Annales 3/93 — Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin.
Koper 1993, 4 1 7 strani.
Namen tega zapisa j e opozoriti geografe na obstoj te periodike, ki prinaša raz- iskovalne izsledke iz geografije in mnogih drugih strok z območja Primorske in Istre. V n j e j bodo našli gradiva vsi, ki jih zanimajo novejše ugotovitve na širokem prostoru od Pule in Postojne do Gorice in Tržaškega. Zanimive so za raziskovalne in strokovne ustanove, šole in seveda posameznike. Koprski Anali pomenijo geo- grafskim raziskovalcem novo možnost objavljanja izsledkov ne le družbenega, am- pak tudi fizičnogeografskega področja.
Poglejmo si značilnosti analov in nekaj vsebin iz zadnje, tretje številke. Tudi tej se pozna, d a j o izdaja Zgodovinsko društvo za j u ž n o Primorsko. Zato lahko domala polovico prispevkov uvrstimo v zgodovino. Tu nas zanimajo predvsem geografske in geografiji sorodne vsebine.
Jurij Kunaver in Darko Ogrin v krajšem prispevku pojasnjujeta oblike spod- molov, v stenah t.i. črnokalske strukturne stopnje, s katero Podgorski kras prehaja v dolino Rižane. Sodita, da nastajajo zaradi selektivnega preperevanja apnenca blizu stika s flišno podlago. Kogar problematika zanima, mu j e tu objava laže dosegljiva kot v zborniku mednarodnega simpozija "Geomorfologija in m o r j e " in sestanka geomorfološke komisije karpatsko-balkanskih dežel v Malem Lošinju leta 1992 (Natisnil Oddelek za geografijo zagrebške univerze).
Vladimir Klemenčič v članku Geopolitični položaj in regionalizem na primeru jugozahodne Slovenije (str. 2 0 3 - 2 1 0 ) z mislim o geopolitičnem položaju Slovenije in kartam, ki j i h j e objavil že v geografskih in drugih revijah, opredeljuje bolj podrobno "transkontinentalni značaj" jugozahodne Slovenije, " k j e r prostor ob slovensko-italijanski meji na sicer mikroosnovi, vendar pa vedno intenzivno, dobi- va značaj moderne evroregije" (str. 208).
Milan Bufon v zanimivem članku "Istra: novi problemi starih regij" (str. 197-202) riše novejše demografske spremembe v Istri z njenim "istrskim križem" vred. Opo- zarja na novo vlogo Trsta v luči istrskega regionalizma, saj se j e v n j e m zbrala večina italijanskih Istranov. Značilen j e odlomek: "V tej luči postaja Trst, kljub dvojni meji, ki ga ločuje od svojega istrskega zaledja, novi 'Caput Istriae' in prevzema tako funkcijo, ki j o pred tem nikoli ni imel, saj j e bil v preteklosti, zlasti do druge polovice 19. stoletja, veliko bolj 'kontinentalno' orientiran. Po drugi strani pa ni znotraj Istre nikakršnega centra, ki bi uspel regijo ustrezno povezati."(Str. 201.)
V analih za leto 1993 pa j e geografsko zanimivega še m n o g o , kar ni izpod peres poklicnih geografov. Tak j e sestavek M a r k a Udoviča z naslovom " O g o z d i t e v krasa na K r a n j s k e m v o b d o b j u od leta 1886 do 1911" (str. 5 5 - 6 0 ) . H Kranjski j e leta 1885, k o j e bil sprejet zakon o prisilni pogozditvi kraških goličav, bila p r i k l j u č e n a tudi večina ozemlja, ki j e spadalo v občini P o s t o j n a in Ilirska Bistrica, ter deli s e ž a n s k e in a j d o v s k e občine v obsegu iz leta 1993. Tu j e bilo v p o g o z d o v a l n i ka- taster vpisanih 3 8 8 8 ha, od katerih j e bilo do leta 1910 p o g o z d e n i h 2 6 5 7 ha. N a teh goličavah, pretežno v vaških g m a j n a h , so posadili 4 7 , 7 milijona sadik ali 17.204 sadike/ha. Od tega jih j e bilo 93 % bora, 4,5 % smreke in nekaj listavcev. P o l e g tega so izvajali še podsetev ( 3 2 3 4 kg semen). S k u p n o j e sodelovalo več kot 5 6 . 0 0 0 ljudi, ki so j i m plačali 12.584 dnin. Stroški so znašali 176.000 tolarjev na hektar (vrednost S I T iz oktobra 1992). O b dejstvu, da so posadili drugod po krasu okoli 30.000 ha goličav, spoznamo, kako o g r o m n a investicija j e to bila. Prinesla j e z m a n j - š a n j e b u r j e ob prometnicah, m a n j š o vetrovnost sploh in n a s t a j a n j e n o v e h u m o z n e z e m l j e , čisti borovi gozdovi pa so danes domala brez g o s p o d a r s k e vrednosti.
Z a regionalno g e o g r a f i j o so zanimivi še članki o n o v e j š i zgodovini, etnografiji in zlasti politični geografiji (npr. n a d a l j e v a n j e članka o slovensko-hrvaški j e z i k o v n i meji v Istri izpod peresa F. Ostanka), naravovarstvu ter o etnografiji. Članek V. M a - lačiča "Pregled oceanografskih meritev in raziskav v priobalnih vodah Slovenije in T r ž a š k e m zalivu in razvoj ob m o r j u " žal ne pozna teh raziskav iz g e o g r a f s k e pe- riodike. To pot j e še več poročil o novih objavah in strokovnih z b o r o v a n j i h ter delu strokovnih društev.
S 4 1 7 stranmi velikosti A 4 so Anali Koprskega P r i m o r j a presegli ostale slo- v e n s k e lokalne in regionalne zbornike in se še širijo. N j i h o v o b s e g s e j e od p r v e g a letnika leta 1991 skoraj podvojil. Za leto 1994 j e n a p o v e d a n a delitev vsebine na naravoslovni in humanistični zvezek.
Ivan G a m s
Daniel N o i n : Atlas de la population mondial.
Reclus — la documentation française, Montpellier — Paris, 1991, 160 str., 80 kart, 28 grafov, 55 tabel, 11 f o t o g r a f i j .
Avtor dela "Atlas svetovnega prebivalstva" Daniel N o i n j e predsednik k o m i s i j e za prebivalstvo pri M e d n a r o d n i geografski zvezi (odprl j e geografski s i m p o z i j
" G e o g r a f i j a in narodnosti", ki ga j e organiziral O d d e l e k za g e o g r a f i j o Filozofske fakultete septembra 1993 v Ljubljani) in eden vodilnih strokovnjakov na p o d r o č j u g e o g r a f i j e prebivalstva.
Pričujoča publikacija o b r a v n a v a vse osnovne t e m e g e o g r a f i j e prebivalstva, n j e - na glavna odlika pa j e bogata kartografska in slikovna oprema. Že iz naslova
" A t l a s " j e razvidno, da j e poudarek na kartografskem prikazu raznih d e m o g r a f s k i h podatkov in kazalcev, vse karte pa so o p r e m l j e n e z dovolj obširnim k o m e n t a r j e m .
Podatki z a j e m a j o 160 držav ali 99 % svetovnega prebivalstva. Avtor priznava, da se kakovost p o d a t k o v m o č n o razlikuje in da predvsem opisom nekaterih držav v razvoju ni m o g o č e p o p o l n o m a zaupati o z i r o m a jih j e treba obravnavati bolj kot ocene. K l j u b temu pa so po avtorjevem m n e n j u m o ž n e p r i m e r j a v e m e d p o s a m e z - nimi državami in regijami.
O s n o v n a ugotovitev, ki j e razvidna iz predstavljenih kart, so izredno velike d e m o g r a f s k e razlike med posameznimi celinami, regijami in državami. Avtor ugo- tavlja, da se nekatere razlike še p o v e č u j e j o , medtem ko j e pri drugih opaziti ten- d e n c o približevanja.
Knjiga j e razdeljena na deset poglavij. Prvo obravnava d i n a m i k o prebivalstva.
Za sedemdeseta in osemdeseta leta j e značilno, da se j e stopnja rasti svetovnega prebivalstva sicer zmanjšala, toda absolutna rast prebivalstva zaradi p o v e č a n e g a števila še v e d n o narašča. To poglavje obravnava tudi d e m o g r a f s k o tranzicijo in tako imenovano " d e m o g r a f s k o e k s p l o z i j o " v državah tretjega sveta.
Drugo p o g l a v j e j e posvečeno geografski razporeditvi svetovnega prebivalstva.
Avtor poudarja, da se ravno v razporeditvi prebivalstva p o j a v l j a j o n a j v e č j e razlike med vsemi demografskimi kazalci. N a gostoto poselitve, ki se giblje od n e k a j pre- bivalcev na km" v nekaterih državah do več tisoč prebivalcev na km2, ne vplivajo s a m o naravne, predvsem p o d n e b n e razmere, temveč tudi zgodovinski r a z v o j in d r u ž b e n e razmere. Visoko gostoto ne s m e m o enačiti s p r e n a s e l j e n o s t j o . Izredne zgostitve prebivalstva so značilne p r e d v s e m za mestne državice, nekatera visoko razvita industrijska o b m o č j a (megalopolise) in za agrarne p o k r a j i n e j u ž n e in vzhod- ne Azije. Avtor loči tri velike zgostitve prebivalstva ( v z h o d n o a z i j s k o , j u ž n o a z i j s k o in evropsko) ter več manjših.
Tretje p o g l a v j e obravnava d e m o g r a f s k e režime. Avtor na podlagi rodnosti, smr- tnosti, starostne strukture in stopnje rasti prebivalstva loči osem d e m o g r a f s k i h re- žimov.
V četrtem p o g l a v j u avtor predstavi problematiko starostne in spolne strukture prebivalstva. Strukturi sta prikazani s starostnimi piramidami in kartami, iz katerih j e razvidna prevlada mladega prebivalstva v državah v razvoju in starega v razvitih
državah. Loči šest tipov starostnih piramid.
Peto p o g l a v j e se ukvarja z vprašanjem z a k o n s k e zveze in gospodinjstev. Delež poročenih žensk j e povsod visok, kljub t e m u pa se p o j a v l j a j o o p a z n e razlike med p o s a m e z n i m i državami (od 9 9 % v nekaterih islamskih in afriških d r ž a v a h do 80 % v nekaterih državah Severne in S r e d n j e Evrope). Prikazana j e tudi p o v p r e č n a sta- rost zakoncev o b prvi poroki, razlike v starosti med z a k o n c e m a ter število članov gospodinjstev.
Šesto p o g l a v j e j e n a m e n j e n o rodnosti, ki j e po a v t o r j e v e m m n e n j u osnovni d e m o g r a f s k i kazalec. N a kartah so prikazani podatki o številu rojstev na dan ( 3 7 5 . 0 0 0 za ves svet!), stopnji in s p r e m e m b a h rasti natalitete, uporabi kontra-
cepcijskih sredstev, razširjenosti in pravnem p o l o ž a j u splavov. Prikazan j e tudi k o m p l e k s e n kazalec o p o l o ž a j u ženske v družbi (sestavlja ga 20 s p r e m e n l j i v k ) ter podatki o šolanju in pismenosti deklic. Avtor ugotavlja, da j e p o l o ž a j žensk v družbi obratno sorazmeren s s t o p n j o rodnosti.
S e d m o p o g l a v j e o b r a v n a v a smrtnost. Prikazane so razlike v življenjski dobi, smrtnosti otrok in zdravstvenem ter socialnem varstvu.
O s m o p o g l a v j e se u k v a r j a s problematiko notranjih migracij in urbanizacije.
P r i k a z a n a j e razporeditev ruralnega in urbanega prebivalstva, s t o p n j a urbanizacije in rast urbanega prebivalstva.
V devetem poglavju so predstavljene m e d n a r o d n e migracije in p r e v l a d u j o č i migracijski tokovi v preteklosti in sedanjosti.
V desetem, z a d n j e m poglavju avtor na podlagi prevladujočih smeri r a z v o j a prikaže več možnih variant r a z v o j a svetovnega prebivalstva.
K n j i g a "Atlas svetovnega prebivalstva" prav g o t o v o zasluži, d a j o v z a m e m o v roke. Zaradi velikega števila kakovostnih in nazornih kart n a m da precej informacij že b e ž n o prelistavanje.
D e j a n Rebernik
J e a n - P i e r r e Lozato-Giotard: G é o g r a p h i e du tourisme. Collection géographie.
Masson. Paris. 1990. 237 str. 11 tabel. 52 kart.
K n j i g a G e o g r a f i j a turizma obravnava problematiko turizma in n j e g o v e g a hitre- g a r a z v o j a v zadnjih desetletjih predvsem z vidika vpetosti in p o v e z a v turističnih dejavnosti z geografskim prostorom. Razdeljena j e na tri dele. V p r v e m avtor opredeli osnovne turistične t o k o v e in turistična o b m o č j a , v drugem se u k v a r j a s t i p o l o g i j o in o p i s o v a n j e m turističnih območij, z a d n j i del pa j e n a m e n j e n vpra- š a n j e m r a z v o j a in načrtovanja turizma ter vplivom turizma na prostor in d r u ž b o kot celoto.
V u v o d n e m razmišljanju avtor poudari pogostost vsake turistične dejavnosti in vsake oblike turizma z geografskim prostorom kot osnovnim in bistvenim delom turistične ponudbe. V svojih začetkih j e turizem p r e d v s e m " o p a z o v a l e c " prostora, z m n o ž i č n o s t j o v drugi polovici 20. stoletja pa postane tudi velik " p o r a b n i k " pro- stora, kar ustvarja prave turistične regije in o b m o č j a .
Prvi del se u k v a r j a s problematiko turističnih tokov in o b m o č i j . Leta 1987 j e bilo v m e d n a r o d n e turistične tokove vključeno v e č kot 3 5 0 milijonov ljudi. Z n a - čilno j e , da večina turističnih tokov še vedno poteka med razvitimi državami. Avtor loči glavne in stranske turistične tokove. Med glavne prišteva turistične t o k o v e v Evropi (2/3 svetovnega turističnega prometa): med Severno in S r e d n j o E v r o p o ter obalami S r e d o z e m s k e g a m o r j a (100 milijonov), Alpami (15 milijonov), Severo-
z a h o d n o E v r o p o (atlantska obala, urbana turistična središča) in d e l o m a tudi V z h o - d n o Evropo. V Severni Ameriki p r e v l a d u j e j o notranji turistični tokovi (med indu- strijskimi o b m o č j i in Florido, Kalifornijo ter atlantsko obalo), p o m e m b n a pa sta tudi turistična t o k o v a med Severno A m e r i k o in M e h i k o ter S e v e r n o A m e r i k o in Evropo. Stranski turistični tokovi potekajo zlasti med razvitimi državami in državami v razvoju (med Evropo, Severno Ameriko in J a p o n s k o ter obalami severne A f r i k e , Egiptom, v z h o d n o in j u g o v z h o d n o Azijo, Karibi in nekaterimi tropskimi otoki).
V drugem delu prvega poglavja avtor o p i s u j e in g e o g r a f s k o d o l o č a p o s a m e z n a turistična o b m o č j a , v tretjem delu p a predstavlja vpliv geografskih d e j a v n i k o v na lokacijo turističnih o b m o č i j . N a prvo mesto postavlja n a r a v n o - g e o g r a f s k e razmere, ki so bistven del "turistične pokrajine". O p o z a r j a na "klišeje" turistične p o k r a j i n e (npr. tropski otok, alpska d o l i n a . . . ) , ki so p r e d v s e m produkt turistične p r o p a g a n d e . L o č u j e estetsko ( d o ž i v l j a j s k o ) in aktivno vrednost pokrajine. Sledijo p o l o ž a j turi- stičnega o b m o č j a (klimatske razmere, vegetacija, vodne površine), d r u ž b e n o - g e o - grafske r a z m e r e (turistične navade in moda, umetnost in kultura, "verski turizem", šport in rekreacija, kongresni in polsovni turizem) in tehnični dejavniki (razvoj p r o m e t a in p r o m e t n a dostopnost — množičnost in hitrost p r o m e t n i h sredstev, nastanitvene zmogljivosti). N a koncu omeni še p o m e n in vpliv družbenih razmer na razvoj turizma (življenjski standard, politične razmere, g o s p o d a r s k e r a z m e r e . . . ) .
V drugem delu knjige navaja različne vrste in oblike turističnih o b m o č i j . Tipologija turističnih o b m o č i j temelji na različnih kazalcih: relativni delež turizma v gospodarstvu določene regije, zgodovinski razvoj turizma, prostorske oblike turističnih kapacitet, vpliv turizma na r e g i j o . . . Tako loči dve osnovni skupini turističnih o b m o č i j : polivalentna ali odprta turistična o b m o č j a in b o l j ali m a n j specializirana ali zaprta turistična o b m o č j a . N a d a l j e loči še polinuklearna in m o n o - nuklearna, tradicionalna in načrtovana, urbana, " z e l e n a " in o b m e s t n a turistična o b m o č j a . M e d specializiranimi turističnimi o b m o č j i o m e n j a kopališka letovišča, termalna zdravilišča, kulturno-zgodovinska in verska središča, z i m s k o š p o r t n a sre- dišča in narodne parke.
Turistično regijo o p r e d e l j u j e kot regijo, k j e r j e turizem o s n o v n a g o s p o d a r s k a dejavnost. Loči polarizirane turistične regije (npr. riviera in lido — A ž u r n a obala, Costa Brava, Istra — Dalmacija, obale j e z e r . . . , urbane turistične regije: centra- lizirane — npr. Pariz, London, in multipularne — npr. Toskana, A n d a l u z i j a ) in nepolarizirane, disperzne turistične regije. V tretjem delu avtor ugotavlja, da turi- stični razvoj p o v z r o č a številne gospodarske, socialne, ekološke in prostorske probleme. Predstavi predvsem prostorsko in d e l o m a tudi g o s p o d a r s k o p r o b l e m a t i k o turističnega razvoja. Tako opozori na d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k e vplive turizma (turi- stična g o s p o d a r s k a bilanca držav in regij, gospodarski učinki turizma, vpliv na z a p o s l o v a n j e in na p r o m e t n e t o k o v e . . . ) .
Predstavi tudi r a z m e r j e med turizmom in prostorskim n a č r t o v a n j e m (npr.
v p r a š a n j a o h r a n j a n j a naravne in kulturne dediščine, v a r o v a n j a socialnega okolja, n a č r t o v a n j a izgradnje in prenove turističnih s r e d i š č . . . ) .
165
S k l e n e m o lahko z mislijo, da gre za nov in svež pristop na p o d r o č j u g e o g r a f i j e turizma, ki prav gotovo zasluži pozornost vseh, ki se z a n i m a j o za to p o d r o č j e g e o - grafske znanosti.
D e j a n Rebernik
J.E. Lovelock, G A J A . N o v pogled na življenje na Zemlji, C a n k a r j e v a založba, 140 str., L j u b l j a n a , 1994
N a s l o v izvirnika: G A I A . A N e w Look at Life on Earth, O x f o r d University Press, 1979.
D e l o J.E. Lovelocka " G a j a . N o v pogled na ž i v l j e n j e na Z e m l j i " v n o b e n e m p o g l e d u ni p o v s e m novo, saj j e izvirnik nastal v letih od 1975 do 1979, slovenski p r e v o d pa smo dobili šele v tem letu. Vsebina, ki j e pred s k o r a j dvajsetimi leti v s p o d b u d i l a številne polemike in tudi kritike, ni več nova. N a j s p o m n i m le n a delo F. Vestra " K r i z a prenaseljenih območjih: o razvijanju ekosistemskega m i š l j e n j a " , katere prevod j e pri nas izšel leta 1991 in obravnava p o d o b n o tematiko. V znanosti, v s a j v geografski in pokrajinsko-ekološki, s e j e d o danes že m o č n o uveljavilo gle- d a n j e na Z e m l j o kot enoten, zelo zapleten sistem, k j e r vsak p o s e g oz. s p r e m e m b a lahko povzroči niz drugih, tudi nepredvidljivih posledic. Če želimo u s m e r j a t i raz- voj, m o r a m o n u j n o poznati ne le vzročno-posledične p o v e z a v e med elementi, a m - pak n j i h o v o celovito s o u č i n k o v a n j e s povratnimi zvezami.
" C e l o v i t " pogled j e namreč glavna vsebina L o v e l o c k o v e g a dela in t.i. n o v e g a p o g l e d a na življenje na Zemlji. Pisec skuša v n e k a j poglavjih ( P r e p o z n a v a n j e G a j e , Kibernetika, S o d o b n o ozračje, M o r j e , G a j a in človek, Ž i v l j e n j e v G a j i ) potrditi hipotezo o našem planetu kot organizmu, bitju. Od tod tudi ime Gaia, ki so ga že pred d v e m a tisočletjema uporabljali stari Grki, v 18. stol. pa j e r a z u m e v a n j e žive z e m l j e — G a j e — skušal znanstveno razložiti J a m e s Huton, oče g e o l o g i j e . V znanosti j e kasneje prevladalo "parcialno" r a z i s k o v a n j e na m e d s e b o j n o ločenih p o d r o č j i h in s e j e vidik celostnega o b r a v n a v a n j a Z e m l j e kar nekako izgubil.
K l j u b n e d v o m n o b o g a t e m u znanju in strokovnosti j e Lovelock napisal p o l j u d n o delo, n a m e n j e n o širokemu krogu bralcev, v katerem želi s svojim " t e h n i č n i m "
z n a n j e m pojasniti nekatere zmote in nelogičnosti v zvezi z n a s t a n k o m in r a z v o j e m ž i v l j e n j a na Zemlji, "skrivnosti" o h r a n j a n j a oz. v z d r ž e v a n j a življenjskih r a z m e r in s v o j e v i d e n j e Gaje. K pisanju ga j e , poleg novih s p o z n a n j o n a š e m planetu v šestdesetih in sedemdesetih letih ter lastnih s p o z n a n j ( a v t o r j e sodeloval v skupini, ki j e razvijala metode za z a z n a v a n j e ž i v l j e n j a na Z e m l j i in drugih planetih), spodbudil tudi " b o j " med različnimi skupinami, ki s k u š a j o realna s p o z n a n j a o 166
Z e m l j i prilagoditi svojemu delu, interesom in n a v s e z a d n j e tudi koristim. P o g o s t a j e slepa zaverovanost, ki j e že prerasla v d o g m e in o n e m o g o č a d r u g a č e n način videnja, o b r a v n a v a n j a in s p o z n a v a n j a problematike.
Za n a d z o r številnih " m e h a n i z m o v " j e Zemlji potreben visoko razvit krmilni sistem, ki lahko deluje, če j e na v o l j o dovolj proste energije. P o g l a v j e o stabilnosti zapletenih sistemov nakazuje, kako lahko G a j a deluje fiziološko. Za sedaj, ko še ni trdnih d o k a z o v za njen obstoj, lahko imamo ta sistem za nekakšen zemljevid ali tehnični načrt, s katerim b o m o primerjali, kar b o m o odkrili pri n a d a l j n j i h razis- kavah. Če b o m o odkrili zadostne dokaze za planetarne krmilne sisteme, ki i m a j o za sestavne dele aktivne procese rastlin in živali in ki z m o r e j o uravnavati p o d n e b j e , k e m i j s k o sestavo in t o p o g r a f i j o zemlje, lahko hipotezo p o d k r e p i m o in j o izobli- k u j e m o v teorijo.
V poglavjih " G a j a in človek: težave z o n e s n a ž e n j e m " in " Ž i v l j e n j e v G a j i "
Lovelock obravnava naš odnos do G a j e in vrednoti posege. Z vidika G a j e kot stabilnega sistema so posegi človeka oz. u č i n k o v a n j e družbe m a n j usodni, ne pa za- nemarljivi. Po a v t o r j e v e m mnenju so G a j o veliko bolj prizadeli nekateri " z g o d n j i "
učinki (npr. k r č e n j e g o z d a in požigalništvo) kakor posledice razvite tehnologije.
Izkrčen gozd j e G a j a uspela regenerirati v travni ekosistem savan in step, toda zmogljivosti niso n e o m e j e n e in tega bi se morali zavedati pri u n i č e v a n j u pra- gozdov. Druga p o m e m b n a prvina so kontinentalni šelfi, ki jih prav tako o g r o ž a m o . Sodi, da p r i p i s u j e m o pogosto prevelik pomen lastnim d e j a n j e m in n a p a č n o o b r a v n a v a m o posledice (npr. vse " o d p a d n e " snovi še ne p o m e n i j o o n e s n a ž e v a n j a , naš vpliv na o z o n s k o plast ni tako p o m e m b e n , kajti preveč ozona pomeni e n a k o nevarnost kot premalo). P o m e m b n o j e , da s svojimi posegi ne p o r u š i m o sistema in s tem sposobnosti G a j e , da nadzoruje, u s m e r j a procese in o h r a n j a o b s t o j e č e raz- mere. Dejstvo j e , da razvoj družbe in vsa v e č j a odvisnost od tehnologije p o m e n i t a m o t n j o za ostalo biosfero in bo tako tudi ostalo.
Z avtorjevimi razmišljanji j e m o g o č e soglašati z vidika Z e m l j e kot celote, kar j e tudi namen n j e g o v e g a pisanja. Po hipotezi o G a j i n a j bi stabilno s t a n j e našega pla- neta vključevalo človeka kot del ali kot partnerja zelo d e m o k r a t i č n e celote (str.
132). V " m a l e m " , pa naj gre za človeka ali druga živa bitja, se zdi vloga družbe vendarle p o m e m b n e j š a . N a š a p o s e g a n j a v G a j o so namreč veliko večja (tako v količinskem kakor v kakovostnem smislu) in " u s o d n e j š a " tudi za nas same. U p a j - m o , da smo jih sposobni bolje načrtovati in vsaj v določeni meri predvideti n j i h o v e posledice.
Delo J.E. Lovelocka j e v marsičem poučno, zanesljivo pa s p o d b u j a naše razmi- š l j a n j e in g a j e vredno prebrati.
Valentina Brečko
Sigrid Almedal: Factors of C h a n g e in H i g h l a n d s a n d H i g h - L a t i t u d e Zones, Hogskole Senteret i Nordland, B o d o 1993. (121 strani,
17 kartogramov, 7 d i a g r a m o v )
Z n e k a j z a m u d e j e izšel zbornik simpozija m e d n a r o d n e p o d k o m i s i j e pri I G U za r a z v o j gorskih in polarnih o b m o č i j , k i j e potekal od 17. do 22. 7. 1991 v B o d o j u na Norveškem. Zbornik j e izšel kot poročilo Hogskole Senteret i N o r d l a n d in g a j e ure- dila glavna organizatorica s i m p o z i j a Sigrid Almedal. Prinaša deset referatov, ki so j i h udeleženci predstavili na simpoziju. Že sam kraj s i m p o z i j a da slutiti, d a j e bila g l a v n a problematika vezana na p r o b l e m e v polarnih in subpolarnih o b m o č j i h , v e n - dar j e kar polovica referatov obravnavala tudi problematiko iz gorskih o b m o č j i h .
Uvodni referat j e prispeval domačin, predstojnik g e o g r a f s k e g a o d d e l k a na H o g s k o l e Senteret i N o r d l a n d Paul Olav Berg, ki j e plastično predstavil n a r a v n e značilnosti, d r u ž b e n o g e o g r a f s k o strukturo in perspektivne r a z v o j n e t e n d e n c e Se- verne Norveške, o b m o č j a , ki ga o z n a č u j e obsežnost regije v visoki g e o g r a f s k i ši- rini, redka poseljenost ter p r e c e j š n j a prometna izoliranost.
S u b p o l a r n o o b m o č j e na ameriški celini j e obravnaval Donnald F. Lynch z U n i v e r z e na Aljaski, ki j e predstavil dejavnike, ki s p r e m i n j a j o g o s p o d a r s k o struk- turo Aljaske. Aljaska j e kot m o č a n izvoznik surovin, ki so jih s p o d b u j a l e v l a d n e naložbe, zašla v osemdesetih letih zaradi u p a d a cen surovin v recesijo. N o v e vladne naložbe v o d p r t j e rudnikov, razcvet turistične dejavnosti in g o s p o d a r s k o pri- s e l j e v a n j e so omogočili p o n o v n o gospodarsko rast Aljaske.
J.I. Romanovski z Univerze v Manitobi j e označil r a z v o j v Severni M a n i t o b i v Kanadi. Poudaril j e p o m e n izrabe vodnih virov za oživitev poselitvenih o b m o č i j kanadskih Indijancev ter p o m e n izgradnje regionalne infrastrukture za celotni raz- v o j te severne p o k r a j i n e s p o s e b n i m ozirom na politično-gospodarsko o d l o č a n j e .
Heikki Jussila z Univerze v O u l u j u na Finskem j e osvetlil gospodarski p o m e n centralnih središč o b severnem Botnijskem zalivu na finski in švedski strani na o b s e ž n a periferna subpolarna o b m o č j a , pri čemer j e p o s e b e j poudaril p o m e n pro- m e t n e g a o m r e ž j a .
Laurence M. S o m m e r s z Michiganske d r ž a v n e univerze j e proučil energetske potenciale Barentsovega m o r j a . Opredelil j e naravne in d r u ž b e n e značilnosti t e g a s u b p o l a r n e g a morskega o b m o č j a . Ta skriva še b o g a t a nahajališča nafte in z e m e l j - skega plina ter v k l j u č u j e p o z n a n a ribolovna o b m o č j a , ki p r e d s t a v l j a j o p o s e b n o o d - r o č n o poselitveno in še neprecizno omejeno subpolarno m o r s k o in o b m o r s k o regijo.
Raznoliko geografsko problematiko z gorskih območij obravnavajo štirje referati.
Peter Scott z Univerze na Tasmaniji j e proučil izrabo zemljišč v Avstralskih Alpah s p o u d a r k o m na turizmu. N e k d a n j a ekstenzivna pašna o b m o č j a Avstralskih A l p so v veliki meri ohranila s v o j o primarno funkcijo. M o č n o pa s e j e povečal n j i - hov p o m e n za hidroenergetsko izrabo in turistično dejavnost. O b l i k o v a n j e v a r o v a - nih naravnih parkov n a j bi povečalo izključni rekreacijski p o m e n obsežnih avstralskih gorskih predelov.
168
Poročilo s svojih terenskih p r o u č e v a n j v hribovju ob R d e č e m m o r j u v Sudanu j e p o d a l a Maria B j u n e z Univerze v Bergenu na N o r v e š k e m . Raziskovala j e polno- m a d i z e m p l e m e n a B e j a H e d e n o v a ter ugotavljala s p r e m e m b e v kmetijski dejav- nosti in tehnologiji, ki j u j e prizadela katastrofalna suša v o b m o č j u R d e č e m o r s k e g a h r i b o v j a ( R e d Sea Hills).
Borut Belec z Univerze v Mariboru j e predstavil d e g r a d a c i j o gorskega eko- sistema v slovenskih Alpah zaradi pretirane sečnje gozda in o n e s n a ž e n e g a ozračja.
Podpisani j e prikazal pomen v a r o v a n j a slovenskih gorskih o b m o č i j na primeru ureditve Triglavskega narodnega parka.
Od tradicionalne problematike p o d k o m i s i j e se j e nekoliko ločil referat Richarda E. Lonsdalea z Univerze v Nebraski, ki se j e teoretsko ukvarjal z opredelitvijo redko poseljenih o b m o č i j ; ta p r e d s t a v l j a j o p o s e b n e ekosisteme in ž i v l j e n j s k e pro- store več maloštevilnih d o m o r o d n i h civilizacij, v sebi pa skrivajo tudi še neodkrita n a r a v n a bogastva. V referatu tehta smiselnost v z d r ž e v a n j a in v l a g a n j a v ta periferna o b m o č j a .
Poročilo z a o k r o ž e n o p o d a j a raziskovalno problematiko različnih geografov, udeležencev te specializirane podkomisije.
M e t o d Vojvoda
Spatial D y n a m i c s of H i g h l a n d a n d H i g h - L a t i t u d e E n v i r o n m e n t s , Appalachian State University, Volume 4, B o o n e 1992 ( 2 3 4 strani, 8 tabel,
4 7 grafičnih prikazov).
Prostorska d i n a m i k a v gorskem in subpolarnem okolju j e zbornik referatov dveh sočasno z b o r u j o č i h skupin geografov, ki so zasedale od 26. d o 31. j u l i j a 1992 na Apalaški državni univerzi v Boonu v Severni Karolini ( Z D A ) .
N a w a s h i n g t o n s k e m kongresu M e d n a r o d n e unije g e o g r a f o v 1992 s e j e n a svo- j e m z a d n j e m p r e d k o n g r e s n e m simpoziju pred razpustitvijo srečala P o d k o m i s i j a za
r a z v o j gorskih in subpolarnih o b m o č i j . Hkrati j e zasedal tudi K o n z o r c i j za planske rešitve marginalnih o b m o č i j razvitih dežel. Zbornik j e uredil Ole G a d e in prinaša
19 referatov, od tega 6 s problematiko gorskih in subpolarnih o b m o č i j .
O s u b p o l a r n e m o b m o č j u j e s a m o razprava N o r v e ž a n k e Sigrid Almedal, ki prou- č u j e decentralizacijo moči s centralnih v robna o b m o č j a in s tem oživitev p o m e n a lokalnih in regionalnih avtoritet za ekonomski razvoj perifernih o b m o č i j . Disper- z i j o in k o o r d i n a c i j o v o d e n e g a f i n a n č n e g a in g o s p o d a r s k e g a r a z v o j a v manjših lokalnih in regionalnih območjih p r o u č u j e na zgledu severne N o r v e š k e .
Ostalih pet razprav j e namenjenih problematiki gorskih regij. Švicar Walter Leimgruber j e proučil s p r e m i n j a n j e p o m e n a gorskih o b m o č i j za človeka. R a z v o j n o o s v e t l j u j e p o s t o p n o t r a n s f o r m a c i j o človeku neprimernega gorskega o k o l j a v v e d n o
p o m e m b n e j š i posebni ekosistem z različnimi naravnimi viri, p o m e m b n i m i za rast p o s a m e z n i h gospodarskih p a n o g , zlasti turizma in hidroenergije.
A m e r i k a n e c Bradley T. Cullen predstavlja zaposlitveno problematiko g o z d a r - skih mest v Severni Kaliforniji, k j e r j e 28 monostrukturno usmerjenih gozdarskih mest v 80. letih prizadela g o s p o d a r s k a recesija, kar j e ta g o z d a r s k a središča pri- sililo v pospešeno prestrukturiranje gospodarstva in zaposlenosti.
William C. Wonders z Britanske Kolumbije v Kanadi j e proučil v z p o n in zaton gozdnih naselij, ki so se načrtno razširila po o b s e ž n e m Škotskem višavju. Po drugi svetovni vojni so namreč z obsežnim p o g o z d o v a n j e m višavja želeli zadržati in zaposliti prebivalstvo v tem hribovitem depopulacijskem o b m o č j u .
N e m e c Eckart Ehlers predstavlja problematiko azijskega gorskega o b m o č j a , in sicer pakistanskega K a r a k o r u m a in še posebej o b m o č j a karakorumske ceste. Pred- m e t prispevka so kmetijske s p r e m e m b e in prostorska d i n a m i k a v dolini Bagrot.
R a z p r a v a izraelskih a v t o r j e v Davuda G r o s s m a n a in A m i r a m a D e r m a n a ne o b r a v n a v a gorsko, temveč hribovsko o b m o č j e S a m a r i j s k e g a hribovja, za katerega j e izdelan obsežen razvojni načrt intenzivne poselitve.
Problematika ostalih člankov j e enovito uglašena na teoretsko o p r e d e l j e v a n j e marginalnih o b m o č i j znotraj razvitih regij in podprta z mnogimi konkretnimi zgle- di, n a j v e č iz ameriških o b m o č i j (kar 6 razprav) in švedskega okolja (4 razprave).
Italijanska avtorja sta predstavila različne vrste marginalnosti in n j i h o v o socialno- - e k o n o m s k o opredelitev ter to ponazorila z italijanskimi zgledi. G l o b a l n e m u razvo- j u agrarne dejavnosti s spremljajočimi dejavnostmi v obrobnih predelih E v r o p e j e
p o s v e č e n a le ena razprava.
M e t o d Vojvoda
"Gorenjska A - Ž . Priročnik za popotnika in poslovnega človeka".
Besedilo so pripravili: M. Vidic, V. Štekar-Vidic, D. Globočnik, N . G a r t n e r - L e n a c , I. Vraničar in B. Sever. Uredila B. Sever in J. Ternar, založila in izdala P o m u r s k a
založba, Murska S o b o t a 1994, 2 9 5 + 18 strani reklamno-poslovnih sporočil.
V zbirki turističnih vodnikov Slovenija total, ki j o j e zasnoval Bela Sever in n a j bi vsebovala 12 knjig, j e izšel tretji zvezek " G o r e n j s k a A - Ž " . Tudi v n j e m — kot že v prejšnjih dveh, ki obravnavata P o m u r j e ter Slovensko P r i m o r j e in Kras — so prikazane pokrajinske značilnosti posameznih o b m o č i j in predelov. S kratkimi in j e d r n a t i m i zapisi in f o r m u l a c i j a m i so označeni p o k r a j i n e in njene sestavine, n j i h o v a g e o l o š k o - k a m n i n s k a z g r a d b a in sestava, vegetacijska odeja, zgodovinski mejniki d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k e g a razvoja, oblike in sistemi gospodarskih dejavnosti, infras- trukturna o p r e m l j e n o s t naselij in pokrajine kot celote. P o s e b n a skrb j e n a m e n j e n a
opisom in predstavitvam tistih pojavov, naravnih in kulturnih spomenikov, ki s s v o j o enkratno in n e p o n o v l j i v o vsebnostjo z a z n a m u j e j o p o s a m e z n a o b m o č j a in jih d v i g a j o nad povprečnost v s a k d a n j e g a okolja. In prav v njih s p o z n a v a m o tisto dra- g o c e n o bogastvo naravnih in kulturnih spomenikov, ki p r i v a b l j a j o k obisku in ogle- du d o m a č e g a ali t u j e g a popotnika.
V knjigi sta predstavljeni z g o r n j a in o s r e d n j a G o r e n j s k a , ki s s v o j o politično u p r a v n o r a z č l e n j e n o s t j o vključujeta dosedanjih pet občin (Jesenice, Kranj, Ra- dovljica, Š k o l j a Loka in Tržič). Leta 1991 j e živelo na o b r a v n a v a n e m o b m o č j u
191.688 prebivalcev, od tega 50,7 % v desetih mestnih naseljih. Že osnovni p o k a - zatelj, da se j e namreč povečalo število prebivalstva na G o r e n j s k e m v povojnih letih ( 1 9 4 8 - 1 9 9 1 ) za 63 %, kaže na izredno nagel in raznolik d r u ž b e n o - g o s p o d a r - ski razvoj, k i j e bil nad slovenskim p o v p r e č j e m . V osemdesetih letih s e j e povečalo število prebivalstva v obravnavanih predelih za 6,9 %, kar j e tudi nad d r ž a v n i m p o v p r e č j e m . Z navedenimi kazalci j e m o g o č e zaznati današnji utrip posameznih pokrajin in predelov kakor tudi naselij na G o r e n j s k e m i n j e brez d v o m a prispeval k m o č n i m selitvenim t o k o v o m prebivalstva, k splošnemu g o s p o d a r s k e m u napredku in k s o d o b n e m u družbeno-socialnemu razvoju in preobrazbi. N a v s e z a d n j e so to tiste splošne materialne stalnice p o k r a j i n s k e g a razvoja, ki o m o g o č a j o najrazličnejši pretok informacij in dobrin v pokrajini, n j e n o razvitosti in g o s p o d a r s k o - p r o i z v o d n o usmerjenost. N a r a v n e razmere in danosti s svojimi neponovljivimi oblikami pa so tisti "zakladi", ki že od nekdaj p r i v a b l j a j o in s s v o j o pestrostjo n a v d u š u j e j o d o m a - čega in t u j e g a obiskovalca. Zato j e prav in koristno, da smo dobili tudi za gorenjski predel naše d r ž a v e sodoben in praktičen turistično-informativni vodič.
Številne pokrajinske, socialno-gospodarske, kulturno-zgodovinske, umetnostne, turistično-nastanitvene in druge značilnosti in posebnosti G o r e n j s k e k a k o r tudi nje- na infrastrukturna opremljenost, ki j e p o g o j za obisk njenih predelov in naselij, so predstavljene v vodniku z 89 nosilnimi (glavnimi) gesli. Ta nam s kar se da str- njenimi opisi p o d a j a j o geografske, gospodarske, prometne, turistične, naselbinske, kulturne, zgodovinske, socialne, razvojne in druge prostorske predstavitve našega n a j b o l j značilnega alpskega in predalpskega sveta. Deset gesel j e n a m e n j e n i h orisu nekaterih pokrajinskih predelov ali enot (npr. alpske planote Jelovica, M e ž a k l j a in Pokljuka, Triglav in Triglavski narodni park, K a m n i š k o - S a v i n j s k e in Julijske Alpe, Karavanke, Š k o f j e l o š k o hribovje itd.).
V 52 geslih o z i r o m a sestavkih so orisane splošne pokrajinske sestavine (gozd, rastlinstvo in živalstvo, p o d n e b j e , arheologija, prebivalstvo idr.), t e m e l j n e veje gospodarstva, kulturno-umetnostne značilnosti, turistične zmogljivosti, poglavitne n a p r a v e in objekti infrastrukturne opremljenosti pokrajine, možnosti športno- rekreativnega u d e j s t v o v a n j a itd. V 2 7 geslih so predstavljena nekatera centralna naselja z opisi n j i h o v e zemljepisne lege ter teritorialnega in g o s p o d a r s k e g a r a z v o j a in s prikazom tistih stavbarskih in umetnostnozgodovinskih spomenikov, ki i m a j o širšo v e l j a v o in privlačnost. O b centralnih naseljih, ki so uvrščena v geslovnik, so prikazana še n j i h o v a z a l e d j a (gravitacijska o b m o č j a ) , in sicer s predstavitvijo vseh 171
naselij ter z oznakami n j i h o v e g e lege in opremljenosti. (Prav pri izbiri centralnih krajev, ki so bili uvrščeni med nosilne oziroma vodilne pri sestavi geslovnika, se postavlja utemeljeno vprašanje: Z a k a j niso bila vsa centralna naselja, ki jih j e na Gorenjskem po Vrišerjevi klasifikaciji kar 55 (prim. G Z XXVIII, 1988, str. 1 4 9 - 1 5 1 ) , r a z p o r e j e n a med vodilna naselja? N j i h o v a razčlenitev j e pokazala, da so bili spre- jeti v geslovnik vsi kraji z višjo s t o p n j o centralnosti — npr. o k r a j n o , o k r o ž n o , o b č i n s k o in podeželsko ali industrijsko središče — m e d t e m ko so bila n a s e l j a z n a j n i ž j o , osnovno stopnjo oskrbnih funkcij, k a m o r prištevamo vsa k r a j e v n a sre- dišča, izbrana in uvrščena v a n j le v redkih primerih. Konkretno: od 4 0 k r a j e v n i h , lokalnih središč jih j e prišlo v kazalo stvarnega vodnika s a m o 12.) Skratka, vsebin- ska sestava gesel d a j e kar se da celosten vpogled v pokrajino, k j e r niso izvzeta ne pretekla in ne d a n a š n j a d o g a j a n j a . To pa j e podlaga, ki zagotavlja, da ob p r e b i r a n j u in rabi turističnega vodnika po Gorenjski s p o z n a m o tiste p r o s t o r s k o - p o k r a j i n s k e posebnosti in dragocenosti, ki u s m e r j a j o in p r i v a b l j a j o d a n a š n j e turistične t o k o v e in o d m e r j a j o n j i h o v e vsakokratne utripe.
Z vsem, kar nam p o n u j a vodnik po Gorenjski, n i s m o zadovoljni. Prepričan sem, da bi s povečanim številom gesel, ki bi segala na različna področja, uspeli osvetliti in dopolniti prenekatero p o k r a j i n s k o značilnost gorenjskih alpskih predelov. P o g r e - šam n a s l e d n j a gesla in n j i h o v e vsebinske predstavitve, ki so p o v e z a n e z značil- nostmi in ž i v l j e n j e m g o r e n j s k e pokrajine: planine in planšarstvo, alpinizem in pla- ninstvo (gorništvo), smučišča, alpska j e z e r a , m o r d a tudi nabiralništvo, splošen gospodarski oris, pregled p o v r š j a in njegovih značilnih oblik, naselja, oris starih železarskih (fužinarskih) krajev, (nekdanji) trgi in mesta, zavarovana o b m o č j a s krajinskimi parki (npr. Zelenci v Dolini, p o v i r j e D a v č e med P o r e z n o m in Blego- šem). Res pa j e tudi, da bi vse te dopolnitve posegale v vsebinsko z a s n o v o vodnika.
Ta n a j bo kolikor toliko enotna in primerljiva med p o s a m e z n i m i zvezki, ki o b r a v n a - v a j o p o s a m e z n e regije in pokrajine. Prepričan pa sem, da j e treba p o k r a j i n s k i m sestavinam in njihovim značilnostim tudi v takšnih delih, kot j e turistični vodnik, odmeriti ustrezno v e l j a v o in prostor.
Z opisi in predstavitvijo posameznih gesel s m o lahko v glavnem z a d o v o l j n i . Le pri nekaterih geslih p o g r e š a m zadovoljivejših o z n a k in ocen. N a primer: p r o m e t in p r o m e t n a prehodnost G o r e n j s k e , ki sta že od n e k d a j p o m e m b n i p o k r a j i n s k i se- stavini in prostorski (infrastrukturni) nadgradnji, sta v vodniku omejeni na p r i k a z voznih r e d o v za p o s a m e z n a p r o m e t n a sredstva (avtobus, vlak in letalo), ki p o v e - z u j e j o G o r e n j s k o s tujino, ne pa tudi z drugimi slovenskimi p o k r a j i n a m i .
Pri opisu Š k o f j e l o š k e g a hribovja, ki j e prikazano s s a m o s t o j n i m g e s l o m , niso n a v e d e n e planinske koče in domovi p a tudi ne izhodišča za obisk in v z p o n e na p o s a m e z n e vrhove. (Pri predstavitvi Julijskih in K a m n i š k o - S a v i n j s k i h Alp ter Ka- r a v a n k j e to tudi tabelarično prikazano — prim. str. 1 3 3 - 1 3 8 ) . Mislim, da bi bilo t r e b a geslo o z i r o m a o z n a k o predalpskega Š k o f j e l o š k e g a h r i b o v j a dopolniti še s P o l h o g r a j s k i m i hribi (npr. Š k o f j e l o š k o - P o l h o g r a j s k o hribovje), ki so sicer vsebin- sko zajeti pri opisu Škofjeloškega hribovja in prav tako označeni na karti G o r e n j s k e .
Med n a v e d b a m i sakralnih s p o m e n i k o v m a n j k a kapelica M a r i j e S n e ž n e na Kre- darici, ki j e najvišji tovrstni objekt na Slovenskem. V stvarnem kazalu (str. 2 9 5 ) j e geslo "hiša", ki ga zaman iščemo na navedeni strani (str, 120), pač p a j e tam geslo
"hotel", ki ga pa ni v kazalu. Številne značilnosti g o r e n j s k e hiše, n j e n a z u n a n j o s t in n j e n a notranja oprema, so prikazane v sklopu obsežnega gesla " l j u d s k o stav- barstvo" (str. 1 7 1 - 1 7 4 ) . Velja tudi pripomniti, da i m e n u j e j o domačini m e d n a r o d n i mejni prehod le Koren (str. 157) in ne K o r e n s k o sedlo (str. 137).
K n j i g a " G o r e n j s k a A - Ž " j e dragocen osnovni pripomoček, ki n a m bo p o m a g a l spoznati celostno p o d o b o njenih pokrajin in območij. O b sklepu v e l j a opozoriti na p r i k u p n o o p r e m o in tehnično ureditev knjige, za kar j e poskrbel J. Kramar. N a uvodnih 64 straneh knjige j e 113 barvnih fotografij, ki nazorno d o p o l n j u j e j o bese- dilni del priročnika. Izvrstni posnetki so delo desetih znanih slovenskih f o t o g r a f o v ; izbor slikovnega gradiva in n j e g o v o ureditev j e opravil M. K a m b i č , in sicer po p o k r a j i n s k e m z a p o r e d j u od vzhoda proti zahodu. N a notranji strani platnic j e pre- gleden zemljevid G o r e n j s k e , žal brez legende; izdelal ga j e G e o d e t s k i zavod Slovenije. Toda vzhodni rob karte j e preveč " o d r e z a n " , zato m a n j k a j o imena vrhov (Grintovec 2 5 5 8 m, K o č n a 2 5 4 0 m in Kalški greben 2 2 2 4 m; prim. str. 136), ki so označeni s a m o s kotami. Enak vzrok j e tudi za opustitev dveh planinskih postojank ( C o j z o v a koča na Kokrškem sedlu in K r a n j s k a koča na Ledinah). V Karavankah p o d Stolom ( 2 2 3 6 m ) ne n a j d e m o Prešernove koče, k i j e o m e n j e n a na str. 138. Pri- čakovali bi, da bo na tej karti vsaj shematsko začrtan obseg Triglavskega n a r o d n e g a parka, pa ni. Itd.
K l j u b zapisanim pripombam, ki slonijo na nekaterih ugotovljenih in prikazanih p o m a n j k l j i v o s t i h in nedoslednostih, pa sem vendarle prepričan, da v o d n i k po G o - renjski zasluži naše priznanje in pohvalo. Z veseljem in s koristjo ga b o m o upora- bljali pri vseh naših izletih in ekskurzijah.
Milan N a t e k
Peter Fister: G l o s a r a r h i t e k t u r n e tipologije, str. 144,
A r h i t e k t u r n e krajine in regije Slovenije, str. 2 4 5 + 1 z e m l j e v i d v prilogi, L j u b l j a n a 1993. Izdal Z a v o d RS za prostorsko planiranje
Ministrstva za o k o l j e in prostor.
V zbirki "Arhitekturna identiteta", ki j o j e zasnoval Z a v o d Republike Slovenije za prostorsko planiranje, sta izšla prva dva zvezka. N a m e n j e n a sta predstavitvi in o v r e d n o t e n j u poselitve slovenskega ozemlja. Avtor dela j e arhitekt, prof. dr. P. Fis- ter, ki j e raziskavo zasnoval in tudi vodil. Pri n j e n e m uresničevanju so sodelovali mladi — novi raziskovalci in sodelavci Inštituta za arhitekturo in prostor ljubljan- ske Šole za arhitekturo FAGG Univerze v Ljubljani (N. Boh-Pečnik, L. Debevec,
Ž. Dev, M. Kavčič in L. Lah), ki so s svojimi bolj ali m a n j sektorsko u s m e r j e n i m i raziskavami prispevali nadvse dragoceno gradivo k sistematičnemu prikazu in o v r e d n o t e n j u današnjih oblik in sistemov poselitve na Slovenskem.
O b r a v n a v a n a ali vsaj celostno nakazana problematika poselitve s svojimi izvir- nimi predstavitvami sega na številna področja. Med njimi ni na n e p o m e m b n e m mestu tisti kompleksni pokrajinski oziroma regionalno-geografski vidik, ki m u o d m e r j a j o tudi v sodobni geografiji splošno kakor tudi p o s e b n o veljavo. Kajti na- selja z vsemi svojimi sestavinami so n a j b o l j veren o d s e v vsakokratnega g o s p o - d a r s k e g a utripa in d r u ž b e n e g a r a z v o j a vsake p o s a m e z n e pokrajine. V njih se k a ž e j o in p r i h a j a j o do veljave številne k r a j e v n e značilnosti g e o g r a f s k e g a okolja, o b e n e m p a se v njihovi fiziognomiji prepletajo tuji vplivi, ki so lahko obče veljavni (kot npr. pridobitve tehnološkega razvoja) ali pa so se uveljavili kot snobistična sin- t a g m a določenih družbenih slojev. Kakršnikoli so že ti vplivi, o d k r i v a m o v njih tiste prvinske poudarke in nastavke, ki so utelešeni v posameznih naselbinskih sestavinah, oblikah in v njihovih sistemih. Prav zato n a m e n j a s o d o b n a g e o g r a f i j a naseljem in njihovim hierarhičnim oziroma organizacijskim strukturam p o s e b n o raziskovalno področje, ki odstira in p o d a j a m n o g e geografske zakonitosti, pred- vsem pa odkriva t e m e l j n e procese in druge r a z v o j n e težnje, ki so zakoniti in vzročno-posledični nasledki človekovega p o s e g a n j a in u s t v a r j a n j a v okolju. Prva knjiga, Glosar arhitekturne tipologije, prinaša pregled in razlago tistih tipoloških p o j m o v za naselja in stavbarsko dediščino, ki d o l o č a j o in o d m e r j a j o o b s e g arhitek- turnih (po)krajin na Slovenskem. Za naša o b m o č j a o z i r o m a p o k r a j i n e so značilne tri o s n o v n e razpoznavne skupine poselitve, in sicer:
a) značilnosti naselij,
b) značilnosti izoblikovanih dominant ali arhitekturnih posebnosti in c) značilnosti stavbnih k o m p l e k s o v in posameznih stavb.
V tem poročilu velja p o s e b e j opozoriti na tiste g e o g r a f s k e prvine in sestavine, ki o d m e r j a j o naseljem in n j i h o v i m značilnim posebnostim t r a j n e j š o in r a z p o z n a v n o v e l j a v o v prostoru. Podrobna členitev, ki j o p o d a j a j o in u t e m e l j u j e j o avtorji o b r a v n a - v a n e g a dela, se opira na o p r e d e l j e v a n j e in v r e d n o t e n j e številnih p r o s t o r s k o - g e o - grafskih prvin. Topografski p o l o ž a j naših naselij j e prikazan, opredeljen in ovre- dnoten z vidika n j i h o v e lege in njihovega p o l o ž a j a glede na oblike p o v r š j a k a k o r tudi glede njihove lega in razmerij v sklopu kulturne pokrajine. V p r v e m primeru so avtorji ugotovili oziroma določili enajst tipov s petimi različicami, v okviru dru- g e g a pa so izluščili dva temeljna tipa, in sicer p o l o ž a j naselja v kulturni p o k r a j i n i in n j e g o v o d n o s do komunikacij. Tudi ta tipa p o n u j a t a številne podtipe ki p o m e n i j o dragocen prispevek tudi h geografski klasifikaciji naše naselbinske strukture.
Tudi naslednje p o g l a v j e s temeljnimi opredelitvami posameznih sestavin slo- venskih naselij j e dragocen prispevek h g e o g r a f s k e m u v e d e n j u in v r e d n o t e n j u naše naselbinske kulture. V poglavju Razporeditev naselij j e nakazan njihov p o l o ž a j po velikosti in morfografski (morfološki) zasnovi. N a d a l j e so prikazana naselja glede n j i h o v e prostorske značilnosti (npr. strnjeno, razpršeno, razloženo, z d r u ž e n o na- 174
selje itd.), o v r e d n o t e n a pa j e tudi n j i h o v a razporeditev z vidika s t o p n j e prostorsko- fiziognomske izoblikovanosti.
V tretjem poglavju j e prikazana socialno-gospodarska sestavina, ki j e v zadnjih dveh stoletjih p o m e m b n o vplivala na p r e o b r a z b o naselij, o b e n e m p a j i m j e vtisnila prenekatere posebnosti v n j i h o v o f i z i o g n o m s k o in funkcionalno strukturo. V t e m vsebinskem sklopu so namenili raziskovalci p o s e b n o skrb p o d r o b n e j š e m u pozna- v a n j u osnovnih f u n k c i j naselij, ki so opredeljene s prevladujočimi g o s p o d a r s k o s o - cialnimi merili, parcelacijo selišč kakor tudi z vidika posebnosti o b l i k o v a n j a pro- storskih gabaritov.
Tudi prostorska skupina značilnosti naših naselij, med katere so v k l j u č e n e pre- v l a d u j o č e dominante in arhitekturne posebnosti, j e predstavljena v treh delih. Do- minante in posebnosti so ovrednotene glede na njihovo vlogo v pokrajini in v raz- m e r j u do celotnega naselja kakor tudi z gledišča arhitekturnega tipa. Pri slednjem so upoštevane stalne oblike prevladujočih stavb, ki d a j e j o d o m o v o m , naseljem in p o k r a j i n a m svojstven pečat (npr. kozolec, kašta, ovčjak, planšarska staja, z n a m e n j e , cerkev, grad idr.).
V naslednjem poglavju so p o d r o b n o in z vso analitično natančnostjo predstav- ljene stavbarske in naselbinske prvine in njihovi arhitektonski sklopi, ki opredelju- j e j o t e m e l j n e značilnosti stavbnih kompleksov. V prvem p o d p o g l a v j u sta prikazani
razporeditev posameznih stavb v okviru d o m a ( d o m a č i j e ) in n j i h o v a f u n k c i j a v arhitekturnem kompleksu. V drugem razdelku so prikazani velikostna oziroma pro- storska r a z m e r j a stavb, k i j i h d o l o č a j o tlorisne in višinske (nadstropne) značilnosti.
Oblike streh in strešna kritina so naslednja razpoznavna sestavina stavbarske identitete, ki j e prostorsko določljiva in s s v o j o fiziognomsko strukturo zelo po- m e m b n a p o k r a j i n s k a sestavina. Tudi ti sestavini se kažeta in p o j a v l j a t a v n a j r a z - ličnejših oblikah in odtenkih: avtorji so našteli in ovrednotili kar 19 različic.
Tudi arhitekturni členi so vrednote, ki d a j e j o ljudskemu (t.j. a n o n i m n e m u ) stavbarstvu d o d a t n o vrednost ali pa ga še bolj določljivo uvrščajo m e d k r a j e v n e ali (po)krajinske identitete. Med takšne stavbarske člene sodijo posamezni deli stavb (npr. hodnik, mostovž, balkon, stopnice, arkade, opaž, zatrep, dimnik, o g r a j a idr.) ter funkcionalne in dekorativne odprtine (vhod, poratl, okno, lina), okrasni arhi- tekturni členi, ki so likovno p o u d a r j e n o grajeni deli stavb, a n i m a j o prave f u n k c i o - nalne vrednosti (npr. omet, kamen, les, kamnoseški izdelki, k o v a n e mreže, vodnjaki). Med značilnosti stavbnih k o m p l e k s o v so uvrščene tudi specifična pri- padnost ali oblikovne posebnosti stavbarstva. Sestavljalci glosarja so vključili v a n j tiste p o s e b n o s t n e oznake, ki so še v e d n o določljive v pokrajini, o b e n e m pa o m o g o - č a j o spoznati n j i h o v e razvojne zakonitosti. Med dragocenimi razpoznavnimi dolo- čili j e geografska pripadnost stavbarstva (npr. bovška, dovška, alpska, idrijska, osrednjeslovenska, koroška, notranjska itd.), n j e g o v o socialno p o r e k l o (kmečka, posestniška, kajžarska, kolonska, delavska, rudarska, viničarska hiša in kmečki dvorec, furmanski d o m ) in tudi n j e g o v e oblikovne posebnosti, m e d katere so uvrščeni temeljni tipi kmečkih domov.
175
Skratka, Glosar arhitekturne tipologije temelji na številnih p o k r a j i n o t v o r n i h prvinah in sestavinah. Z a t o j e dobrodošel in koristen priročnik in vodnik tudi za vsa t e m e l j n a geografska p r o u č e v a n j a naselij. Avtorji so izbrali, ovrednotili in v smisel- ne vsebinske enote o z i r o m a celote uvrstili kar 2 4 0 značilnih oblik in sestavin, ki p o m e m b n o vplivajo na izoblikovanost naše stavbarske dediščine. To pa so že tista optimalna merila, ki z a g o t a v l j a j o vsestransko in celostno osvetlitev oblik in tipov naših naselij kakor tudi n j i h o v e p r e v l a d u j o č e ali p o s e b n e stavbarske in stavbne značilnosti.
D r u g a knjiga, "Arhitekturne krajine in regije Slovenije", j e n a d g r a d n j a in sin- teza prve. N a podlagi p o d r o b n o in mnogostransko (t.j. z različnih vidikov in p o d r o č i j ) utemeljenih in meril (npr. geografski, gospodarsko-socialni, zgodovinski, kulturno-umetnosti, stavbarski vidik) j e bilo m o g o č e na o z e m l j u Slovenije ugotoviti in t o p o g r a f s k o zarisati 74 arhitekturnih krajin, ki so m e d s e b o j n o p o v e z a n e v 14 regij. Tudi regije j e m o g o č e združevati v p o s a m e z n e p o k r a j i n s k o obarvane skupine, (skupina primorskih, idrijsko-notranjskih, dolenjskih in p o d r a v s k o - p o m u r s k i h regij;
kot samostojna pa so gorenjska, ljubljanska, štajerska in k o r o š k a regija).
Prof. P. Fister in njegovi sodelavci so takole opredelili kulturno krajino: " A r h i - tekturna krajina j e tista prostorska enota, v kateri j e zaradi specifičnih geografskih, kulturno-zgodovinskih, upravnih, socialno-ekonomskih, gospodarskih in drugih p o g o j e v razvoja, predvsem pa zaradi zavestne g r a d n j e in o h r a n j e v a n j a značilnosti bivalnega okolja, m o g o č e razpoznati (ali so še z n a n a ) enotna merila vseh vrst g r a d e n j , ki so in ki še s o o b l i k u j e j o identiteto p r o s t o r a " (str. 21). " D a n a š n j a raz- mejitev slovenskega prostora na arhitekturne krajine ni vezana niti na politične niti na geografske meje, a m p a k na objektivno analizo s t a n j a in na nekatere n e m e r l j i v e p o m e n e pripadnosti. Vzrok temu j e v prepletenosti vplivov in v z r o k o v na n j i h o v nastanek. Č e p r a v so m e j e določene, so v e d n o vsaj nekoliko transparentne, kar m o r a ostati t e m e l j n o pravilo tudi pri uveljavljanju kakršnekoli vrste n a d z o r a " (str. 24). In še pojasnilo: " I m e krajine hkrati določa tisti center, iz katerega so doslej izvirali vzori ali smernice za arhitekturno identiteto. N a s p r o t n o so imena regij o b l i k o v a n a n a ta način, da se kar n a j b o l j približajo doslej znanim geografskim, etnološkim in drugim nazivom, ki so splošno z n a n i " (str. 25).
Po obsežnem u v o d n e m in teoretično-metodološkem razmisleku o sestavinah identitete prostora, opredelitvah arhitekturnih krajev in regij, pregledne razčlenitve sestavin in vrednostnih razmerij med arhitekturnimi krajinami ter prikazov ciljev in p o g o j e v za uveljavitev arhitekturne identitete kot merila za kvalitetno u r e j a n j a prostora (str. 5 - 3 8 ) j e prikazan katalog arhitekturnih krajin (str. 3 9 - 2 2 5 ) . V n j e m j e n a j p r e j zarisana in o z n a č e n a regija s pripadajočimi krajinami. V s a k a arhitekturna k r a j i n a j e predstavljena z osnovnimi značilnostmi naselij in njihovimi d o m i n a n t n i - mi, z oblikami d o m o v in značilnimi stavbami ter s posebnostmi, ki so značilne in r a z p o z n a v n e za p o s a m e z n a o b m o č j a .
O b e knjigi sta bogato opremljeni z vsem potrebnim d o k u m e n t a c i j s k i m gradi- v o m (skice, tlorisi, silhuete naselij, parcelacija, tipi hiš, d o m o v in naselij), s
preglednimi kartogrami in številnimi barvnimi fotografijami. Imata seznam upo- rabljene literature, virov in pripomočkov. N a koncu obeh k n j i g sta krajša p o v z e t k a v a n g l e š k e m in n e m š k e m jeziku.
P r e d s t a v l j e n o delo j e p r v o in edino te vrste pri nas. Pomeni nadvse d r a g o c e n vir in n a p o t e k tudi za geografska p r o u č e v a n j a naselij. Sistematizacija p o j a v in oblik, v r e d n o t e n j e posameznih stavbarskih posebnosti in dominant ter prikaz n j i h o v e n e p o s r e d n e vpetosti v p o k r a j i n o so tiste oblike, ki d a j e j o delu tudi n e p o s r e d n o u p o r a b n o vrednost in n a m e m b n o s t . Prepričan sem, da obe predstavljeni knjigi o arhitekturni identiteti p o m e n i t a tudi konkreten in dragocen napotek, ki bo n e m a l o prispeval k oživitvi in ohranitvi r a z p o z n a v n e p o d o b e slovenskih naselij in pokrajin.
Katere tradicionalne vrednote našega stavbarstva razvijati v z p o r e d n o in sočasno z novimi stavbarskimi gradivi, g r a d b e n o t e h n o l o g i j o in s s t o p n j o stanovanjsko- bivalne kulture, to pa j e že neposreden izziv stroki. Prepričan sem, da b o delo zaradi prikazanih in še drugih oblik in vrednot, ki so sistematično r a z č l e n j e n e in o v r e d n o t e n e , naletelo tudi med geografi na ugoden o d m e v in ustvarjalni izziv.
Milan N a t e k
M a r j e t k a Balkovec: Občina Metlika. Etnološka t o p o g r a f i j a s l o v e n s k e g a e t n i č n e g a o z e m l j a — 20. stoletje. — Izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani, L j u b l j a n a 1994, 2 8 4 strani.
Pred nami j e s e d e m n a j s t a knjiga, ki sodi v vsebinski sklop raziskovalnega pro- j e k t a " N a č i n ž i v l j e n j a Slovencev v 20. stoletju". Dve knjigi sta n a m e n j e n i predsta- vitvi dveh p o k r a j i n v našem zamejstvu ( S l o v e n s k o P o r a b j e in R o ž na K o r o š k e m ) . Ostalih štirinajst z v e z k o v j e n a m e n j e n i h predstavitvi prav tolikšnemu številu ( d o s e d a n j i h ) upravno-političnih enot — občin — na Slovenskem. Z a d n j a , s e d e m - n a j s t a k n j i g a j e p o s v e č e n a etnološkemu t o p o g r a f s k e m u orisu občine Metlika. S tem d e l o m j e Bela k r a j i n a poleg P o m u r j a edina slovenska p o k r a j i n a , ki j e bila s tovrstnimi etnološkimi študijami v celoti raziskana in njihovi izsledki objavljeni v samostojnih knjigah. Z a t o m o r d a tudi u p r a v i č e n o p r i č a k u j e m o , da b o m o kmalu dobili sintetični pregled načina ž i v l j e n j a v Beli krajini v zadnjih sto letih, kar j e tudi e n a izmed temeljnih področij in usmeritev sodobnih slovenskih etnoloških raziskav.
O z e m l j e metliške občine z a v z e m a skrajni severovzhodni predel Bele krajine, preko k a t e r e g a vodi že stara kakor tudi nova, d a n a š n j a cestna p r o m e t n i c a čez G o r j a n c e in p o v e z u j e osrednje d o l e n j s k e predele s Karlovcem in Liko. Sicer pa strategi političnega in g o s p o d a r s k e g a r a z v o j a že od n e k d a j radi p o u d a r j a j o , da preko Bele krajine drži n a j k r a j š a pot iz S r e d n j e Evrope proti s r e d n j e m u Jadranu in osrčju Balkana, ki pa n a j b r ž še dolgo ne bo p o l n o v r e d n o izrabljena. M n o g e
177
n a r a v n e značilnosti, ki jih p o n u j a obravnavani del Bele krajine, niso bile nikoli optimalno izrabljene za gospodarski in družbeni v z p o n in vsestranski razcvet o b - m o č j a . O b tem se m o r a m o zavedati, da j e to v preteklosti mnogokrat p r e p r e č e v a l a o b r o b n a in o b m e j n a lega pokrajine, kjer so se prepletali in uveljavljali n a j r a z - ličnejši vplivi in interesi domačih ali sosednjih državotvornih sistemov. O b m e j n o s t o z i r o m a obrobnost in prehodnost o z e m l j a sta tisti geografski stalnici, ki d a j e t a Beli krajini p o s e b n a pokrajinska obeležja. V njih j e zarisan d o k a j s a m o s v o j z g o d o v i n - ski, gospodarski, kulturni in sploh celostni družbeno-socialni razvoj, ki j e zapustil in vtisnil pokrajinskim sestavinam svojevrstno fiziognomijo. Številne p o k r a j i n s k e značilnosti, ki so nastajale in se razvijale v posebnih družbeno-političnih in g o s p o d a r s k i h razmerah, so se ohranile do današnjih dni, ko tudi izredno naglo izgu- b l j a j o s v o j o pokrajinsko identiteto. Zato si p r i z a d e v a j o še zlasti tiste nacionalne ve- de, ki p r o u č u j e j o način življenja v najširšem p o m e n u besede ter n j e g o v o materialno in d u h o v n o podstat še posebej, da iztrgajo propadu in rešijo pred p o z a b o značilne ter p o k r a j i n s k o obarvane različice v s a k d a n j e g a načina ž i v l j e n j a različnih socialnih slojev. To nalogo j e zelo spretno in prepričljivo opravila M. Balkovec, ko v s a m o - stojni knjigi razgrinja in predstavlja s p r e m e m b e načina življenja na o b m o č j u metliške občine v zadnjih sto letih. S to knjigo pa j e dobila tudi g e o g r a f i j a d r a g o - c e n o gradivo, ki ga j e m o g o č e in treba razlagati in ovrednotiti tudi z regionalno- g e o g r a f s k e g a vidika.
K n j i g a o občini Metlika j e zgrajena na vsebinski zasnovi, ki velja za vse to- vrstne študije pri nas. Etnološke topografske značilnosti so prikazane v devetih, vsebinsko in smiselno zaokroženih poglavjih. U v o d o m a sta prikazana z e m l j e p i s n a lega in p o l o ž a j o b r a v n a v a n e g a o b m o č j a ter n j e g o v zgodovinski in gospodarski p o l o ž a j , ki j e neposredno in korenito vplival na p r e o b r a z b o v s a k d a n j e g a načina ž i v l j e n j a . V drugem poglavju (Notranji ustroj o b m o č j a , str. 1 8 - 9 0 ) so prikazane politično-upravna in cerkvena členitev o b m o č j a ter kulturno-prosvetne in sploh d o m a l a vse infrastrukturne dejavnosti, ki so oblikovale in dajale pokrajini v s a k d a - nji utrip v zadnjih sto letih. V naslednjem poglavju j e pregledno predstavljen d e m o - grafski razvoj z nekaterimi značilnimi prebivalstvenimi sestavinami (str. 9 3 - 1 0 3 ) . V n a s l e d n j e m obsežnem poglavju j e zarisan gospodarski razvoj (str. 9 4 - 1 6 0 ) . Prikazane in ovrednotene so p o s a m e z n e g o s p o d a r s k e in druge dejavnosti, ki so v različnih o b d o b j i h dajale vsakdanji kruh B e l o k r a n j c e m . V petem in šestem po- g l a v j u so osvetljene s p r e m e m b e , ki so nastale zaradi g o s p o d a r s k e g a in siceršnjega r a z v o j a na področju poklicne in socialne sestave prebivalstva. Pregledu in zarisu u v a j a n j a novosti v vse oblike dela in življenja, kakršne so se uveljavile v različnih o b d o b j i h ter na različnih področjih, j e n a m e n j e n o s e d m o p o g l a v j e (str. 1 7 6 - 2 1 9 ) . V n a s l e d n j e m sta prikazana razkroj in stopnja ohranjenosti tradicionalne kulturne p o d o b e (str. 2 1 2 - 2 5 8 ) , tako v primarnih dejavnostih kakor tudi v tradicionalni obrti in rokodelstvu pa v prehrani in stavbarstvu ter stanovanjski opremi, šegah ž i v l j e n j - skega kroga, delovnih opravilih, verovanju, zdravilstvu itd. Deveto, to j e s k l e p n o p o g l a v j e prikazuje etnološko proučenost o b m o č j a in p o d a j a predloge za n o v e
raziskave. Številne geografske, z g o d o v i n s k e družbene, j e z i k o v n o - k u l t u r n e in druge značilnosti in posebnosti, s katerimi j e o b d a r j e n a Bela krajina, so že v preteklosti privlačevale raziskovalce različnih področjih, med katerimi so opravili p o m e m b n o delo tudi slovenski etnologi. Avtorica predlaga, da bi bilo koristno proučiti še etno- loške značilnosti metliške in gradaške obrti, p o v o j n i razvoj industrije in z njim po- v e z a n o deagrarizacijo pa bogato dediščino šeg in navad, način ž i v l j e n j a grško- katoliških Žumberčanov, ki so p o t o m c i Uskokov, m o r d a še metliško meščanstvo in n j e g o v vpliv na p o d e ž e l j e itd.
Etnološka t o p o g r a f i j a metliške občine p o n u j a tudi g e o g r a f u b o g a t e izsledke, na podlagi katerih j e m o g o č e zarisati p o s a m e z n e stopnje v razvoju in p r e o b l i k o v a n j u pokrajinotvornih sestavin in geografskega o k o l j a nasploh. Pojavi in n j i h o v e značil- nosti, ki o p r e d e l j u j e j o način življenja, so praviloma zarisani s tremi časovnimi mejniki: s stanjem v 2. polovici 19. stoletja, razmerami med o b e m a v o j n a m a ter s p r e m e m b a m i p o zadnji svetovni vojni. Prepričan sem, d a j e to č a s o v n o zadosten razpon (okvir), ki p o n u j a dovolj objektiven vpogled v procese in s p r e m e m b e , ki so preoblikovali življenjske navade in s tem tudi n e p o s r e d n o vplivali na transfor- m a c i j o pokrajine. Prav s teh vidikov tudi v r e d n o t i m o p o s a m e z n e z v e z k e slovenske etnološke topografije, saj p o n u j a j o poleg obilice stvarnih p o d a t k o v in prikazov razvojnih t e ž e n j in s p r e m e m b na različnih področjih tudi globalen vpogled v s p r e m i n j a n j e konkretnega okolja — pokrajine.
K n j i g a j e o p r e m l j e n a z vsem potrebnim znanstvenim aparatom. M e d obsežnim izborom u p o r a b l j e n e literature so poleg drugih navedena d o m a l a vsa t e m e l j n a geografska dela o Beli krajini. Med njimi pogrešam Plutove B e l o k r a n j s k e v o d e ( 1 9 8 8 ) ter n j e g o v o študijo " G e o g r a f s k e značilnosti p o p l a v n e g a sveta Kolpe in njenih pritokov v z g o r n j e m P o k o l p j u " (Geografski zbornik, XXV., 1985). Med be- sedilom j e 14 tabel in 96 fotografij, in sicer iz različnih o b d o b i j in p o d r o č i j dela in življenja. N a naslovnici j e barvna f o t o g r a f i j a Metlike, kar poživi z u n a n j o p o d o b o knjige. K n j i g o j e natisnila tiskarna O p a r a v N o v e m mestu i n j e izšla v nakladi 1000 izvodov. I z d a j o dela so podprli Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, o b e belo- kranjski občini ter Belokranjski m u z e j iz Metlike.
Milan N a t e k
L j u b o Lah: P r e n o v a s t a v b n e dediščine na podeželju — Kras. — Izdala in založila D o l e n j s k a založba, N o v o mesto 1994, 2 3 6 strani.
V Seidlovi zbirki, ki j o j e leta 1988 zasnovala in sedaj tudi u s p e š n o uresničuje D o l e n j s k a založba v spomin na velikega in p o m e m b n e g a slovenskega znanstvenika s p o d r o č j a naravoslovja, N o v o m e š č a n a Ferdinanda Seidla ( 1 8 5 6 - 1 9 4 2 ) , j e izšla že deseta knjiga, znanstveno-raziskovalna m o n o g r a f i j a " P r e n o v a stavbne dediščine na
p o d e ž e l j u — Kras". P o d o b a j e , da postaja p o d e ž e l j e z vsemi svojimi lastnostmi p o n o v n o in čedalje bolj privlačno raziskovalno p o d r o č j e številnih znanstvenih p a n o g . M e d njimi ni nezanemarljiva naloga arhitektov, ki v zadnjih desetletjih išče- j o in o b r a v n a v a j o tudi p o d e ž e l s k o stavbarsko dediščino. V n j e j namreč o d k r i v a j o ,
r a z č l e n j u j e j o in s p o z n a v a j o tisto a n o n i m n o (t.j. ljudsko) arhitekturo in kulturno de- diščino, ki j e s svojim ustvarjalnim izrazom in z vsebinskim r a z p o n o m n e n a v a d n o b o g a t a in prepričljiva kot prvinska pokrajinska kategorija. Z naglo industrializacijo in urbanizacijo, ki sta v zadnjih šestdesetih letih n a j i n t e n z i v n e j e zajeli p o d e ž e l j e , j e iz p o k r a j i n s k e p o d o b e hitro izginjala praviloma naša n a j b o l j pristna stavbarska de- diščina.
Iz razvitejših zahodnoevropskih predelov prodirata tudi k nam s p o z n a n j e in p o t r e b a p o ohranitvi in n e g o v a n j u " s k u p n e g a s p o m i n a Evropa", ki se j e v n a j b o l j izvornih odtenkih ohranil na podeželju, predvsem v predelih, ki jih še ni z a j e l a m o č n a urbanizacija. Strokovnjake najrazličnejših področij čedalje bolj z a n i m a j o prostor — okolje z vsemi njegovimi značilnostmi. V n j e m prihaja do bolj ali m a n j enovite združitve Številnih naravnih posebnosti s človekovimi dosežki, in sicer v značilnih medsebojnih in soodvisnostnih razmerjih. Tudi človek na S l o v e n s k e m j e stoletja ustvarjal v n e p o s r e d n e m stiku z zemlji in naravo značilne p o d o b e p o k r a j i n e o z i r o m a mozaičnost življenjskega okolja. To pa j e postalo eno izmed p o m e m b n i h raziskovalnih področij različnih znanstvenih ved kakor tudi aplikativnih strok.
V Lahovi knjigi so p o d r o b n o predstavljeni m e t o d o l o g i j a in utemeljeni razlogi za o b n o v o in ohranitev stavbne dediščine na p o d e ž e l j u Krasa. Potrebe za ohranitev in o b n o v o podeželske stavbne dediščine, med katero j e uvrščen tisti del stavbnega f o n d a , ki ne uživa p o s e b n e spomeniške zaščite kot kulturni spomenik, a predstavlja zaradi svojih najrazličnejših vrednosti p o m e m b e n del n e p r e m i č n e kulturne dedišči- ne, so zelo različne in večplastne. V o s p r e d j e vsekakor silita ekonomski in prostor- sko-varstveni vidik, pri č e m e r sta ohranitev in z a v a r o v a n j e nezazidanih z e m l j i š č na prvem mestu. O b tem j e treba usmerjati in pospeševati skladen razvoj p o d e ž e l j a . Pod tem p o j m o m r a z u m e v a avtor tisti (želeni) razvoj, ki temelji na enakovredni skrbi za najrazličnejše č l o v e k o v e potrebe, med katerimi j e p o m e m b n a k a k o v o s t b i v a n j a , t.j. kakovost življenjskega in bivalnega okolja. To pa j e že del tiste te- m e l j n e problematike, ki s s v o j o vsebinsko z a s n o v o in praktično-operativno usme- ritvijo sodi v sklop socialne geografije. Ta j e s s v o j o praktično n a r a v n a n o s t j o k reševanju mnogih prostorskih p r o b l e m o v dosegla širok o d m e v v z a h o d n o e v r o p s k i h državah. Skratka, temeljni in usmerjeni cilj revitalizacije (podeželskih) naselij j e ustvariti kakovostnejše ž i v l j e n j s k o okolje, ki bo s svojimi privlačnostmi in v r e d n o - stmi z a d o v o l j e v a l o v s a k d a n j e potrebe in zahteve večine prebivalstva.
Vsebinsko j e o b r a v n a v a n a problematika p r e n o v e stavbne dediščine na p o d e - želju razdeljena na 11 poglavij. V uvodu so predstavljena o s n o v n a izhodišča preno- ve. Sledi prikaz idejno-teoretičnega zorenja in bistritve značilnih p o g l e d o v na varo- v a n j e in o h r a n j a n j e stavbnega izročila in kulturne krajine na Krasu. M e d d r u g i m j e ugotovljeno, da problematika prenove p o d e ž e l j a in n j e g o v e stavbne dediščine t e r j a
