m e r n e g a osončenja p o v r š j a in n e e n a k i h učinkov zračnega s t r u j a n j a ; p r i ob visel ih globelih, k i so zadosti zaprte, se u v e l j a v l j a j o še učinki t e m p e r a t u r n e inverzije. D a n j i deli teh oblikovnih elementov so n a d a l j e izrazite l o k a l n e e r o z i j s k o - d e n u d a c i j s k e baze; procesi e r o z i j e in d e n u d a ci j e so zato v pobočjih s poglobljenimi oblikami zelo neenakomerni. Ustrezno temu se s p r e m i n j a j o p o g o j i za tvorbo prsti.

V t e j zvezi j e p o s e b e j p o m e m b n a r a z l i k a med o b l i k a m i obeh p o d s k u - pin. P r i p r v i h j e erozijsko-demudacijska baza l i n e a r n a t e r viseča;

na dnu g r a p e ali žleba voda sproti o d p l a v l j a g i b l j i v o preperelino, k i d o t e k a s s t r a n i i n obenem v r e z u j e ter t a k o p o v e č u j e gibljivost tal na straneh. P r i o b l i k a h d r u g e podskupine j e nasprotno erozij,sko-denu- d a c i j s k a b a z a b o l j alli m a n j ploska ter u r a v n a n a ; zato se tod p r e p e - relina z a u s t a v l j a in kopiči. Posebnost so končno h i d r o g r a f s k e razmere. Površinska voda, t e k o č a in stoječa, k a k o r tudi talna voda sta zelo očitna s p r e m l j e v a l c a teh oblik; zemljišča so i z p o s t a v l j e n a meha- ničnim in k e m i č n i m učinkom vode b o l j k a k o r zemljišča k a t e r i h k o l i d r u g i h e l e m e n t a r n i h pobočnih oblik.

T r e t j o s k u p i n o z a s t o p a j o pobočne oblike, k i so i z r i n j e n e iz ide- alne površine (sk. 2). O d l i k u j e j i h a n a m o r f n o s t i n j i h z a t o r e j smemo imenovati a n a m o r f n i e l e m e n t i p o b o č j a (sk. 5). Ti se, po-

5 Y t e j zvezi govorimo' o s t r u k t u r n e m h e t e r o m o r f i z m u , ki j e splošnolasten vsem p o l i m o r f n i m p o j a v o m , t o r e j tudi oblikam g o r a t e g a reliefa. S p o j m o m povemo, da so o b l i k e tega reliefa, vodilne in e l e m e n t a r n e , o p r e d e l j i v e samo v n j i h o v i p r o s t o r s k i koeksistenci, t o r e j v sklopu reliefa, ne pd same zase.

? P o j e m k l i m a t s k a e k s p o z i c i j a dobro služi t a k r a t , k a d a r že- limo p o u d a r i t i sočasno u v e l j a v l j a n j e raznovrstnih, p o d n e b n i h oziroma vre- m e n s k i h činiteljev v p r o s t o r s k i enoti.

(14)

dobno k a t a m o r finim elementom zopet ločijo n a p r e j v dve p o d s k u p i n i . E n e izbokline se p r o ž i j o v smeri n a k l o n a p o b o č j a . N j i h o v i profili so k o n v e k s n o p o t e k a j o č i deli izohips. T a k i so pobočni h r b t i in pobočni g r e b e n i ali šije. Y d r u g o p o d s k u p i n o s o d i j o izbokline, ki visijo v po- b o č j i h . N j i h o v i p r o f i l i so k o n v e k s n i lomi oziroma izgoni črte, k i s p a j a znožje in vršino. T o so pobočni ronki, pomoli, b r d a in zlasti na istem n i v o j u r a z p o t e g n j e n e oblike pobočnih u r a v n a v , to je, pobočne terase.

Podobno kot smo ugotovili za k a t a m o r f n e elemente t u d i ana- m o r f n i p o v e č u j e j o dolžino raznosmernih l i n i j v p o b o č j u t e r n j e g o v o površino. I m a j o pa še posebne fizičnogeografske lastnosti. Tisti a n a - m o r f n i elementi, k i se p r o ž i j o v smeri nagiba in i m a j o široko zaoblena, plečata temena, se bistveno ne r a z l i k u j e j o od p a r a m o r f n i h elementov.

K j e r p a so te oblike ostre, ošiljene, j i h m o č n e j e u n i č u j e t a e r o z i j a ter d e n u d a c i j a s svojim u č i n k o v a n j e m od čelne in z obeh bočnih strani.

Obvisele pobočne izbokline so e n a k o i z p o s t a v l j e n e soncu n a p r i s o j n i in na osojini strani. Medtem k o j e v p r i s o j a h n a n j i h o v i površini uči- nek sonca vedno e n a k ali m a n j š i kot j e na p o v r š i n i sosednih p a r a - m o r f n i h elementov, j e v o s o j a h vedno v e č j i (sk. 6). Zaradi močnejšega

S k i c a 6. Mera osončenja površine anamorfnega elementa na osojni strani vzpetosti

osončenja sta n a r a v n a svetlobna in toplotna e n e r g e t i k a i z d a t n e j š i k a - k o r v k a t a m o r f n e m sosestvu; ustrezno t e m u se n a t a k i h p o v r š i n a h i z b o l j š u j e j o ekološki pogoji organskega sveta. Obviseli a n a m o r f n i elementi p o v z r o č a j o n a d a l j e slabitev erozijsko-^denudacijskih procesov v pobočju. A k o se n a s v o j e m n o t r a n j e m o b r o b j u te oblike f r o n t a l n o s p a j a j o s p a r a m o r f n i m z a l e d j e m , se t a m kopiči p r e p e r e l i n a ; l o k a l n o se t o r e j k r e p i proces a k u m u l a c i j e . P o j a v i vode so v o b m o č j u vseh a n a m o r f n i h elementov zopet r e d k e j š i ; zemljišča normalno niso izpo- s t a v l j e n a tako zelo učinkom površinske ali t a l n e vode kot p r i k a t a - m o r f n i h elementih, v e n d a r b o l j k a k o r p r i p a r a m o r f n i h .

N a d r o b n a geomorfološka analiza p o b o č j a d o k a z u j e , da n a r a v n o sredino tega m i k r o e l e m e n t a n i k a k o r ni moči določevati i z k l j u č n o le s splošno k a r a k t e r i s t i č n i m z n a k o m vzpetosti. Y o b m o č j u p o b o č j a se l a h k o j a v l j a j o zelo r a z n o v r s t n e e l e m e n t a r n e oblike, od k a t e r i h vzročno

(15)

O metodi geomorfološke analize gorate pokrajine z vidika ekonomske, posebej agrarne geografije

zavisijo druge fizičnogeografske posebnosti. Vse to sovpliva na modi- fikacije pobočnega gospodarskega prostora.

Moramo seveda zopet naglasiti, da formalne posebnosti geomorfnih in drugih naravnih činiteljev niso same po sebi povzročitelji takih modifikacij. Z nasprotno trditvijo b i v n a p r e j izključevali vlogo in pomen drugih činiteljev, kakršni so historični, demografski, gospodarski in tem sorodni. Kakovostno spremenljivi geomorfni elementi so z vsemi fizičnogeografskimi lastnostmi vred sestavina produkcij- skega inventarja, s katerim razpolagajo l j u d j e v določenem prostoru.

Ker so vključeni v naravno stran procesa proizvodnje prav glede na svoje kakovosti, imajo samosvojo, posebno funkcijo v tem procesu, k a r n u j n o p r i h a j a do izraza tudi v gospodarskem prostoru.

Od tega, kateri geomorfni elementi se j a v l j a j o v pobočju, v kak- šnem položaju oziroma v kakšnih medsebojnih prostorskih odnošajih se j a v l j a j o , zavisijo mnoge posebnosti pojavov, ki so materialni izraz družbeno-ekoinomskega življenja v pokrajini. Med njimi n a j b o l j iz- stopajo razporeditev agrarnega zemljišča v celotnem pobočnem prostoru iste vzpetosti, dalje naselbinske ter njim pripadajoče agrarino- produkcijske enote in končno prometne ter energetske razmere.

Razgled po goratem svetu, zlasti v področjih prevladujoče vzpo- redniške orografske usmerjenosti, brž odkrije, da stopnje primernosti za kmetijsko izkoriščanje zemljišč ne smemo ocenjevati po enostav- nem k r i t e r i j u sončne ekspozicije celokupnega pobočnega prostora. To merilo j e uporabno samo in edinole v primerih, k j e r geomorfni ustroj osojnih, na severno stran nagibajočih se pobočnih delov p r e p r e č u j e izdatnejše osončenje površja. Takšne razmere u s t v a r j a prevladovanje paramorfnih elementov ,na strmejših osojnih straneh vzpetosti.

Označeno skladnost obeh činiteljev dobro opažamo, na primer, v severnih pobočjih Menine planine, d a l j e v pobočjih, k i tvorijo južno krilo Tuhinjske doline, v severnih pobočjih Mežaklje, Jatne in še d r u - gih vzporedniško potekajočih vzpetosti. Povsod t u k a j prevladuje v oso j ah gozd in j e le malo ali nič kmetijskega zemljišča. Povsem d r u - gačna j e slika tam, k j e r so sestavina osojnih pobočij terase, pomoli, brda in tem sorodni anamorfni elementi; njihove površine so spre- menjene v kulturna zemljišča, ki zlasti v poletnem času s p r e j e m a j o zadosti sončne energije. Take razmere o b s t a j a j o v severnih pobočjih razvodne vzpetine, ki vrhuni v Mladem Vrhu, Koprivniku, Blegošu in Črnem Vrhu; podobno velja za severna pobočja trojanskega Re- b a r j a , Paškega Kozjaka in mnoga druga.

Še posebno pozornost zbuja označena vloga določenih elementarnih oblik, ako le-te presojamo kot sestavino dolinskih pobočnih kril.

V vzporedniško potekajočih dolinskih odsekih naletimo na primere, da j e pobočni prostor gospodarsko izkoriščan nasprotno, kakor bi pri- čakovali z ozirom na njegovo izpostavljenost soncu. Takšna anomalija se dobro razkriva v dolini Crne spod Krivčevega. Strine prisojne rebri Velike Planine so zvečine gozdnate, medtem ko leži v nasprotnem, osojnem pobočju zaselek Podstudenec, čigar kmetijsko zemljišče zavzema t a m k a j š n j e pobočne izbokline ter vmesne položnejše rebri.

2 Geografski vestnik

(16)

E n a k o .sliko o d k r i v a j o p o b o č j a doline p o t o k a P o r e z e n v odseku med D u r n i k o m in Kojco. Obdelovalno, za naselitev p r i k l a d n o zemljišče j e samo v osojnem k r i l u , t o r e j v severnem p o b o č j u K o j c e ; t u se na u r a v n a v a h med 600 in 700 m e t r i n i z a j o n a s e l j a : D o l i n a r , Zakojca, Brdo.

Prisotnost tistih a n a m o r f n i h elementov pobočja, ki v o s o j n i h le- g a h p o s r e d u j e j o i z d a t n e j š e osončenje, j e t o r e j zelo važna za r a z p o - r e j a n j e k m e t i j s k e g a z e m l j i š č a v pobočnem prostoru. To j e n a d a l j e pomembno v r a z n i h ozirih. A k o se j a v i l j a j o t a k e o b l i k e v o b m o č j u m a n j razsežne iin b o l j s a m o s t o j n e vzpet os t i, se k m e t i j s k a , p o s e b e j obdelovalna zemljišča r a z p o r e j a j o po vseh pobočnih s t r a n e h ; to d a j e podlago ,za -razvoj dosti z a k l j u č e n e g a a g r a r n o - g o s p o d a r s k e g a p r o s t o r a v pobočju. Lep zgled imamo v Kojci, ki j o o d l i k u j e t a k o r e k o č n e p r e k i n j e n i višinski k m e t i j s k i pas. P o s r e d n o p a l a h k o vpliva na opisani način nastalo r a z p o r e j a n j e k m e t i j s k e g a zemljišča p r i obliko- v a n j u dolinskega gospodarskega prostora, o čemer ibomo spregovorili v p o g l a v j u o dolinah.

N a s l e d n j e , česar se m o r a m o dotakniti, j e v p r a š a n j e , k a k o se geo- m o r f n e m u u s t r o j u p o b o č j a p r i l a g a j a j o t a m k a j š n j e n a s e l b i n s k e e n o t e . Odgovori na to v p r a š a n j e p r i p o m o r e j o t o l m a č e n j u n a s t a n k a in r a z v o j a naselij, k i se r a z l i k u j e j o m e d s e b o j glede na položaj, velikost in obliko, to j e , s t o p n j o sklemjenosti ter razmestitev domov. A t u d i za p r o u č e v a n j e pobočnega gospodarskega p r o s t o r a in n j e g o v e specifične p r o b l e m a t i k e j e n a k a z a n o v p r a š a n j e vsega u p o š t e v a n j a vredno. O d p o l o ž a j a , velikosti in oblike n a s e l i j zavisijo n j i h o v i odno- š a j i do p r i p a d a j o č i h k m e t i j s k i h zemljišč, d a l j e u r e j a n j e p r o m e t n i h r a z m e r , način o s k r b o v a n j a z umetno e n e r g i j o in končno tudi n e k a t e r e t e r i t o r i a l n o - u p r a v n e posebnosti.

Z geomorfološkim k r i t e r i j e m določeni položaji n a s e l i j v p o b o č j u7

so enostavni ali k o m b i n i r a n i . Med n a s e l j a z enostavnim p o l o ž a j e m so- d i j o tista v rebri, ki so vezana na p a r a m o r f n i pobočni element, d a l j e n a s e l j a v dolu in v grapi, vezana na k a t a m o r f n e elemente ter končno n a s e l j a na terasi, n a b r d u , na pomolu, na pobočnem h r b t u oziroma g r e b e n u , k i so vezana na a n a m o r f n e elemente pobočja. Že ti položaji so v mnogočem važni za n a d a l j n j o d i f e r e n c i a c i j o naselij. T a k o so po- r e b e r n a selišča r e d k o k j e velika, p r a v z a p r a v odinole tam, k j e r so po- s t a v l j e n a na raizsežnejših vesinah, k a t e r i h n a k l o n i n a ne preseže 20 stopinj.8 У istrmejših r e b r e h , k i v slovenskem alpsko-subalpskem svetu p r e v l a d u j e j o , so t o v r s t n a n a s e l j a r e d n o m a j h n a in so bodisi samotni domovi ali pa zaselki. Brez i z j e m e m a j h n a so n a s e l j a v o b m o č j u k a t a - m o r f n i h pobočnih elementov. Le-ti so za naselitev še mnogo b o l j ne- p r i k l a d n i k o t r e b r i ; zlasti v g r a p a h se j a v l j a j o i z k l j u č n o le samotni domovi, k a t e r i h glavna g o s p o d a r s k a osnova j e zelo pogosto izkorišča- n j e vodne sile t a m k a j š n j i h vodotokov. N a j š t e v i l n e j š i so primeri, d a d o l o č u j e j o p o l o ž a j a n a m o r f n i elementi. Vzrok t e m u ni samo v e č j a

7 S k l a s i f i k a c i j o g o r a t i h naselbinskih enot p o tem k r i t e r i j u so se u k v a r - j a l i že n e k a t e r i d r u g i a v t o r j i , zlasti F. L ö w 1 (8) in F. K ö c h 1 i (9).

8 D o približno t a k e naklon ine j e n a g l a d k i h pobočnih ploskvah še možen o b s t o j n e p r e t r g a n e g a o b d e l o v a l n e g a zemljišča. (10)

(17)

O metodi geomorfološke analize gorate pokrajine z vidika ekonomske, posebej agrarne geografije

zložnost ozemlja, k i d a j e za namestitev z g r a d b ter za k r a j e v n i p r o m e t k a r n a j p r i m e r n e j š e pogoje, a m p a k p o s e b e j okoliščina, d a so selišča s t a k i m p o l o ž a j e m n a osojnih, pobočjih p r a v t a k o kot na p r i s o j n i h . Velikost teh, n a v a d n o s k l e n j e n i h n a s e l i j j e različna in se ravina po obsegu ustreznega oblikovnega elementa. Zanimivejše so r a z l i k e z ozirom na r a z p o r e d i t e v domov. To niso s a m o in povsod gručaste, tem- teč t u d i r a z t e g n j e n e tvorbe, včasih so to p r a v a n a s e l j a v vrsti. Z a d n j i p r i m e r i zaslužijo več pozornosti, k a j t i n a n j e naletimo t a m k a j , k j e r so na istem n i v o j u v p o b o č j u o h r a n j e n e zložnejše površine ozkih teras.

V j u g o v z h o d n i h p o b o č j i h Jelovice so v višinskem p a s u med 800 in 900 m e t r o v o h r a n j e n e police, ostanki pliocenskih u r a v n a v , k i se z vmesnimi p r e k i n i t v a m i r a z t e z a j o vse od zahodno Dražgoš mirno s k r a j - nega j u g o v z h o d n e g a r o b a Jelovice proti severu t j a d o J a m a i k a oziroma Primoža. Ta niz a n a m o r f n e g a pobočnega elementa v s o r a z m e r n o slabo r a z č l e n j e n e m pobočnem p r o s t o r u j e p o k r a j i n s k o zelo izrazit.

O b n j e m so l j u d j e zasnovali selišča, k i so vsa p o s t a v l j e n a na ali tesno ob t e r a s a h , t o r e j v zložnejšem t e r e n u ; v b l i ž n j i bodočnosti bodo med s e b o j povezana z novo cesto, k a t e r o g r a d i j o po n a r a v n o p o g o j e n i t r a s i iz K r o p e p r o t i Dražgošam, oziroma v Selško dolino.

N a j i m e n i t n e j š e med terni n a s e l j i so Dražgoše, ki so v obeh s v o j i h delih, zlasti v glavnem (Dražgoše na Pečeh) p r a v a zdolžna vas, k a t e r e domovi so r a z p o r e j e n i v vrsti. Prilagoditev s v o j s k e m u pobočnemu elementu j e t u k a j očitna. Isto p o t r j u j e t a še d v e okoliščini. Za s t r u k t u r o vasi j e značilen velik delež n e k m e t s k i h ali p o l k m e t s k i h domov (32), k i se v g l a v n e m r a z p o r e j a j o s k l a d n o s p r a v i m i k m e t s k i m i d o m a č i j a m i . Zanimivo j e n a d a l j e , d a j e bila vas po u n i č e n j u leta 1942 s k o r a j v celoti o b n o v l j e n a in -sicer v p r v o t n i obliki, t o r e j s k l a d n o z obstoječimi n a - r a v n i m i činitelji.

Slične r a z m e r e so v j u g o z a h o d n e m p o b o č j u Kojce. Zdalž ozke police, ki tod poteka na višini okrog 700 m e t r o v vse od Bukovskega p r e v a l a d o s k r a j n e g a j u ž n e g a roba Kojce, o d k o d e r se nivo n a d a l j u j e v slemenu Velikega V r h a (690 m), j e nastal niz n a s e l i j : Bukovo, Krtečne, Ko j ca.

Med n j i m i z b u j a pozornost zlasti Bukovo, p r a v a obcestna vas, k a t e r e obliko d o l o č u j e t a h k r a t i geomorfni in gospodarski č i n i t e l j ; a g r a r n o - p r o d u k c i j s k a enota ima n a m r e č p o u d a r j e n ž i v i n o r e j s k i z n a č a j t e r j i p r i p a d a j o t r a v n i k i in senožeti v r e b r e h spod in zgor n a s e l j a .

Sproti smo omenili, d a j e o b s t o j a n a m o r f n e g a pobočnega elementa na istem n i v o j u dal osnovo za n a s t a n e k niza, to je, b o l j ali m a n j vodo- r a v n e razvrstitve naselij. P o j a v , k i j e važen zlasti v p r o m e t n e m oziru, o č e m e r bomo še spregovorili, j e soroden s prvim. N a n j j e opo- zoril že S. Ilešič v s v o j i r a z p r a v i o k m e t s k i h n a s e l j i h na vzhodnem G o r e n j s k e m . O n n a v a j a več p r i m e r o v , med k a t e r i m i j e zlasti poučen tisti z j u ž n i h p o b o č i j C i c i j a . T u k a j se j a v l j a niz n a s e l i j , k i se d r ž e istega n i v o j a , dobro označenega t u d i s p e t r o g r a f s k o m e j o . Avtor raz- g l a b l j a n a j p r e j o n e p o s r e d n i vloigi k a m e n i n s k e m e j e , v e n d a r z a k l j u č i ,

da so »karbonska slemena v n a j v i š j e m n i v o j u ob m e j i apnenca, k j e r se n a d z e m s k a e r o z i j a šele prične, n a j š i r š a in n u d i j o dosti zložnega zemljišča«. (5 str. 13) N e p o s r e d n o v e l j a v o ima t o r e j določeni g e o m o r f n i

(18)

činitelj. Zanimivo je, da se tudi v tem nizu selišč j a v l j a tip, k a t e r e g a p r e d s t a v l j a Velika Vas. V isto skupino niza n a s e l i j smemo šteti tistega v j u ž n i h pobočjih Ratitovca, katerega domačini k r a t k o i m e n u j e j o P o d g o r j e . Terase in pomoli, sledovi pliocenskih uravnav, o h r a n j e n i na višinah med 1100 in 1200 metrov, so dali pogoje za naselbinski niz:

Zgornje D a n j e , T r o j a r , Zabrdo, Torka.

Poleg naselij s prikazanimi enostavnimi položaji v pobočnem prostoru so tudi takšna, k i so vezana na več oblikovnih elementov hkrati. Navadno so to vasi različnih oblik; za n j i h o v o v n a n j o podobo, izraženo zlasti z razmestitvijo domov, so bile m a r s i k j e pomembne posebnosti geomorfnega u s t r o j a , oziroma način povezave pobočnih elementov, n a k a t e r i h j e selišče nastalo. Tako naletimo n a r a z t e g n j e n o vas, k a t e r e , domovi so r a z p o r e j e n i v istem n i v o j u po d n u pobočnega dola ter n j e m u priležnega pomola. P r i m e r za to j e Sorica, k i se sicer deli v dva dela, v e n d a r ne t a k o izrazito, da ne bi mogli govoriti o enotnem naselju. D n o dola v p o v i r j u Selške Sore, čigar prostornost smemo pripisati učinkom ledenika (33), se na j u ž n e m k r a j u izteka v nič m a n j m a r k a n t n o izdelano oblasto teme pobočnega pomola. Zveza k a t a m o r f n e g a in a n a m o r f n e g a pobočnega elementa u s t v a r j a t u k a j razsežno, v n o t r a n j o s t pobočja raztezajočo se uravnavo na višini med 820 in 860 metrov. N j e j so sledili p r v i naseljenci ter ustvarili zasnovo d a n a š n j i vasi, k a t e r e p o l o ž a j in oblika imata še n a d a l j n j i , v f u n k c i j i n a s e l j a izraženi pomen. Kazno je, da ima S p o d n j a Sorica b o l j kme- t i j s k i z n a č a j kot ga ima Z g o r n j a Sorica; v slednji j e delež k a j ž a r s t v a h i t r e j e naraščal (32). Smemo soditi, da o b s t a j a občutnejša razlika med proizvodno sposobnostjo zemljišča p r i p a d a j o č e g a enemu ali d r u g e m u delu oziroma eni ali drugi elementarni obliki. Vse to j e u p o š t e v a n j a vredno pri p r e s o j a n j u družbenega in gospodarskega u s t r o j a naselja, ki temelji v kmetijski, gozdno-lesni in turistični panogi, da ne š t e j e m o zraven še prometne ter u p r a v n e f u n k c i j e .

Pogostejše so v pobočjih vasi gručastega tipa, k i se vežejo na raznovrstne oblikovne elemente. Lep p r i m e r za tako obliko n a s e l j a so Vače. Naselbina leži v pobočju, k a t e r e g a o d l i k u j e j o k a r t r i izra- zitejše, stopnjasto r a z p o r e j e n e in neobsežne terase v višinah 540, 520 in 500 metrov. Na s r e d n j i j e nastalo j e d r o tržne oblike in j e zavzelo ves n j e n obseg. Zgoraj in zlasti s p o d a j se le-temu p r i k l j u č u j e ostali del selišča; domovi so postavljeni deloma na ravnotah deloma na vmesnem p o r e b e r j u . Opisani položaj in oblika naselja z b u j a t a pozornost še prav posebno v zvezi z okoliščino, da j e teme prostranega pobočnega pomola pod vasjo (440 do 460 m) o d m e r j e n o s k o r a j i z k l j u č n o samo poljedelskemu zemljišču. Podoben položaj ter obliko kot Vače ima vas J a v o r j e nad Poljanami. Tudi tu so domovi nameščeni deloma po površini številnih pobočnih izboklin, deloma po vmesnih r e b r e h .

Še o b č u t n e j e kot pri naseljih se posebnosti geomorfnega u s t r o j a pobočja o d r a ž a j o v celotnem območju a g r a r n o - p r o d u k c i j -

s k i h e n o t , bodisi vaških ali zaselških ali samotnih k m e t i j . To j e razumljivo in h k r a t i tudi p o m e m b n e j e z vidika pobočnega gospodarskega prostora, njegovega u s t r o j a in problematike. P r o i z v a j a l n e enote

(19)

z a j e m a j o posamezne dele okolja, k i d a j e na razpolago naravna sredstva proizvodnje, k a t e r i h kakovosti v n e m a j h n i meri zavisijo p r a v od geomorfnih č i n i t e l j ev.

Zaradi ozemeljske razsežnosti so a g r a r n o - p r o d u k c i j s k e enote v pobočnem p r o s t o r u r e d k o k d a j monomorfne, to je, razpoložene v ob- m o č j u iste elementarne oblike. T a k e razmere zasledimo odinole pri m a n j š i h zaseilških enotah in p r i samotnih k m e t i j a h ; še tu v e l j a mo- nomorfnost navadno le za ozemlje, na k a t e r e m so obdelovalna zemlji- šča. P r i m e r izrazito poreberne, t o r e j monomorfne p r o i z v a j a l n e enote j e tista, k i pripada zaselku Breberno v zahodnem pobočju Kuma. Kul- turno zemljišče se enako kot saim zaselek razprostira po docela gladki r e b r i (ime!), k i se n a k l a n j a v kotu 27 do 25 s t o p i n j proti dnu g r a p e potoka Medved. Pozornost z b u j a j o zlasti tako močno n a g n j e n e njive.

Najčešče so posamezne k a t e g o r i j e k m e t i j s k e g a zemljišča, pripa- dajočega eni p r o i z v a j a l n i enoti, razmeščene po površinah različnih oblikovnih elementov; t a k e enote v pobočju o d l i k u j e t o r e j polimorf- nost. Njihova bistvena gospodarska označba j e kombinirano izko- r i š č a n j e činiteljev, k i so kot sredstva p r o i z v o d n j e lastna posameznim elementarnim oblikam pobočja. Tovrstne kombinacije so seveda od primera do primera različne, zavisno pač od tega, k a t e r e elementarne oblike tvorijo pobočje in kakšni so n j i h o v i medsebojni prostorski od- nošaji. Zaradi neenakega kombiniranega izkoriščanja zemljišč se me- n j a v a t a t u d i produktivnost ter razvojna sposobnost posameznih pro- i z v a j a l n i h enot. V t e j zvezi moramo še opozoriti, da položaj, velikost in oblika n a s e l j a samega niso merilo za p r e t e h t a v a n j e vrednosti pri- p a d a j o č e mu k m e t i j s k e p r o i z v a j a l n e enote.

Za z g o r a j navedeni primer Dražgoš, postavim, moremo ugotoviti, da se obdelovalno zemljišče razprostira po treh elementarnih pobočnih oblikah. En del j e na terasi, k j e r leži glavnina naselja. Na istem n i v o j u se d r u g i del n a d a l j u j e še n a teme poboonega pomola oziroma brda, k i vrhuni v Slemenu (683 m) in j e zato k a r moči ugodno p r o - metno zvezan z vasjo. T r e t j i del seže v položnejše rebri pod vasjo.

Strmo p o r e b e r j e zgor selišča j e že gozdnato in j e le spodaj deloma izrabljeno za senožeti ter pašnike. V tem pobočnem odseku, n e k d a j i z r a b l j a n e m še za drsno s p u š č a n j e lesa, p o t e k a j o n a j k r a j š e poti na planoto Jelovice; to j e posebej oživljalo in še danes k r e p i n e k m e t i j s k o družbeno sestavino vasi, k a t e r o zastopajo gozdni delavci. P r e c e j podobne so razmere, ki smo j i h nakazali v zvezi z o b r a v n a v a n j e m n a s e l j a So ri ca.

Drugačen p r i m e r j e tisti, ki ga zasledimo v območju vasi O r e h e k v j u ž n e m pobočju Kojce. Ta gručasta naselbina j e bila p o s t a v l j e n a v d o k a j strmo reber tako, da j e t u d i dostop iz enega doma v drugega mogoč samo po strmini; kot t a k a p r e d s t a v l j a izrazito poreberno se- lišče. P r i p a d a j o č a p r o i z v a j a l n a enota j e zelo obsežna in zavzema predvsem travnike ter senožeti v obeh pobočjih doline potoka Jesenica kot tudi v pobočju same Kojce. T r a v n i k i n a silikatni kameninski osnovi levega pobočja imenovane doline so zvečine na prostranih terasnih uravnavah, k i dosegajo približno enako višino k a k o r vais in so iz n j e