Geografski vestnik, Ljubljana, XLVI (1974)
KNJIŽEVNOST
O k r a š k i t e r m i n o l o g i j i (Tri ocene in odgovor)
Slovenska k r a š k a t e r m i n o l o g i j a . K r a š k a t e r m i n o l o g i j a j u g o s l o v a n s k i h na- rodov, 1., izdala Zveza g e o g r a f s k i h i n s t i t u c i j J u g o s l a v i j e in K a t e d r a za fizično g e o g r a f i j o O d d e l k a za g e o g r a f i j o n a Filozofski f a k u ï ï e t i v L j u b l j a n i , L j u b - l j a n a , 1972, str. 76.
*
P r e d n a m i j e k n j i g a , k i j o bo s t r o k o v n j a k , ki p r o u č u j e naše k r a j e ali jih o p i s u j e , m n o g o k r a t p o t r e b o v a l k o t dobrodošel p r i r o č n i k . V množici izrazov, ki j i h s r e č u j e m o n a našem k r a s u in ki so j i h m n o g o k r a t skušali u r e d i t i že v preteklosti, smo končno v e n d a r dobili p r e g l e d e n slovar in se srečali s sosedi.
V k n j i g i so p o d a n i r e z u l t a t i j u g o s l o v a n s k e g a s i m p o z i j a o k r a š k i terminologiji in tipologiji k r a s a , k i j e bil o k t o b r a 1971 v L j u b l j a n i , in številnih d r u g i h sestankov. A v t o r j i , p r e d v s e m p a p o b u d n i k dela dr. I. Gams, se z a v e d a j o , da to, k a r j e n a p r a v l j e n e g a , še ni dokončno, v e n d a r j e o p r a v l j e n e g a k l j u b temu že veliko, k a r bo v pomoč in oporo s t r o k o v n i l i t e r a t u r i .
K n j i g a j e r a z d e l j e n a v n e k a j poglavij. A b e c e d n e m u seznamu slovenskih, s r b s k i h , h r v a t s k i h , m a k e d o n s k i h , angleških, n e m š k i h in f r a n c o s k i h izrazov sledi o s r e d n j i in n a j v a ž n e j š i del — b e s e d n j a k s k r a t k o razlago v s a k e g a po- sameznega p o j m a in p o j m o v v t u j i h jezikih. P r a v to, da l a h k o p r i m e r j a m o n a š domači izraz z izrazi iz t u j e l i t e r a t u r e , j e n a j v e č j a vrednost b e s e d n j a k a . S l o v a r j u sledi še navodilo za r a b o in k r a t k a zgodovina p r i z a d e v a n j za slo- v e n s k o k r a š k o izrazoslovje. V tem p o g l a v j u n a m j e žal, da avtor ni v s a j omenil dela, k i j e bilo o p r a v l j e n o v zvezi z i z r a z o s l o v j e m že v okviru n e k d a - n j e g a D r u š t v a za r a z i s k o v a n j e j a m Slovenije in n j e g o v e terminološke komi- s i j e v letih 1964 in 1965 t e r g r a d i v a za slovensko speleološko t e r m i n o l o g i j o o b j a v l j e n e g a v Biltenu J a m a r s k e s e k c i j e P D Železničar leta 1964. O b o j e j e dalo t e m e l j za p r i z a d e v a n j a , k a t e r i h plod j e s e d a j p r e d nami.
B e s e d n j a k p o j a s n j u j e n e k a t e r e d o b r e skice, n p r . tipi k r a s a in tipi v r t a č in b r e z e n . Bralca p a zelo moti očividno z a s t a r e l a skica 2, ki p r i k a z u j e lego m a t i č n e g a Krasa. Po n e p o t r e b n e m j e bilo za p o t r e b e b e s e d n j a k a matični K r a s stiskati v geopolitične r a z m e r e s r e d i n e p r e t e k l e g a s t o l e t j a in p r i k a z o - vati n a k a r t i še obseg n e k d a n j e T u r č i j e , S r b i j e , A v s t r o o g r s k e itd.
Y d r u g e m delu k n j i g e so r a z v r š č e n i r e f e r a t i z j u g o s l o v a n s k e g a simpo- z i j a o k r a š k i terminologiji, k i j e bil leta 1971 v L j u b l j a n i . Na t e m zboru j e I v a n Gams govoril o r a z v o j u b e s e d »Kras« in »dolina«, to j e o d v e h m e d n a - r o d n i h izrazih za določene p o j a v e na z e m e l j s k e m p o v r š j u . Isti avtor j e poro- čal tudi o t e r m i n o l o g i j i tipov k r a š k i h p o l j . J u r i j K u n a v e r j e podal p r e g l e d r a z v o j a slovenske t e r m i n o l o g i j e za m i k r o r e l i e f n e oblike na k r a s u . S l e d n j i r e f e r a t j e zadeval oblike, o k a t e r i h smo slišali in čitali tudi n a s t r a n e h Pla- n i n s k e g a v e s t n i k a (1967), k a r bi v s e k a k o r bilo t r e b a u p o š t e v a t i v seznamu l i t e r a t u r e .
io* 147
K n j i g i j e v znatno korist, da ima vsak sestavek p o v z e t e k v angleškem j e z i k u . Pisca tega poročila p a j e motila dosledno u p o r a b l j a n a beseda »termin«
namesto d o b r e g a domačega »izraza«.
V s e k a k o r p a ta in d r u g e o m e n j e n e p o m a n j k l j i v o s t i u p o r a b n o s t i k n j i g e ni- k a k o r n e z m a n j š u j e j o .
D u š a n Novak Krasoslovje je med tistimi vedami, ki se hitro r a z v i j a j o in p o s t a j a j o tudi v v s a k d a n j e m življenju čedalje b o l j aktualne. Zato se njegova terminologija s p r e m i n j a , s a j novi p o j m i z a t h e v a j o nove termine, n a že u s t a l j e n e izraze p a se vežejo prečiščene definicije. T u d i vse širši krog u p o r a b n i k o v speleološke litera- ture p o t r e b u j e terminološke priročnike. To vrzel n a j bi zapolnila Slovenska k r a š k a terminologija. Vendar pogosto s p r e m i n j a n j e terminov in n a s t a j a n j e novih postavlja sestavljavca terminologije v težak položaj, da mora loviti ravnotežje tam, k j e r ga s k o r a j ni moč pričakovati. Zato je nujno, da Slovensko kraško terminologijo presojamo s tega stališča in jo sprejmemo kot prikaz trenutnega stanja, čeprav bi glede na naslov p r a v z a p r a v pričakovali več.
J e d r o knjige predstavlja enciklopedični prikaz terminov, ki jih trenutno u p o r a b l j a slovenska speleološka literatura. Poleg k r a j š e razlage je vsakemu terminu dodan še hrvatski, srbski in makedonski izraz ter termini, ki jih upo- r a b l j a j o Angleži, Američani, Francozi in Nemci, seveda le v primeru, če se ti izrazi r a z l i k u j e j o od slovenskih in če so bili a v t o r j e m Terminologije dostopni.
Zaznamki ob posameznih terminih n a m tudi povedo, k a k o je termin razširjen, ali je m o r d a n a novo uveden, ali je priporočljiv oziroma nepriporočljiv in podobno, kot smo že v a j e n i iz podobnih priročnikov. Tekst poživlja n e k a j skic, ki so večinoma primerno izbrane in pregledne.
V posebni prilogi so še p r e d enciklopedično obravnavo terminov pridani abecedni seznami o b r a v n a v a n i h izrazov in sicer v vseh jezikih, ki jih obrav- nava Terminologija.
Na dveh straneh so v slovenščini in angleščini povzeta načela, po katerih je bila Terminologija sestavljena. Med osmimi točkami, ki se v podobni lite- r a t u r i b o l j ali m a n j ponavljajo, n a j omenim samo tiste, ki so bistveno vplivale na kvaliteto. Mnenja sem, da je načelno neupoštevanje ljudske terminologije zgrešeno. Tako so večkrat navedene skupine dveh ali treh besed, ki i m a j o z n a č a j samostojnega termina, a so v bistvu samo dobeseden prevod nemškega izraza. Značilen primer je termin jezersko kraško polje, za katerega se k a r p o n u j a ljudski izraz jezerina. K a d a r smo prisiljeni u v a j a t i nove pojme iz lite- rature, nas p r a v nič ne obvezuje, da bi dobesedno p r e v a j a l i t u j e izraze.
Slovenski ljudski jezik je dovolj bogat in ima veliko podobnih izrazov, ki bi jim l a h k o z novo definicijo n a t a n č n o določili vsebino. Le t a k o bomo ohranili klasično tradicijo slovenske speleologije, da postanejo naši termini tudi med- narodni. Nasprotna pot p a n u j n o vodi v osiromašenje jezika. Postopek je še toliko b o l j nenavaden, ker je težaško delo z b i r a n j a l j u d s k i h geografskih izrazov v veliki m e r i o p r a v i l že B a d j u r a (1953, L j u d s k a g e o g r a f i j a , L j u b l j a n a ) .
Sestavljavci so upoštevali predvsem termine, ki so bili v s a j n e k a j k r a t že uporabljeni. Povsem novih p a Terminologija s k o r a j ne u v a j a . Knjižica n a j potemtakem služi predvsem bralcu, ni p a n j e n namen u t r j e v a t i še neizdelano izrazoslovje. To pomeni, da se bo slovenska k r a š k a terminologija še spreminjala.
Ker je p r i razlagi posameznih p o j m o v p o u d a r j e n morfološki in f u n k c i j s k i princip, m a n j p a genetski, je n u j n o , d a bo nekoč prišlo do temeljite prekvali- fikacije pojmov n a osnovi danes večinoma še sporne geneze.
Razlage terminov so plod posvetovanj med sodelavci in sestavljavci Termi- nologije. Zaradi tega je m n o g o k r a t prišlo do kompromisnih formulacij, ki so r e z u l t a t zelo različnih g l e d a n j . N e r e d k o so tudi p r e v e č p o u d a r j e n i t e r m i n i s specialnih področij. Po drugi strani p a so bili nekateri izrazi, ki so p r a v pri- merni za svetovno literaturo, deležni premalo pozornosti. Mednje zagotovo spada kovk kot oblika fosilnega tropskega krasa.
148
Književliost
Razlagi terminov sledi k r a t e k p r i k a z n a s t a n k a pričujoče Terminologije ter referati s simpozija o kraški terminologiji v L j u b l j a n i . Ivan Gams je pri- speval k r a j š i r a z p r a v i o razvoju slovenskih besed »kras« in »dolina« v med- n a r o d n a termina do konca 19. stoletja in terminologijo tipov kraških polj, J u r i j Kunaver p a r a z p r a v l j a o razvoju slovenske terminologije za mikro- reliefne k r a š k e oblike. Vsi trije prispevki i m a j o obširne povzetke v angleščini.
Bralcu bi priporočil, da, še p r e d n o p r e l i s t a enciklopedični del, p r e č i t a prvo polovico Kunaverjevega prispevka. Tu se bo n a j b o l j e seznanil s težavami in postopkom sestavljanja celotne Slovenske k r a š k e terminologije. Način, kako je bila Terminologija sestavljena, kritiko p r a v z a p r a v i z k l j u č u j e oziroma jo p r e p u š č a osebnemu gledanju posameznega bralca. Prišlo p a je do nekaterih s p o d r s l j a j e v in dvomljivih interpretacij, ki tudi p r i še tako širokih kriterijih z a h t e v a j o dopolnil in popravkov.
Žal je prevladalo že večkrat izraženo urednikovo mnenje, da izraz jama pomeni v širšem smislu katerokoli dostopno podzemsko votlino, v ožjem smislu p a v o d o r a v e n j a m s k i prostor. P r i t a k š n e m osnovnem izrazu bi bilo n u j n o , da odpade p o j m o v n a dvojnost. Vsakemu p o j m u moramo n a j t i ustrezen termin, ti p a m o r a j o biti čim b o l j različni, da ne bodo vir zmešnjav. Škoda je, da ni p r o d r l a S a v n i k o v a (Kraška terminologija, 1962, Geografski vestnik 34, L j u b l j a n a ) misel, d a n a j izraz j a m a pomeni j a m o v »širšem smislu«, za jamo v »ožjem smislu« p a bi u p o r a b i l i p r i m o r s k i izraz pečina. Savnik je pokazal p r e c e j več posluha za ljudski jezik, s a j p r a v n a Krasu in v njegovi okolici pomeni izraz j a m a izključno navpične podzemske prostore; podobna inter- p r e t a c i j a p a je, res nekoliko m a n j dosledno, razširjena še po n o t r a n j s k e m k r a s u in seže na vzhod do Suhe k r a j i n e . Če bi obdržali Savnikov predlog, bi napravili ljudskemu jeziku m a n j sile, kot smo jo z uvedbo izraza vrtač a namesto doline v »ožjem smislu«. V p r i h o d n j e bi veljalo to dobro premisliti.
Podoben primer so škraplje, ki jih ljudski jezik u p o r a b l j a vedno kot p l u r a l e t a n t u m za kompleks značilno oblikovanega skalovja. Pričujoča Termi- nologija u v a j a povsem t u j o edninsko obliko in ji pod vplivom nemških stro- kovnih izrazov tudi drugače niansira pomen. To bi lahko veljalo za visoko- gorski kras, nikakor p a ne za nižinskega, k j e r se n a h a j a večina naših škra- pelj, ki so tudi drugačnega nastanka. Smiselno je u v a j a t i modificirane izraze za nove p o j m e , ni p a d o p u s t n o s p r e m i n j a t i p o m e n a u s t a l j e n i h izrazov in na- mesto n j i h v r i v a t i nove t e r m i n e . To n u j n o vodi do izumetničenega strokovnega j e z i k a .
Čeprav je bilo večkrat poudarjeno, da je Terminologija le tolmač obstoje- čega stanja, moramo pričakovati, da bo prišlo do u t r j e v a n j a v n j e j navedenih, a neprimernih izrazov. Zato bi bilo n u j n o odpraviti n e k a j popolnoma nepo- trebnih t u j k . P r v a je abri, za katero imamo popolnoma adekvaten izraz podmol. Izločiti bo treba tudi izraz estaoela, za k a t e r o so Francozi ugotovili, da je posledica n a p a č n o tolmačenega languedoškega izraza za hlev (G è z e , cit.: K r a n j e , A., 1973, Naše j a m e 14, 58—60, L j u b l j a n a ) .
Večja pogreška je tudi izraz intermitentni izvir. Ne glede na to, d a je sestavljen iz tujega in domačega korena, česar slovenski knjižni jezik ne do- pušča, je sam pomen t u j e g a korena nesprejemljiv. Glagol intermitto pomeni v latinščini predvsem prekinem, v zvezi iflumen int er mit tit t pa_tudi preneham teči, v e n d a r v neperiodičnem smislu ( B r a d a č , F., 1972, LŽnnsko-slovenski slovar, str. 277, L j u b l j a n a ) . Temu so Angleži dodali nov odtenek, ki pa za nas ne pride v poštev, ker smemo upoštevati p r i t u j k a h le pomen v origi- nalnem jeziku. Minutnik, Lintvern in drugi u t r i p a j o č i izviri bi bili lahko edino
»intermittent springt, intermitentni izvir p a n p r . Veliko Okence. Sicer p a je vse gornje r a z p r a v l j a n j e odveč, ker imamo Slovenci lep domač izraz zaganjavka, n e k d a n j i estaveli p a lahko analogno priredimo izraz menjavka.
Termin dolomit je n a p a č n o definiran. D e f i n i c i j i bi ustrezal edino termin magnezit, ki p a za krasoslovje ne pride v poštev. (G r a f e n a u e г , S., 1972, Mineraloško petrološko izrazoslovje, str. 47, L j u b l j a n a ) .
Slovenščina veliko rabi glagol. Po kraški Terminologiji p a bi lahko sodili nasprotno. Bralec se težko znebi vtisa, d a ima p r e d seboj dobeseden prevod
149
nemške terminologije. Seveda p a p o m a n j k a n j u »kraških« glagolov niso krivi sestavljavci Terminologije, temveč naši speleologi, ki v skladu s splošno modo u p o r a b l j a j o t u j k e , k j e r le gre, tem p a m o r a j o spet prirediti vso stavčno kon- strukcijo, d a potem ne zahteva posebnih glagolov. Temu bi se morali v p r i h o d n j e načrtno izogibati, še toliko bolj, ker je tudi v t e j smeri že pred dvajsetimi leti storil prve k o r a k e premalo upoštevani B a d j u r a (o. c.).
Seveda p a gornji spodrsljaji ne k v a r i j o celotnega vtisa. Slovenski izobra- ženec ima pred seboj uporaben priročnik za b r a n j e strokovne speleološke lite- rature, to p a je bil tudi namen Slovenske k r a š k e terminologije. Seveda p a smo še daleč od tega, k a r si p r e d s t a v l j a m o kot izdelano terminologijo že ustaljene vede.
F r a n c e šušteršič
*
Pripombe na Sušteršičevo oceno Slovenske kraške terminologije. F. š u - šteršič n a v a j a k o t p r i m e r , k a k o j e »načelno n e u p o š t e v a n j e l j u d s k e termino- logije zgrešeno . . . « dobesedni p r e v o d n e m š k e g a izraza j e z e r s k o k r a š k o p o l j e , za k a t e r e g a se »kar p o n u j a l j u d s k i izraz jezerina«. V istem o d s t a v k u in še e n k r a t n a k o n c u ocene z a m e r i s e s t a v l j a l c e m Slovenske k r a š k e terminologije, da smo z a n e m a r i l i zbrano gradivo v k n j i g i R u d o l f a B a d j u r e L j u d s k a geo- g r a f i j a iz l e t a 1953.
B a d j u r a res n a v a j a izraz j e z e r i n a n a 255. s t r a n i in p r a v i , da »ni der Morast (Plet.), t e m v e č visoka t r a v a n a p r e s i h a j o č i h j e z e r i h , k i jo kosé, živina n e m a r a z a n j o , k e r j e r o d a in kisla, služi le za steljo«. Ce bi ta l j u d s k i izraz, ki p o m e n i vrsto t r a v j a , uvedli za geomorfološko obliko, bi n a p r a v i l i silo l j u d s k e m u j e z i k u . Načelno vsi soglašamo s F. š u š t e r š i č e m , da bi bilo t r e b a čim v e č domačih izrazov izrabiti za terminologijo. T e ž a v e p a n a s t a n e j o p r i k o n k r e t n e m u v a j a n j u besed v strokovno izrazoslovje. Zelo zgovoren p r i m e r j e slovenski l j u d s k i izraz dolina, ki j e postala celo m e d n a r o d n i k r a s o - slovni t e r m i n , p a ga n e m o r e m o v p e l j a t i v našo s t r o k o v n o t e r m i n o l o g i j o namesto v r t a č e . Resnici na l j u b o j e t r e b a še pripomniti, d a »jezersko k r a š k o
E
olje« ni dobeseden p r e v o d n e m š k e g a izraza. D o b e s e d e n p r e v o d Seepolje i se glasil j e z e r o - p o l j e . Sicer p a j e »jezersko k r a š k o polje« u p o r a b i l že J. C v i j i č 1. 1895 v svoji srbski k n j i g i Karst.Kot p r i m e r izraza, ki n a j bi bil deležen p r e m a l o pozornosti in ki bi bil,
f
o b e s e d a h o c e n j e v a l c a , p r i m e r e n za svetovno l i t e r a t u r o , j e n a v e d e n kovk.a t e r m i n n a v a j a Slovenska k r a š k a t e r m i n o l o g i j a k o t s a m o s t o j e n naziv s po- jasnilom, da j e oblika fosilnega k r a s a . Znaka, da n e k t e r m i n sestavljalci p r i p o r o č a m o v dosledno rabo, k n j i ž i c a n e pozna, in zato j e ta očitek ne- upravičen.
šušteršič n a v a j a : »Zal je prevladalo že večkrat izraženo urednikovo m n e n j e , da izraz j a m a p o m e n i v širšem smislu k a t e r o k o l i dostopno pod- z e m e l j s k o votlino, v o ž j e m smislu p a v o d o r a v e n j a m s k i prostor«. D i s k u s i j a , ali k a ž e r a b i t i besedo pečina za v o d o r a v n o jamo, ali ne, se j e r a z v n e m a l a že n a p r v e m t e r m i n o l o š k e m p o s v e t o v a n j u , k i ga j e o r g a n i z i r a l o G e o g r a f s k o d r u š t v o S l o v e n i j e v s o d e l o v a n j u z geološkim društvom l e t a 1962. Bralcu teh vrstic s v e t u j e m , da vzame v r o k e s e s t a v e k K r a š k a t e r m i n o l o g i j a (GV XXXIV, 1962). N a s t r a n i 36 bo ugotovil, d a so se t e d a j s k o r a j vsi, k i so se oglasili k besedi, izrekli p r o t i t a k e m u S a v n i k o v e m u predlogu. P e č i n a v š u š t e r š i č e v e m smislu t u d i ni dobila večinske p o d p o r e p r i posvetih za sestavo k r a š k e termi- nologije. Zato glavni u r e d n i k n e m o r e biti k r i v .
P r i š k r a p l j i (namesto š k r a p l j e , p l u r a l i a tantum) j e b i l a l j u d s k e m u j e z i k u zares n a r e j e n a sila, toda z določenim namenom. S t r o k o v n j a k bo, hote ali nehote, k d a j p r i s i l j e n opisovati t u d i en p r i m e r e k š k r a p l j e , k i s e s t a v l j a š k r a p - ljišče, ali p a se s a m a j a v l j a n a goli skali. Sicer p a j e p r i t e r m i n u š k r a p l j a p r i p o m b a : »najčešče množinsko š k r a p l j e « . N e j a s n o j e i z v a j a n j e ocenjevalca, da Slovenska k r a š k a t e r m i n o l o g i j a pod vplivom n e m š k i h s t r o k o v n i h izrazov š k r a p l j a m tudi d r u g a č e n i a n s i r a pomen«. Ali j e m i š l j e n dostavek p r i defi-
150
Književliost
n i č i j i : »У r a b i t u d i š k r a p l j e za s k a l n i k o m p l e k s s š k r a p l j a m i « ? (stran 27).
To n e m o r e c i k a t i n a n e m š k i in m e d n a r o d n i i z r a z K a r r e n , k i p o m e n i v e l i k o več. T a p r i p o m b a i z v i r a iz s p o z n a n j a , da l j u d s t v o m e s t o m a t a k o p r a v i n e s a m o v d o l b i n a m v živi skali, t e m v e č t u d i v m e s n i s k a l n i gmoti in v č a s i h c e l e m u k o m p l e k s u .
O tem, ali s p a d a a b r i v S l o v e n s k o k r a š k o t e r m i n o l o g i j o in ali j e i z r a z i s t o v e t e n s spodmolom, smo n a s e j a h , k i se j i h j e n e k a t e r i h u t e g n i l u d e l e ž i t i t u d i o c e n j e v a l e c , dolgo r a z p r a v l j a l i . R a z p r a v a se j e k o n č a l a s f o r m u l a c i j o , k i j e o b j a v l j e n a in k j e r j e p r i p i s a n o ob t e r m i n u , d a j e t o a r h e o l o š k i izraz.
S t e m smo n j e g o v o r a b o i t a k o m e j i l i .
K v p r a š a n j u e s t a v e l e . Č e drži, k a r j e o b j a v i l B. Gèze v S p e l u n c i in k a r j e p o v z e l A. K r a n j c v N a š i h j a m a h (14, 1973), j e s p r e m l j a l a u v e l j a v l j a n j e b e s e d e e s t a v e l a k o t m e d n a r o d n e g a t e r m i n a d o l g a v r s t a zmot. N j e n t r a g i - k o m i č e n r a z v o j n a s s p o m i n j a n a b o r h a z , to j e a r a b s k o besedo, k i p o m e n i ožino i n k i j o j e C v i j i č k o t b o g a z u v e d e l v k r a s o s l o v j e . Z d a j slovi kot m e d - n a r o d n i t e r m i n j u g o s l o v a n s k e g a p o r e k l a , j u g o s l o v a n s k i k r a s o s l o v c i p a se j e o t e p a m o .
H K r a n j č e v e m u p o r o č i l u , k i ga o m e n j a o c e n j e v a l e c , p r i p o m i n j a m , da B. G è z e n e z a g o v a r j a v e č b e s e d e i n v e r s a c k o t n a d o m e s t i l o za e s t a v e l o ( g l e j B. Gèze, L e x i q u e des t e r m e s f r a n ç a i s d e s p é l é o l o g i e p h y s i q u e et d e k a r s t o - logie. A n n . Spél., 28, 1. 1973, t e r c i k l o s t i r a n i m e d n a r o d n i b e s e d n j a k k r a š k i h in s p e l e o l o š k i h t e r m i n o v v o r g a n i z a c i j i K o m i s i j e za d o k u m e n t a c i j o o z i r o m a n j e n e s u b k o m i s i j e za t e r m i n o l o g i j o p r i M e d n a r o d n i s p e l e o l o š k i zvezi, p r e d - ložen n a z a s e d a n j u v O l o m o u c u 1. 1973. P r i s e s t a v i t e g a b e s e d n j a k a j e B. Gèze z a s t o p a l f r a n c o s k e t e r m i n o l o g e ) . U v a j a i z r a z p e r t e - è m e r g e n c e . I z r a z e s t a v e l a s e j e u v e l j a v i l k o t m e d n a r o d n i t e r m i n in v n a š e m s t r o k o v n e m slovstvu. K e r do i z d a j e n a š e t e r m i n o l o g i j e n i h č e , t u d i n e o c e n j e v a l e c , k i j e sodeloval p r i r a z p r a v a h , n i p r e d l a g a l d r u g e b e s e d e , n i s m o m o g l i m i m o t e g a t e r m i n a . Če b i v e d e l i za š u š t e r š i č e v p r e d l o g - m e n j a v k a , b i ga m o r e b i t i p r i p i s a l i p o l e g e s t a - v e l e i n p u s t i l i b o d o č i r a b i , d a i z b e r e m e d o b e m a b e s e d a m a . Č e b i se ozirali s a m o n a čisto p o r e k l o b e s e d , b i n a m ostalo n a j b r ž zelo m a l o t e r m i n o v .
Še k v p r a š a n j u i n t e r m i t e n t n i izvir. I z r a z n i s e s t a v l j e n , k o t n a v a j a o c e n j e - valec, iz t u j e g a in d o m a č e g a k o r e n a , t e m v e č iz t u j e in d o m a č e b e s e d e . T a k e g a p a s l o v e n s k i p r a v o p i s d o p u š č a . Če j e že p o t r e b n o n a v a j a t i s l o v a r j e n a j t u n a v e d e m V e r b i n č e v S l o v a r t u j k , k i p r a v i p r i b e s e d i i n t e r m i t i r a t i
»začasno (se) p r e t r g o v a t i « , i n p r i b e s e d i i n t e r m i t e n t e n »v p r e s l e d k i h (na- s t o p a j o č ) « . Menimo, d a j e d a n a š n j e p o j m o v a n j e n e k e b e s e d e p o m e m b n e j š e od p r v o t n e g a . V n a š i k n j i ž i c i j e n a 19. s t r a n i i n t e r m i t e n t n i izvir n a v e d e n p o d g e s l o m z a g a n j a l k a . T a m si s l e d i j o : » z a g a n j a l k a , m i n u t n i k , p r e s i h a j o č i izvir, i n t e r m i t e n t n i izvir, p e r i o d i č n i izvir«. Ze iz t e g a v r s t n e g a r e d a se vidi, d a d a j e m o p r e d n o s t d o m a č i besedi i n d a z a p o s t a v l j a m o t u j k o bolj, kot to p o p o g o s t o s t i v s t r o k o v n i l i t e r a t u r i zasluži. Besedo i n t e r m i t e n t n i izvir v smislu p r e k i n j a n j a ali v e l i k e g a k o l e b a n j a p r e t o k a n e u p o r a b l j a j o , k o t m e n i o c e n j e - valec, s a m o A n g l e ž i , a m p a k t u d i Nemci, F r a n c o z i , I t a l i j a n i , Rusi, d a o d r u g i h n e g o v o r i m o . T i si p o j e m l a t i n s k e b e s e d e i n t e r m i t t o niso n a p r a v i l i n a osnovi B r a d a č e v e g a s l o v a r j a , t e m v e č v t e m o z i r u b o l j p o p o l n i h s l o v a r j e v , k i p r i t e j b e s e d i d o p u š č a j o p o n a v l j a n j e d e j a n j a , to j e č a s o v n o p r e k i n j a n j e ali p o j e - m a n j e v k r a j š i h r a z m a k i h . N a j n a v e d e m d v a : L e w i s - S h o r t , A L a t i n D i c t i o n a r y , O x f o r d 1958, M e n g e - G i i t h l i n g , L a t e i n i s c h - d e u t s c h e s u n d d e u t s c h - l a t e i n i s c h e s H a n d - u n d S c h u l w ö r t e r b u c h . B e r l i n 1911. T a m so t u d i n a v e d e n a m e s t a iz l a t i n s k e l i t e r a t u r e , k i o m e n j a j o besedo i n t e r m i t t o v n a k a z a n e m smislu. N a p r i m e r C i c e r o , D e or., 1.35.153, K v i n t i l i j a n 10.6.1.: » q u o t i e n s i n t e r m i s s u s est somnus« ( » k o l i k o k r a t j e bilo s p a n j e p r e k i n j e n o « ) . B e s e d a q u o t i e n s p o m e n i
» k o l i k o k r a t « , » k a d a r koli«, t o r e j s t o j i s a m o ob g l a g o l i h , k i p o m e n i j o n e k o v e č k r a t n o s t a l i n e k o p o n a v l j a n j e . (Citate in r a z l a g e m i j e p o s r e d o v a l p r o f . d r . K. G a n t a r , za k a r se m u n a j l e p š e z a h v a l j u j e m . ) Z g o r a j o b r a v n a v a n i izrazi, k i j i h j e n a v e d e l o c e n j e v a l e c , so po m o j e m p r e j p r i m e r i n e d o v o l j p r e t e h t a - n e g a p i s a n j a o c e n e k o t p a p r i m e r i z g r e š e n e k o n c e p c i j e S l o v e n s k e k r a š k e t e r m i n o l o g i j e . Zasnova o c e n j e n e k n j i ž i c e j e r e z u l t a t k o m p r o m i s a . O c e n j e -
151
valec n a š e k n j i ž i c e si j e n a posvetih in z d a j s pisano besedo prizadeval, n a p r a v i t i več r e d a v slovenski k r a š k i t e r m i n o l o g i j i in d a bi r a b l j e n e , a n e l j u b e izraze izpustili ali j i h v s a j označili s črno piko, i z u m l j a l i pa nove, p r i m e r n e j š e besede, d r u g e , k o t n a p r i m e r kovk, p a vidno priporočili. T a k a n a z i r a n j a niso bila deležna večinskega m n e n j a sodelavcev. Odločili smo se, da n a j bo k n j i g a b o l j r e g i s t r a t o r obstoječe s t r o k o v n e r a b e k o t r e f o r m a t o r , k e r j e p a č n a m e n j e n a p r e t e ž n o n e s t r o k o v n j a k o m . S t r o k o v n j a k u smo n a k a z a l i vrsto izbirnih besed, med k a t e r i m i se n a j sam odloči. S t r o k o v n j a k o m , k o t j e šušteršič, itak ne m o r e m o in nismo hoteli z a p i r a t i poti p r i tvorbi novih terminov, ki j i h bo l a h k o r e g i s t r i r a l a bodoča i z d a j a t e r m i n o l o g i j e .
I v a n Gams Gavrilović Dušan, Srpska kraška terminologija. K r a š k a t e r m i n o l o g i j a j u g o s l o v e n s k i h n a r o d a , k n j i g a II. Savez g e o g r a f s k i h d r u š t a v a J u g o s l a v i j e . Beograd 1974, 73 strani.
Izpod p e r e s a z n a n e g a s r b s k e g a geomorfologa in speleologa D. Gavrilovića j e izšla d r u g a j u g o s l o v a n s k a k r a š k a t e r m i n o l o g i j a . K n j i ž i c a ima isti f o r m a t k o t slovenska k r a š k a t e r m i n o l o g i j a , le po obsegu j e n e k a j m a n j š a . Gavrilović j e vse z b i r a t e l j s k o in r e d a k c i j s k o delo opravil sam t e r j e t u d i avtor v k n j i ž i c i o b j a v l j e n e g a č l a n k a z naslovom: N e k a t e r i p r o b l e m i k r a š k e t e r m i n o l o g i j e v S r b i j i . Iz n j e g a n a p r e g l e d e n način spoznamo, k a k o so z a p o r e d o m a dobivali domovinsko pravico v s r b s k i l i t e r a t u r i posamezni termini, k i so d a n e s sestavni del svetovne k r a š k e t e r m i n o l o g i j e . C v i j i ć k o t nosilec tega r a z v o j a in neprekosljivi pionir jugoslovanske geografije je znal tenko prisluhniti domačim izrazom za različne k r a š k e in d r u g e p o j a v e po vsem B a l k a n s k e m polotoku. Med n j i m i se m u j e večinoma dobro posrečilo izbrati n a j b o l j p r i m e r n e nosilke p o m e m b n i h g e o g r a f s k i h p o j m o v . Za d a n a š n j e p o t r e b e ne- koliko m a n j zadovoljive p a so n e k a t e r e n j e g o v e d e f i n i c i j e (na p r i m e r za uvalo), ki so še vedno p r e d m e t d i s k u s i j . Gavrilović u g o t a v l j a , da j e p r a v p r i r a z č i š č e v a n j u teh p r o b l e m o v n a s t a l a za C v i j i ć e m p r e v e l i k a vrzel, k e r n j e g o v e g a dela na tem p o d r o č j u v S r b i j i niso u s t r e z n o n a d a l j e v a l i .
C v i j i ć j e »sokriv« t u d i za uvedbo t e r m i n a estavela. Šele n e d a v n a proučitev f r a n c o s k e g a speleologa B. Gèzea j e p o k a z a l a , da se j e F r a n c o z o m zgodilo n e k a j podobnega k o t Jugoslovanom z m e d n a r o d n i m t e r m i n o m dolina za vrtačo. Po n j e g o v e m m n e n j u j e C v i j i ć netočno citiral Martela, t a p a F o u r n e t a . S l e d n j i j e s tem imenom označil le n e k a t e r e obdobno d e l u j o č e zelo močne izvire v Švicarski Juri. E d e n izmed n j i h nosi ime Estabel po s t a r i z g r a d b i v bližini, v resnici p a j e p r v o t n i pomen t e b e s e d e oziroma estavele s t a j a ali hlev. Podobnih t e r m i n o l o š k i h zablod in, n a p a k j e v k r a s o s l o v j u še p r e c e j , posebno k a d a r t u j i a v t o r j i r a z l a g a j o izvor Desede k r a s . Gavrilović v č l a n k u u p r a v i č e n o o p o z a r j a , da so za r a z v o j t e r m i n o l o g i j e in u v a j a n j e novih t e r m i n o v posebno p o m e m b n i različni učbeniki, k i p a bi morali biti zato še b o l j kot d o s l e j i z p o s t a v l j e n i s t r o k o v n i in j a v n i k r i t i k i .
A v t o r j e zbral s k o r a j štiristo strokovnih izrazov k r a s o s l o v j a , speleologije in sorodnih ved. O b j a v l j e n i so t u d i n e k a t e r i termini, k a t e r i h rabo o p u š č a j o , p a t u d i takšni, k i se še niso u v e l j a v i l i . Termini, k i j i h k n j i ž i c a p r i p o r o č a , so o p r e m l j e n i z d e f i n i c i j a m i . Gavrilović se p r i tem zavzema za v e č j o u s t v a r - j a l n o s t in iniciativo p r i i s k a n j u novih terminov, k i j i h z a h t e v a h i t e r r a z v o j k r a s o s l o v j a . Sam tega v celoti ni zmogel in se j e k l j u b u s t n e m u in pismenemu s o d e l o v a n j u s r b s k i h g e o g r a f o v p r i z b i r a n j u t e r m i n o v r a j e odločil za po- stopno i z p o p o l n j e v a n j e t e r m i n o l o g i j e . To j e v e r j e t n o vzrok za n e k o l i k o m a n j š e število t e r m i n o v v p r i m e r j a v i s slovensko i z d a j o . S k r o m n e j š a j e n j e g o v a členitev različnih tipov b r e z e n in j a m , različnih sigastih oblik in mikrokorozijskih oblik. Zato p a so nasprotno izčrpnejše njegove definicije, k a r j e v s e k a k o r pohvalno. V t e m pogledu bi bili slovenski k r a š k i termino- logiji p o t r e b n i n e k a t e r i dodatki, k i bi koristili b o l j š e m u r a z u m e v a n j u t e r - minov, a obsega bistveno n e bi povečali. V e n d a r to v e l j a le za n e k a t e r e
152
Književliost
p o j m e , k o t so t r d o t a vode ali p a k o r o z i j a in d r u g i fizikalno-kemični procesi.
Zaradi t e m e l j i t e j š e g a z n a n j a bi bilo t r e b a o n j i h b o l j izčrpno spregovoriti.
Gavrilović pogosto citira t u d i a v t o r j e , k i so p r v i u p o r a b i l i t e r m i n e ali p a j i h presadili na naša tla.
S r b s k a k r a š k a t e r m i n o l o g i j a bo z a r a d i u p o r a b n o s t i l a h k o postala k o r i s t e n p r i p o m o č e k za b o l j š e r a z u m e v a n j e s r b s k e l i t e r a t u r e o k r a s u .
Škoda j e le, da a v t o r ni sledil zgledu slovenske terminologije, k i ima besednjak b o l j prilagojen potrebam tujcev.
J u r i j K u n a v e r
Iz slovenske geografske književnosti
B o r u t Belec, Osnove fizične g e o g r a f i j e , I. in II. del, druga, p r e d e l a n a i z d a j a (cikl. skripta), P e d a g o š k a a k a d e m i j a v M a r i b o r u , M a r i b o r 1973; 499 s t r a n i in 351 i l u s t r a c i j .
Belčeva s k r i p t a so r a z m e r o m a obsežna, v e n d a r j e snov sistematsko in p r e g l e d n o p o d a n a , p r e d v s e m p a n a p i s a n a v r a z u m l j i v e m in n e p r e z a h t e v n e m slogu. K e r j e snov h k r a t i tudi bogato i l u s t r i r a n a , so s k r i p t a nedvomno k o r i s t e n in u p o r a b e n p r i p o m o č e k za š t u d i j p r i r o d n e g e o g r a f i j e n a višjih šolah. Y celoti g r e t o r e j za soliden, a v bistvu v e n d a r l e p r e c e j tradicionalno in n e p r o b l e m s k o n a p i s a n u č b e n i k p r i r o d n e g e o g r a f i j e . S k r i p t a se n a m r e č vseskozi d r ž e p r i z n a n i h in že u t r j e n i h poti, k a r v e l j a t a k o za r a z p o r e d i t e v celotne snovi, k a k o r za deleže, k i so o d m e r j e n i posameznim prirodnogeo- g r a f s k i m p a n o g a m p a t u d i za analitično p o d a j a n j e snovi po posameznih m e d s e b o j malo p o v e z a n i h v e j a h p r i r o d n e g e o g r a f i j e . P r i t e m j e zanimivo, d a v k l j u č u j e a v t o r m e d fizično g e o g r a f i j o tudi k a r t o g r a f i j o in m a t e m a t i č n o g e o g r a f i j o , izpušča p a zoogeografijo. Značilno j e tudi, da o b r a v n a v a v o d o v j e v dveh p o g l a v j i h ( H i d r o g e o g r a f i j a , O c e a n o g r a f i j a ) .
Težišče s k r i p t j e n e d v o m n o n a p r i r o d n o g e o g r a f s k e m i n v e n t a r j u in stvar- n e m g r a d i v u sploh (tudi p o j m o v n e m ) , z b r a n e m po posameznih v e j a h oziroma p o g l a v j i h , m a n j p a n a m e d s e b o j n i povezanosti in s k u p n e m p r e d m e t u p r i r o d n e g e o g r a f i j e k o t celote oziroma na osnovnih p r i r o d n o g e o g r a f s k i h zakonitostih, ki to sfero označujejo. Ker p a ni namen, da bi s k r i p t a nadomeščala preda- v a n j a , k a k o r r a z b e r e m o iz uvoda, t e m v e č n a j p r e d a v a n j a le d o p o l n j u j e j o , j e b r ž k o n e t a m p o u d a r e k n a ustrezni p r o b l e m a t i k i in sintezah. K e r p a so s k r i p t a po a v t o r j e v i h b e s e d a h n a m e n j e n a tudi izrednim študentom, bi bilo n e m a r a v e n d a r l e koristno, k o bi avtor v p r i h o d n j i , t r e t j i i z d a j i , dodal — v s a j v obliki z a k l j u č n e g a p o g l a v j a — tudi p o g l a v i t n e a s p e k t e p r i r o d n e geo- g r a f i j e k o t celote, s č e m e r bi sicer s k r b n o s e s t a v l j e n u č b e n i k pridobil n e le v vsebinskem t e m v e č t u d i d i d a k t i č n e m pogledu.
D a r k o R a d i n j a B o r u t Belec, Vinogradništvo k o t d e j a v n i k p r o s t o r s k e p r e o b r a z b e v Slove- n i j i , Časopis za zgodovino in n a r o d o p i s j e , Nova v r s t a 9, (XLIV) letnik 1975, p r v i zvezek, Založba O b z o r j a Maribor, 1973, str. 139—198, 6 k a r t m e d bese- dilom.
Po obsežni š t u d i j i o t r a n s f o r m a c i j i v i n o r o d n e p o k r a j i n e , k i j e leta 1968 izšla k o t s a m o s t o j n a k n j i g a pod naslovom » L j u t o m e r s k o - o r m o š k e gorice« in po številnih p o d r o b n i h o b r a v n a v a h v i n o r o d n i h o b m o č i j Severovzhodne Slo- v e n i j e , ki j i h j e Belec priobčil n a j v e č v Časopisu za zgodovino in narodo- p i s j e , j e p r e d n a m i n j e g o v a nova obsežna š t u d i j a o vinogradništvu. Od n j e g o v i h d o s e d a n j i h š t u d i j se t a r a z l i k u j e po tem, d a o b r a v n a v a vsa tista
o b m o č j a Slovenije, k j e r so bili po letu 1896 vinogradi. , Š t u d i j a j e r a z d e l j e n a n a osem poglavij, v k a t e r i h avtor p r e d s t a v i meto-
dologijo r a z i s k a v e in p o d a j a k r a t e k oris d o s e d a n j i h p r o u č e v a n j v i n o g r a d - 153
ništva n a Slovenskem, p r e g l e d n a r a v n i h in d r u ž b e n i h d e j a v n i k o v p o m e m b n i h za r a z v o j v i n o g r a d n i š t v a n a Slovenskem, g e o g r a f s k o regionalizacijo vino- g r a d n i š k i h p o k r a j i n , splošne značilnosti r a z v o j a vinogradništva, r a z p o r e d i t e v v i n o g r a d n i š k i h površin in n j i h o v o s p r e m i n j a n j e v o b d o b j i h 1896—1954 in 1954—1969, v i n o g r a d n i š k i prelog k o t element o d m i r a n j a a g r a r n e g a prostora, d i v e r g e n c e v socialnogeografski s t r u k t u r i v i n o g r a d n i š k i h p o k r a j i n t e r po- d r o b e n p r i k a z s p r e m i n j a n j a v i n o g r a d n i š k i h površin v z a d n j i h sedemdesetih letih v posameznih v i n o g r a d n i š k i h p o k r a j i n a h .
P r i k a z r a z v o j a v i n o g r a d n i š k i h površin t e m e l j i n a p o d a t k i h k m e t i j s k e statistike iz leta 1896 in p o d a t k i h Geodetske u p r a v e SRS za leti 1954 in 1969.
Predstavljeni sta obdobji 1896—1954 in 1954—1969, s čemer je želel avtor p r i k a z a t i r a z v o j n e t e n d e n c e p r o s t o r s k e r a z p o r e d i t v e v i n o g r a d n i š t v a v o b d o b j u o b n a v l j a n j a vinogradov po t r t n i uši in v času p r e d v o j n i h gospodarskih kriz, t e r na d r u g i s t r a n i r a z v o j v p o v o j n e m o b d o b j u , k o nastopi h i t r a d e a g r a r i - z a c i j a p o d e ž e l j a in s t e m povezano naglo z m a n j š e v a n j e v i n o g r a d n i š k i h po- vršin. Leta 1896 j e bilo v vinorodnih o b m o č j i h Slovenije 5,3 % k m e t i j s k i h z e m l j i š č pod vinogradi, leta 1954 3 , 6 % in leta 1969 samo še 2,6%.
V osnovi j e Belec raziskoval s p r e m e m b e v i n o g r a d n i š k i h površin po k a t a s t r s k i h občinah, k a t e r e je združil v mikro-, submezo-, mezo- in m a k r o - r e g i j e . Izdelal j e r e g i o n a l i z a c i j o v i n o g r a d n i š k i h p o k r a j i n , p r i č e m e r se j e naslonil n a Ilešičevo p o k r a j i n s k o - f i z i o g n o m s k o regionalizacijo S l o v e n i j e (Geo-
Š
r a f s k i vestnik XXIX, 1958). Posebnih k r i t e r i j e v za v i n o g r a d n i š k o r a j o n i z a c i j o l o v e n i j e avtor ni u p o r a b i l , k a r tudi ni bil n a m e n te š t u d i j e . Avtor j e raz- delil Slovenijo n a štiri v i n o r o d n e m a k r o r e g i j e in devet m e z o r e g i j in j e t e j delitvi p o d r e d i l tudi t e k s t u a l n e , t a b e l a r i č n e in k a r t o g r a f s k e p r i k a z e o spre- m i n j a n j u v i n o g r a d n i š k i h površin.G l e d e na n a r a š č a n j e in s p r e m i n j a n j e v i n o g r a d n i š k i h površin v obeh o b r a v n a v a n i h o b d o b j i h so k a t a s t r s k e občine r a z d e l j e n e na 10 tipov. Od s k u p n o 1387 v i n o g r a d n i š k i h občin j i h j e v I. tipu, k i pomeni n a z a d o v a n j e v i n o g r a d n i š k i h površin v obeh obdobjih, k a r 924. Na splošno p a j e r e l a t i v n o n a z a d o v a n j e vinogradniških površin bilo n a j v e č j e v makroregiji predalpskega P o s a v j a , k j e r j e n a z a d o v a n j e v z a d n j e m o b d o b j u znašalo k a r 50,5 %. Sledi m a k r o r e g i j a s u b p a n o n s k o - s u b d i n a r s k e g a in d i n a r s k e g a P o s a v j a , potem P r i - morska makroregija in z relativno n a j m a n j š i m n a z a d o v a n j e m m a k r o r e g i j a s u b p a n o n s k e g a P o m u r j a , P o d r a v j a in P o s a v j a s 23,3 % n a z a d o v a n j e m v z a d n j e m o b d o b j u .
Belčevo delo j e p r i nas p r v a š t u d i j a o r a z v o j u v i n o g r a d n i š k i h površin v v s e j Sloveniji. Poleg o s r e d n j e g a p r o b l e m a r a z p r a v e , to j e r a z v o j a vino- g r a d n i š k i h površin v z a d n j i h 70 letih, so tudi ostala p o g l a v j a zelo t e h t n a sinteza a v t o r j e v e g a d o s e d a n j e g a p o d r o b n e g a p o z n a v a n j a g e o g r a f s k i h pro- blemov v i n o g r a d n i š k i h p o k r a j i n .
M. P a k Matjaž Jeršič and Vladimir Klemenčič: Topical Problems of Open Boun- daries, Confini e Regioni, Instituto di Sociologia I n t e r n a z i o n a l e Gorizia, T r i e s t e 1973, str. 123—133.
R a z p r a v a j e t i s k a n r e f e r a t s k o n g r e s a o p r o b l e m i h o b m e j n i h območij, ki j e bil pod naslovom »Problemi in p e r s p e k t i v e o b m e j n i h regij« v Gorici od 24. do 27. 3. 1973.
M e j a j e p o m e m b e n d e j a v n i k regionalnega r a z v o j a Slovenije. V SR Slo- v e n i j i m e r i d r ž a v n a m e j a k a r 641 k m in j e imela leta 1971 s k u p a j 96 cestnih m e j n i h prehodov, od tega 53 z Italijo, 33 z A v s t r i j o in 10 z Madžarsko. K t e m u j e t r e b a še dodati, d a j e leta 1971 p r e č k a l o m e j n e p r e h o d e S l o v e n i j e 95 % vseh m o t o r n i h vozil, k i so prestopila d r ž a v n o m e j o Jugoslavije.
V razpravi so ob navedbi glavnih značilnosti obmejnega položaja Slo- v e n i j e in značilnosti osebnega p r e k o m e j n e g a p r o m e t a , p o d r o b n e j e p r i k a z a n e
154
Književliost
tiste prostorsko r e l e v a n t n e f u n k c i j e človekovega ž i v l j e n j a , ki n a j b o l j izsto- p a j o v družbenem razvoju obmejnih regij, to so oskrba, r e k r e a c i j a , delo in izobraževanje. M e j a j e bila že v preteklosti eden glavnih d e j a v n i k o v obliko- v a n j a u r b a n e g a sistema v obmejnih območjih in ta vloga m e j e se ni do danes prav nič z m a n j š a l a . Vplivna območja centralnih k r a j e v na italijanski strani ob italijansko—jugoslovanski m e j i segajo s svojimi, predvsem specializira- nimi trgovskimi in obrtnimi storitvami na ozemlje SR Slovenije in obratno.
Moč trgovskih vplivov posameznih o b m e j n i h mest se s p r e m i n j a zaradi spre- memb v razlikah v ceni predmetov in storitev na obeh straneh m e j e .
Č e d a l j e močnejše so tudi t e ž n j e po o b i s k o v a n j u visokih šol onstran m e j e , pri čemer j e za m a r i b o r s k e študente zlasti privlačen Gradec. P o m a n j k a n j e , oziroma prenasičenost r e k r e a c i j s k e g a prostora v obmejnih območjih Italije in Avstrije t e r s tem povezane razlike v cenah storitev pa p o g o j u j e j o vse večjo m e n j a v o turistov iz obmejnih območij, pri čemer ima Slovenija še po- sebno vlogo.
Razprava, v k a t e r i so v glavnem p r e d s t a v l j e n i družbeno ekonomski pro- blemi obmejnih regij, pomeni tehten prispevek k i n f o r m i r a n j u mednarodne javnosti o n e k a t e r i h prostorskih d o g a j a n j i h v obmejnih območjih SR Slove- nije. Sicer pa imamo pri nas že več podobnih raziskav obeh a v t o r j e v , posa- meznih problemov so se dotaknili ali pa so jih podrobno obdelali razisko- valci obmejnih območij J. Titi, M. Zgonik, L. Olas in B. Kert.
Mirko P a k Japonske študije o burji in nekaterih drugih pojavih
v severozahodni Jugoslaviji
Jeseni 1970 je odprava geografskega oddelka Hosei univerze v Tokiju raziskovala b u r j o in n e k a t e r e d r u g e p o j a v e severozahodne Jugoslavije.
Z d a j so dosegljive n j e n e p r v e o b j a v e izsledkov, o k a t e r i h bo tu n e k a j več govora, k e r p r i d e j o le malokomu v roke. Podlaga za to poročilo sta pred- vsem publikaciji Poročila Filozofske f a k u l t e t e Hosei univerze (Bulletin of Faculty of Letters, Hosei University, Special Issue on Climatologie and Geo- graphical Studies in Yugoslavia, First Report, Tokyo 1971, 170 strani) in Kli- matološki zapiski (Climatological Notes, Studies on Bora (I) No. 10, Depart- ment of Geography, Hosei University, Tokyo, 1972, 78 strani).
Na vprašanje, z a k a j japonske geografe zanima b u r j a v daljni Jugosla- viji, o d g o v a r j a uvod v prvi imenovani publikaciji. V n j e m v o d j a raziskav prof. M. M. Yoshino, pravi, da j e poglavitni cilj p r i m e r j a v a naše b u r j e z vetrom »oroši« n a pacifični strani j a p o n s k i h otokov. Makrosituacijsko n a s t a j a b u r j a na jugovzhodni strani evropskih Alp (z vštetimi Dinaridi), oroši pa na vzhodni strani Himalajsko-Tibetanskega višavja. Oba vetrova pomenita pro- dore polarnih zračnih gmot. Ta uvod ima značilen naslov »Prva sintetična š t u d i j a lokalnega v e t r a b u r j e v Jugoslaviji«. D o s e d a n j e študije s,o namreč obravnavale b u r j o le z n e k a t e r i h vidikov. To j e videti tudi iz p r a v tam ob- j a v l j e n e bibliografije objav o b u r j i , ki so jo preučevali na jugoslovanski obali, ob crnomorski k a v k a š k i obali, na B a j k a l u itd. Ta b i b l i o g r a f i j a obsega 102 objavi, z najstarejšo iz 1. 1830, in je v Poročilih opremljena s povzetki v japonskem, v Klimatoloških zapiskih pa v angleškem jeziku. Je koristna za vsakogar, ki se bavi z b u r j o . Kot zanimivost iz n j e n a j omenim registracijo n a j h i t r e j š e b u r j e , za k a r zasledimo v naši l i t e r a t u r i zelo različne vrednosti.
Po Steinitzerjevi o b j a v i iz 1. 1930 so v S e n j u zabeležili s u n k e s 160 km/h.
Poročila Filozofske f a k u l t e t e so t i s k a n a v j a p o n s k e m jeziku. I m a j o pa daljše angleške povzetke in angleške napise na večini skic in k a r t (ne p a na fotografijah). Zato j e glavna vsebina za nas laže razumljiva.
V p r v e m članku z naslovom K r a j e v n a klimatološka o p a z o v a n j a v Ajdov- skem r a j o n u , Slovenija, k i ga j e napisala petčlanska ekipa, so obrazloženi izsledki meritev b u r j e v novembru 1970. Med enomesečno prežo j e ekipa dočakala b u r j o samo v dveh dneh. Ugotovili so, da poteka n a j b o l j u d a r n o ob-
155
m o č j e b u r j e vzporedno z robom visokih k r a š k i h p l a n o t in da j e v n j e m b u r j a n a j h i t r e j š a 3—4 k m daleč od gorskega p o d n o ž j a . D r u g o o s a m l j e n o jedro je okoli 2 k m zahodno od Ajdovščine, okrog Ceste. N a d a l j e so Japonci u g o t a v l j a l i d e f o r m a c i j e n a d r e v e s n i h k r o š n j a h z a r a d i b u r j e . Na raznih listo- p a d n i h drevesih so ločili šest s t o p e n j . S to metodo u g o t o v l j e n o p o d r o č j e z n a j - h i t r e j š o b u r j o se v g l a v n e m u j e m a z m e r i t v a m i z anemometri, le da so n a j - v i š j e s t o p n j e d e f o r m a c i j nekoliko b o l j r a z t r e s e n e po Vipavski dolini in jih j e n a j t i tudi v smeri p r o t i Colu.
Prof. M. M. Yoshino j e metodo u g o t a v l j a n j a v e t r a po d e f o r m a c i j i dreves- nih k r o š e n j obrazložil tudi v r e f e r a t u , ki ga j e predložil pod naslovom »Po- s k u s n a k l a s i f i k a c i j a in s t o p n j e hitrosti po v e t r u p r e o b l i k o v a n i h d r e v e s k o t sredstvo ekološke k l i m a t o g r a f i j e « sedmi r a z i s k o v a l n i s e k c i j i za ekološko kli- m a t o g r a f i j o na z b o r o v a n j u M e d n a r o d n e g a d r u š t v a za biometeorologijo sep- t e m b r a 1972 (Pisec t e h v r s t i c j e imel n a razpolago le separat). T a m Yoshino p o n a z a r j a šest d e f o r m a c i j s k i h s t o p e n j h r a s t a , češplje, topola itd., k i so r a b i l e za delo p r i Ajdovščini, in po štiri d e f o r m a c i j s k e s t o p n j e za topol, m a n d ž u r s k i j e s e n in macesen, ki so bile osnova r a z i s k o v a n j n a j b o l j v e t r o v n i h k r a j e v na r a v n i n i I š i k a r e na J a p o n s k e m . T u d i tam so s to metodo dosegli z a d o v o l j i v e rezultate.
V Poročilih Filozofske f a k u l t e t e n a t o sledi č l a n e k z naslovom »Predhodno u g o t a v l j a n j e p o d r o č i j b u r j e ob J a d r a n s k i obali«. Ugotovili so n a s l e d n j a pod- r o č j a z n a j h u j š o b u r j o : obala od S e n j a do 20 k m j u g o v z h o d n o od mesta, obala 15 k m severno do 5 k m j u ž n o od Karlobaga. L o k a l n o o m e j e n a p o d r o č j a n a j - h i t r e j š e b u r j e so še p r i B a k r u , sredi med Novim Vinodolskim in S e n j e m t e r p r i Jablancu. Tu j e Velebit n a j o ž j i in n a j b l i ž j i obali, v v r h u p a so n i ž j i pre- vali. O b m o č j e n a j h i t r e j š e b u r j e sega po p o b o č j u do okoli 800 m višine, na n o t r a n j i strani g o r o v j a pa j e b u r j a h u j š a samo v širših k r a š k i h k o t a n j a h . T u d i tu so Japonci u g o t a v l j a l i s t o p n j o b u r j e z a n e m o m e t r i , po d r e v e s n i h de- f o r m a c i j a h in po obtežitvi s t r e h s k a m n i .
P r i m e r j a v o dnevov s p o j a v o m b u r j e po a r h i v s k i h gradivih p o s t a j v A j - dovščini in v T r s t u za dobo 1956—1965 sta v Poročilih p r i k a z a l a M. Yoshimora in H. T a m i y a , v Klimatoloških b e l e ž k a h p a sam Yoshimura. Za b u r j o š t e j e t a vsak vzhodnik in severnik, s s u n k i čez 10 m/sek. Hitrosti so le r e d k o p r e s e g l e 30m/sek. P r i m e r j a v a j e d a l a n e k a j razlik m e d p o s t a j a m a . V mesecu z n a j - pogostejšo b u r j o , v f e b r u a r j u 1956, so v A j d o v š č i n i zabeležili b u r j o v 22.. v T r s t u pa v 23. dneh. T o d a v A j d o v š č i n i j e dosegla b u r j a v e č j o absolutno hi- trost (60 m/sek ali 196 k m n a uro), v T r s t u p a 43,3 m/sek. V Ajdovščini j e n a j - d a l j š a doba z b u r j o 20 dni, v T r s t u 18 dni. V A j d o v š č i n i so v tem d e s e t l e t n e m o b d o b j u zabeležili b u r j o v 1010 dneh, v T r s t u p a v 1322 dneh. N a j v e č j e hi- trosti med s u n k i j e b u r j a dosegla v A j d o v š č i n i f e n r u a r j a (povprečno 24 m/sek), v T r s t u pa j a n u a r j a (povprečno 20 m/sek). Čisto nič ni v s k l a d u s p r e d s t a v o , da j e b u r j a samo zimski p o j a v , ugotovitev, d a i m a j o poletni meseci le za okoli polovico m a n j nastopov b u r j e k o t zimski meseci (v Ajdovščini n a j m a n j j u n i j a — 52 nastopov, s p o p r e č n o h i t r o s t j o s u n k o v 16 m/sek).
Mnogo analitičnega dela je podlaga š t u d i j M. M. Yoshina z naslovom
»Aerološka z g r a d b a a t m o s f e r e med b u r j o v Splitu in v Zagrebu« in H. Ta- m i y a »Kronologija r a z p o r e d i t v e zračnega p r i t i s k a z b u r j o n a J a d r a n s k i obali«
(Klimatološke beležke). O b e š t u d i j i se n a s l a n j a t a n a r a z p r a v o M. M. Yoshina
»Burja v Jugoslaviji: sinoptično klimatološka obravnava«, An. Met. N. F. (5), 1971. P o Yoshini se j a v l j a b u r j a ob n a s l e d n j i h štirih tipih b a r i č n i h s i t u a c i j : dva a n t i c i k l o n a l n a t i p a s p o l j e m visokega z r a č n e g a pritiska, prvič, n a d Sred- n j o Evropo ali, drugič, n a d A t l a n t s k i m o c e a n o m ; ciklonalna b u r j a z depre- sijo, prvič, n a d J a d r a n s k i m m o r j e m ali, drugič, v M e d i t e r a n s k e m b a z e n u . V p r v i š t u d i j i so v t a b e l a r n i obliki p r i k a z a n i za dneve, ko so beležili b u r j o v Splitu, različni meteorološki p o d a t k i po g r a d i v u jugoslovanskih aeroloških služb (npr. zračni p r i t i s k pri tleh, v višinah 850, 700 in 500 mb, z r a č n a tem- peratura, relativna vlaga, smer in hitrost vetra). V drugi študiji so osnova analize d n e v n a poročila n e m š k e m e t e o r o l o š k e službe za s i t u a c i j o v Evropi.
Z o m e n j e n o tipizacijo b a r i č n e pogojenosti b u r j e se Yoshinova s h e m a nekoli- 156
Književliost
k o r a z l i k u j e od P a r a d i ž e v e ( B u r j a v Sloveniji. 10 let H i d r o m e t e o r o l o š k e službe HMZ SRS, L j u b l j a n a 1957).
V nekoliko širši o k v i r j e z a j e t a analiza, ki j o j e priobčil M. M. Yoshino pod naslovom »Mesečna s r e d n j a pogostnost in hitrost v e t r a po s m e r e h na iz- b r a n i h klimatoloških p o s t a j a h v Jugoslaviji« (Klimatološke beležke). O b d e - lanih j e 76 p o s t a j od D u b r o v n i k a do A j d o v š č i n e i n L j u b l j a n e za r a z d o b j e 1956-65 in sicer glede na r e g i s t r i r a n e v e t r o v e in k a l m e . Kot pri ostalih kii- matoloških r a z p r a v a h j e tudi tu t e k s t a r a z m e r o m a malo in daleč n a j v e č pro- s t o r a z a v z e m a j o tabele. Iz n j i h p o v z e m a m samo dve zanimivosti: med NE vetrovi dosega n a j v e č j e s r e d n j e mesečne v r e d n o s t i j a n u a r v S e n j u , k a r j e očitna posledica b u r j e . Med vsemi p o s t a j a m i pozimi ima n a j v e č k a l m L j u b - l j a n a (december 57,5, j a n u a r 59,4, f e b r u a r 45,3 nastopa, ob u p o š t e v a n j u , d a m e r i j o t r i k r a t na dan). To po s v o j e razlaga n a d p o p r e č n e s t o p n j e onesna- ženosti z r a k a pozimi v L j u b l j a n i .
Klimatološke š t u d i j e , o b j a v l j e n e v p r i k a z a n i h dveh p u b l i k a c i j a h , odli- k u j e samostojna, v s e s t r a n s k a in n a č r t n a o b d e l a v a izvirnega gradiva. M a n j načrtnosti in izvirnosti p r i izsledkih m o r e m o zaslediti v ostalih š t u d i j a h , ki o b r a v n a v a j o u č i n k e b u r j e na gospodarstvo in p r e b i v a l s t v o (K. W a t a n a b e ) in k r a š k o h i d r o l o g i j o v č l a n k u z naslovom »O k a r a k t e r i s t i k a h k o p e n s k i h vod v Sloveniji« (K. Mitsui). V z a d n j e m i m e n o v a n e m č l a n k u j e med j a p o n s k i m tekstom p r e c e j skic in k a r t ne samo o Sloveniji, temveč tudi o v s e j državi.
T u n a j d e m o p o n a t i s e iz jugoslovanskih virov, n a p r i m e r skico k r a š k i h p o l j n a D i n a r s k e m k r a s u , v a ž n e j š e j a m e v Sloveniji, celokupne, k a l c i j e v e in m a g n e z i j e v e t r d o t e slovenskih voda (po G e o g r a f s k e m v e s t n i k u 1966), k a r t o k o r o z i j s k e i n t e n z i t e t e v Sloveniji; n e k a j skic p a j e novih, n a r e j e n i h n a osnovi d o s l e j n e o b j a v l j e n i h meritev, kot so n a p r i m e r t e m p e r a t u r e k r a š k i h voda in n j i h o v e t r d o t e po letnih časih. S a m o s t o j n i h m e r i t e v so izvedli j a p o n s k i raz- iskovalci r a z m e r o m a malo.
Na koncu Poročil tokijske fakultete je bibliografija o k r a s u in kraški hidrologiji v Jugoslaviji, k i po obsegu z a o s t a j a za n a j n o v e j š o k r a š k o biblio- g r a f i j o , tiskano v S a r a j e v u (z naslovom Hidrogeološka, geomorfološka in hi- d r o t e h n i č k a b i b l i o g r a f i j a k r š a J u g o s l a v i j e 1689—1972. Vodoprivredni p r o b l e m i k r š a . S a r a j e v o 1973).
K l j u b n e k a t e r i m p o m a n j k l j i v o s t i m — n a p a k p r i toponimih j e razme- roma malo — l a h k o za obe o c e n j e n i p u b l i k a c i j i rečemo, d a sta p o d r o b n e j e seznanili j a p o n s k o g e o g r a f s k o j a v n o s t o n e k a t e r i h značilnostih n a š e g a k r a - škega o z e m l j a in da p r i n a š a t a v s a j glede b u r j e mnogo k o r i s t n e g a t u d i za j u - goslovansko znanost.
Spomladi 1974 so v J a p o n s k e m g e o g r a f s k e m vestniku (Geographical Re- view of J a p a n , vol. 47, št. 3, 1974) izšla poročila o d r u g i fazi j a p o n s k i h raz- i s k o v a n j iz časa od n o v e m b r a 1972 do j a n u a r j a 1973. B u r j a ta čas ni t a k o za- t a j i l a k o t p r i p r v i r u n d i in v s k u p i n s k e m poročilu t r e h a v t o r j e v (M. Yoshi- m u r a , K. N a k a m u e a , M. M. Yoshino) z naslovom Local Climatological O b s e r - vation in the S e n j Region, Croatia, a n d t h e A j d o v š č i n a Region, Slovenia, f r o m November, 1972, to J a n u a r y , 1973« (str. 143—154) b e r e m o v a n g l e š k e m po- v z e t k u — g l a v n i n a t e k s t a j e v japonščini — n a s l e d n j e ugotovitve. N a j p r e j o Vipavski dolini: p r i h u d i b u r j i se pas n a j v e č j e v e t r o v n e hitrosti p r e s t a v i zahodno od A j d o v š č i n e . K a d a r p a j e b u r j a izredno močna, se ta pas, k i j e bil ob prvih r a z i s k a v a h p o s t a v l j e n 3—4 k m d a l e č od gorskega p o b o č j a , p r e - stavi v sredo Vipavske doline. Skice v e t r o v n i h hitrosti, u g o t o v l j e n e ob raz- nih p o j a v i h b u r j e , p a k a ž e j o , da j e pas n a j v e č j i h hitrosti r a z d r o b l j e n v več lokalnih centrov. Več so mogli Japonci ugotoviti p r i s e n j s k i b u r j i . N a j v e č j e hitrosti so našli m e d Klenovico in S e n j e m . Poleg hitrosti so raziskovali se- v e d a tudi d r u g e m e t e o r o l o š k e elemente.
Osem a v t o r j e v j e po metodi d e f o r m a c i j drevesnih k r o š e n j , o k a t e r i smo že poročali, ugotavljajo, k a k o daleč n a morskih otokih in ob obali se j a v l j a
1 5 7
močna b u r j a . V članku z naslovom A s t u d y on t h e Bora Region on the A d r a t i c Coast of Yugoslavia b y m e a n s of W i n d s h a p e d T r e e s (s. 155—164) t r d i j o , d a sega pas b u r j e ob Velebitu 50—60 k m daleč n a m o r j e in otoke, na sever in n a j u g od tod pa le 20 k m . Na p r i m o r s k i s t r a n i o b a l n e g a g o r o v j a so ugotovili m o č n e d e f o r m a c i j e do 800 m n a d m o r s k e višine, zelo močne na p r e v a l i h v vi- šini m e d 700 in 800 m, sledovi p a h i t r o j e n j u j e j o p r i 1000 m. P r a v i j o , d a so v i d n e zveze med s r e d n j o v e t r o v n o h i t r o s t j o v j a n u a r j u in s t o p n j o d e f o r - m a c i j e dreves.
M. T. Yoshino j e p r i s p e v a l a še k r a j š i članek o v e g e t a c i j i na j a d r a n s k i obali, Kazuko U r u s h i b a r a p a p r e d h o d n o poročilo o r a z i s k o v a n j u t e r r e rosse (»Soil of K a r s t Region along t h e A d r i a t i c Coast in Yugoslavia«, str. 195—201).
Ugotovila j e pozitivno k o r e l a c i j o med deficitom vlažnosti, u g o t o v l j e n i m po T h o r n t w a i t o v i metodi, in b a r v o j e r i n e . N a v e d e n i h j e še n e k a j d r u g i h ugo- t o v l j e n i h zvez. K e r p a a v t o r i c a č l a n k a t r e n u t n o še r a z i s k u j e te zveze in bomo o tem v naši r e v i j i bržčas še poročali, o s t a j a m o tu le pri k r a t k e m poročilu.
Med ostalimi članki v o m e n j e n i r e v i j i se n a n a š a n a Jugoslavijo samo še k r a t e k zapis o l j u d s k e m o p a ž a n j u b u r j e n a H r v a t s k e m .
Ivan G a m s D v e j u g o s l o v a n s k i sociološki k n j i g i o n a s e l j i h
C e n t a r za sociologiju sela instituta za d r u š t v e n a i s t r a ž i v a n j a sveučilišta u Z a g r e b u si j e zastavil h v a l e v r e d n o nalogo, da v posebni zbirki p u b l i c i r a različna sociološka dela o sociologiji naselij. Naloga j e več kot u p r a v i č e n a , s a j t o v r s t n i h del v J u g o s l a v i j i ni veliko.
O m e n i t i p a j e t r e b a še en razlog, da poročamo o t e h dveh k n j i g a h . Lo- t e v a t a se n a m r e č p r o b l e m a t i k e , ki so j i j u g o s l o v a n s k i geografi že od C v i j i č a sem posvečali veliko pozornosti. H k r a t i sta p r i s t o p in metodologija v obeh o c e n j e v a n i h delih zelo sorodni geografskim, zlasti socialnogeografskim po- stopkom, t a k o da tudi s t e s t r a n i zaslužita n e k o l i k o d a l j š o oceno.
Tipologija r u r a l n i h s r e d i n a u Jugoslaviji, Z b o r n i k t e o r i j s k i h i metodo- loških radova, Biblioteka sociologije sela, Zagreb, 1972, str. 1—218.
Delo j e nastalo ob p r i p r a v a h za izdelavo obsežne raziskovalne naloge
»tipologija r u r a l n o g o k o l j a u Jugoslaviji«, k i bi n a j v vrsti š t u d i j p r i k a z a l a sociologijo j u g o s l o v a n s k e g a p o d e ž e l j a . P r v o t n a zamisel o t e j raziskavi se j e izoblikovala 1. 1967 v z a g r e b š k e m a g r a r n e m institutu, a so se j i k a s n e j e p r i - d r u ž i l i sociološki instituti v Beogradu, L j u b l j a n i in S k o p j u . Sodelavci t e h zavodov so prevzeli določene raziskovalne naloge v r a z i s k o v a l n e m p r o j e k t u in zamisel dopolnili glede n a n j i h o v o nacionalno o k o l j e t e r t a k o pripomogli, d a j e z b o r n i k dobil b o l j o b č e j u g o s l o v a n s k i z n a č a j . V e n d a r j e tudi v tem s k u p i n s k e m e l a b o r a t u — p r i č u j o č a k n j i g a j e n j e g o v p r v i rezultat — o p r a v i l glavnino dela, to j e sestavo tipologije in r a z i s k o v a l n e g a k o n c e p t a ter r e d a k - cijo, z a g r e b š k i institut, k a r j e r a z u m l j i v o , s a j j e imel med vsemi n e d v o m n o n a j v e č t r a d i c i j e in i z k u š e n j p r i sociološkem p r o u č e v a n j u a g r a r n e g a pode- ž e l j a .
V p r v e m delu k n j i g e , ki n a j bi bil h k r a t i u v o d v sociološko raziskavo, p o d a j a t a M. Zupančič in R. First-Dilič močno teoretski oris »tipološke metode v sociologiji«. Sledi p r i k a z d o s e d a n j i h inozemskih tipoloških p r o u č e v a n j vasi in sicer f r a n c o s k i h , a m e r i š k i h , n e m š k i h in p o l j s k i h dosežkov. Napisala ga j e s k u p i n a a v t o r j e v V. P u l j i z , R. First-Dilič, M. Golob in D. D e n k o v s k i . Nasled- n j e p o g l a v j e »sociološka in s o r o d n a p r o u č e v a n j a vasi v naši državi« n a v a j a dosežke poglavitnih raziskovalcev te t e m a t i k e p r i H r v a t i h (V. Bogič in A.
Radič), Srbih (V. S. Karadžič, J. Cvijič, S. Vukosavljević), Slovencih (J. E.
K r e k , A. Melik, S. Ilešič, P. Blaznik, M. M a j e r - Z i l j s k i , V. N o v a k in drugi) in Makedoncih (I. Josifovski, P. Markovič, R. K a r t a l o v ) . M a n j k a j o p a n a v e d b e za d r u g e j u g o s l o v a n s k e r e p u b l i k e in p o k r a j i n e .
158
Književliost
N a j p o m e m b n e j š e p o g l a v j e v z b o r n i k u so »tipološke metode v n a š e m raz- iskovanju«. Napisal ga je S. Suvar ob sodelovanju Z. M l i n a r j a in V. Puljiza.
I z h a j a j o č iz socioloških »idealnih tipov« na eni in d e j a n s k i h r a z m e r n a d r u g i s t r a n i so se a v t o r j i odločili za dva bazična t i p a : t r a d i c i o n a l n a in t r a n s f o r - m i r a n a vas, v e n d a r pod p r e d p o s t a v k o , da med t e m a e k s t r e m n i m a p r i m e r o m a o b s t a j a v r s t a p r e h o d n i h oblik. Enota r a z i s k o v a n j a n a j bi bila vas oziroma s k u p i n a vaških naselij, ki t v o r i j o homogeno r u r a l n o cono. Analizirali n a j bi po p r o g r a m u ca. 270 n a s e l i j , izbranih n a osnovi s l u č a j n e g a in sistematičnega izbora. Izbrani i n d i k a t o r j i n a j bi p r i k a z a l i e k o l o š k e f a k t o r j e (relief, zem- ljišče, f u n k c i j e , d e j a v n o s t n o s t r u k t u r o itd.), p r o i z v o d n e in p o t r o š n e značil- nosti (vaško zemljišče, l a s t n i š k e odnose, d o h o d k e itd.), d e m o g r a f s k e značil- nosti, d r u ž b e n o - s t r u k t u r n e in k u l t u r n e značilnosti (družinska s t r u k t u r a , so- sedstvo, u v a j a n j e m o d e r n i h institucij, vlogo masovnih k o m u n i k a c i j , zdrav- stvo itd.) in stališča vaščanov (glede zemlje, d r u ž i n e , otrok, žene, i n o v a c i j itd.). Metodologijo d o p o l n j u j e seznam l i t e r a t u r e , i d e j n a skica o r u r a l n e m atlasu Jugoslavije, p r e g l e d možnosti za u p o r a b o rezultatov z a d n j i h popisov p r e b i v a l s t v a in seznam i n s t r u m e n t o v za t e r e n s k o r a z i s k o v a n j e .
K l j u b temu, da ta raziskovalni p r o g r a m še ni bil v p r a k s i p r e i z k u š e n in j e bil d o s l e j le t e o r e t s k o u t e m e l j e n , j e n j e g o v p o m e n p r e c e j š e n , s a j j e p r v i p r i m e r , k a k o z modernimi sociološkimi m e t o d a m i o b r a v n a v a t i naše podeže- l j e . Geografom j e toliko bližji, k e r so se z večino teh problemov, sicer z ne- koliko d r u g a č n e g a vidika, že doslej veliko u k v a r j a l i . Ce p a upoštevamo s t r e m l j e n j a m ü n c h e n s k e socialnogeografske šole ali n e k a t e r i h f r a n c o s k i h d r u ž b e n i h geografov (Sorre, George, L e L a n n o u ) , p a še te s k r o m n e r a z l i k e izginejo in se z n a j d e m o p r e d s p o z n a n j e m , da ni med enim in d r u g i m pri- stopom, ne v p r e d m e t u , n e v metodah, bistvenih razlik. To p a nas z a v e z u j e k o b o j e s t r a n s k i i z m e n j a v i m n e n j in k b o l j p r e m i š l j e n i delitvi dela.
Stipe Šuvar, I z m e d j u zaseoka i megalopolisa, Biblioteka sociologije sela, Zagreb, 1973, str. 1—240.
K n j i g a Stipe Š u v a r j a , z n a n e g a h r v a t s k e g a sociologa in publicista t e r u r e d n i k a časopisa Sociologija sela, j e p r a v z a p r a v z b o r n i k člankov n a temo vas—mesto. N e k a t e r i od t e h člankov so nastali že p r e d časom, v e n d a r j e p r e - težni del iz z a d n j i h t r e h let. Razvrščeni so tako, da p o d a j a j o k o l i k o r toliko zaokroženo podobo socioloških s p o z n a n j in pogledov o o r g a n i z a c i j i in raz- v o j n i h t e n d e n c a h vasi in mest. Glede n a t a k š n o zasnovo n a j bi imel z b o r n i k tudi z n a č a j u č b e n i k a , k i ga o t e j t e m a t i k i še ni n a j u g o s l o v a n s k e m tržišču.
Č l a n k i so r a z v r š č e n i v t r i skupine. V p r v i »vas in s p r e m e m b e v v a š k e m ž i v l j e n j u « o b r a v n a v a a v t o r osnovne d e t e r m i n a n t e v a š k e g a n a č i n a ž i v l j e n j a , u g o t a v l j a r a z v o j n e značilnosti n a j u g o s l o v a n s k e m p o d e ž e l j u , zlasti v p o v o j - n e m r a z d o b j u , t e r se loteva n e k a t e r i h socioloških problemov, k o t so religija, vloga osnovne šole, k u l t u r n e s p r e m e m b e na vasi, eksodus v a š k e m l a d i n e in vloga prostega časa n a p o d e ž e l j u . V d r u g e m delu »odnosi med v a s j o in me- stom« so z b r a n i članki s tematiko, k i Š u v a r j a očividno že dolgo p r i v l a č u j e in v z n e m i r j a . Č e p r a v so m o r d a še nekoliko b o l j publicistično n a p i s a n i kot tisti v p r v i skupini, j i h bo v s a k raziskovalec te t a k o r e k o č vedno a k t u a l n e t e m e z užitkom p r e b r a l , s a j Š u v a r z m o č j o d o b r e g a poznavalca p r o b l e m a t i k e in s p r e t n e g a pisca n a n i z a v r s t o dilem, k i v z n e m i r j a j o sodobni svet in še zlasti našo h i t r o se s p r e m i n j a j o č o družbo. Silovitost, k i izžareva iz tega pi- s a n j a , j e r a z v i d n a že iz naslovov: d i h o t o m i j a vas—mesto, n e k a t e r i aspekti k o n f l i k t n i h odnosov vas—mesto, ali u r b a n i z a c i j a , socialna d i f e r e n c i a c i j a in socialna s e g r e g a c i j a .
K temi mesto—vas se a v t o r ponovno v r a č a tudi v t r e t j i s k u p i n i člankov, le d a to pot b o l j z v i d i k a odnosa mesta do p o d e ž e l j a . V vseh t e h r a z m i š l j a n j i h Šuvar dosledno zavrača p r e t i r a n o urbanizacijo, nastopa zoper razrast velikih mest, o p o z a r j a na zaostalost naše vasi in r a z m i š l j a , k a k o iztrgati zaostalo a g r a r n o p o d e ž e l j e iz nerazvitosti in bede. Zastopa stališče, da j e iz sociolo- ških vidikov n a j u s t r e z n e j š a rešitev t a k o i m e n o v a n a r u r b a n a u r e d i t e v p o k r a -
159
