Ekonomsko ogledalo
Ekonomske analize/avgust–september 2006
št. 8–9, Vol. XII Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničujejo napovedi iz pomladanskega oziroma jesenskega poročila ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra.Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:
Lejla Fajić (Aktualno, Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2006), Slavica Jurančič (Konkurenčnost), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Metka Stare (Menjava storitev), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg – krediti, Denarni trg – varčevanje prebivalstva), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Gorazd Kovačič (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar (Gradbeništvo), Barbara Ferk (Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Notranja trgovina, Turizem), Tanja Čelebič (Izobraževanje – štipendisti v terciarnem izobraževanju).
Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor.
Odgovorni urednik: Luka Žakelj.
Lektoriranje: Karla Železnik.
Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman.
Distribucija: Katja Ferfolja.
Tisk: Tiskarna Štrok.
Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.
Naklada: 450 izvodov.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si
Distribucija: publicistika.umar@gov.si
Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.
Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.
Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities.
© UMAR, 2006. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Ekonomsko ogledalo UMAR
Vsebina
številka 8–9/2006 str. 2
Aktualno Visoka gospodarska rast v prvi polovici leta odraz visoke rasti izvoza in
investicij v osnovna sredstva str. 3
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2006
Jesenska napoved za obdobje 2006–2008 predvideva nekoliko višjo
gospodarsko rast in inflacijo glede na pomladansko napoved str. 4 Konkurenčnost Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti se
nadaljuje str. 5
Ekonomski odnosi s tujino Kljub večjemu presežku v menjavi s tujino se je primanjkljaj na tekočem
računu plačilne bilance povečal str. 6
Menjava storitev Zopet rekordni presežek v menjavi storitev str. 7
Cenovna gibanja in politika Inflacija v avgustu je bila posledica rasti cen tekočih goriv, hrane, počitnic v
paketu in električne energije str. 8
Denarni trg – krediti Julijski in avgustovski podatki nakazujejo umirjanje rasti kreditne aktivnosti str. 9 Denarni trg –
varčevanje prebivalstva
Zmanjševanje razlik v obrestnih merah in predčasna menjava v evre krepita
rast deviznega varčevanja str. 10
Trg dela Običajno poletno sezonsko nihanje, vendar na precej višji ravni zaposlenosti
kot pred enim letom str. 11
Plače Julijska bruto plača nižja zaradi upada bruto plač v zasebnem sektorju str. 12 Predelovalne dejavnosti Gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju se ohranja na visoki ravni str. 13
Gradbeništvo Povečanje del v gradnji inženirskih objektov str. 14
Zasebna potrošnja in zadolženost
prebivalstva V prvi polovici leta 3,4-odstotna rast zasebne potrošnje str. 15
Notranja trgovina Visoka rast dodane vrednosti tudi v drugem četrtletju str. 16
Turizem V Sloveniji največkrat prenočili Italijani, število prenočitev Nemcev se tudi
letos zmanjšuje str. 17
IZBRANE TEME Izobraževanje – štipendisti v terciarnem izobraževanju
Število štipendistov se je v obdobju 2000–2005 povečalo, delež štipendistov
med študenti pa zmanjšal str. 21
Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).
V primerjavi
z istim obdobjem predhodnega leta Izbrani konjunkturni kazalci,
rast v %
Zadnji
Podatek s prejšnjim
mesecem zadnji podatek
predzad.
podatek
predpredz.
podatek
Industrija, vrednost industrijske proizvodnje VII -3,2 6,4 6,3 6,7
Predelovalne dejavnosti VII -3,3 6,9 6,5 7,1
Oskrba z elektriko, plinom, vodo VII -5,3 0,5 1,0 1,2
Vrednost opravljenih gradbenih del, realno VII -2,5 4,5 2,1 -0,7
Izvoz blaga (FOB, v EUR) VII -3,8 16,2 16,3 17,2
Uvoz blaga (FOB, v EUR) VII -2,1 16,3 16,3 16,2
Stroški dela na enoto proizvodnje1 VI - -3,7 -4,3 -3,5
Realni efektivni tečaj tolarja2 VII -0,2 0,1 0,0 -0,2
Bruto plača na zaposlenega, realno VII -0,7 2,4 2,5 2,5
Skupno varčevanje prebivalstva v bankah3 VIII -0,2 5,9 6,3 6,2
Javnofinančni prihodki, realno VIII -1,2 6,8 7,5 7,5
Število formalno delovno aktivnih VII -0,3 1,1 1,0 0,8
Število registriranih brezposelnih VIII -3,0 -2,7 -1,3 -1,1
Število prostih delovnih mest VIII -7,3 15,6 18,8 19,8
V mesecu: Zadnjem Predzadnjem Predpredzadnjem
Stopnja registrirane brezposelnosti, v % VII 9,4 9,3 9,6
V mesecu: Zadnjem Skupaj v letu Medletno4
Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % IX 0,4 2,8 2,5
Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, v % VIII 0,2 1,5 2,4
Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1v predelovalnih dejavnostih, v košari valut; 2merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin; sprememba metodologije - v izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Velika Britanija, Švedska, Češka,
Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa
pomeni rast vrednosti tolarja in obratno;3medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu; 4skupaj v zadnjih 12-ih mesecih.
Ekonomsko ogledalo UMAR
Aktualno
številka 8–9/2006 str. 3
Gospodarska rast v prvi polovici leta je bila 5-odstotna.
Povečanje bruto domačega proizvoda je bilo po četrtletjih enakomerno, saj je bila v 1. četrtletju dosežena 5,1-odstotna in v drugem četrtletju 4,9-odstotna realna rast. Glavna dejavnika rasti BDP v prvem polletju sta bila izvoz blaga in storitev, ki se je v primerjavi z istim obdobjem lani realno povečal za 11,6 %, ter bruto investicije v osnovna sredstva, ki so se realno povečale za 8,9 %. Zlasti rast izvoza in investicij sta tudi glavna dejavnika pospešitve rasti BDP v primerjavi z lanskim letom, ko je bila rast 4-odstotna, saj je bila rast zasebne potrošnje v prvi polovici leta (3,4 %) na ravni lanskega povprečja. Ob višji rasti domače potrošnje in izvoza se letos bolj krepi tudi rast uvoza blaga in storitev (10,6 %, medletno). Prispevek spremembe zalog h gospodarski rasti je bil tudi letos v obeh četrtletjih negativen (-0,4 in - 0,5 odstotne točke) in na podobni ravni kot lani (-0,6 o. t.).
Visoka realna rast slovenskega izvoza proizvodov in storitev v prvem četrtletju (14,9 % medletno) in njena umiritev v drugem četrtletju letos (8,6 %) je sovpadla z dinamiko gospodarske rasti v državah EU (3,0 % in 2,2 %, po nedesezoniranih in za delovne dni neprilagojenih podatkih). Tako se je v prvi polovici leta gibala tudi rast uvoza proizvodov in storitev (13,5 %, 8,0 %), pri čemer sta oba agregata v prvi polovici leta dosegla višjo rast od lanskega povprečja. Ob pričakovanem umirjanju stopnje rasti izvoza cestnih vozil, ki je lani v
razmerah šibkejše gospodarske konjunkture v trgovinskih partnericah zlasti v prvi polovici leta prispeval k ohranjanju visoke rasti blagovnega izvoza, je rast izvoza blaga letos pretežno posledica rasti izvoza ostalega blaga (gl. str. 6). Regionalni podatki o izvozu kažejo na precej izenačeno rast izvoza blaga v države EU in ostale države, v okviru izvoza v EU pa se nadaljuje hitrejša rast izvoza v nove članice, ki letos v prvi polovici leta prav tako dosegajo visoke stopnje gospodarske rasti. Rast izvoza cestnih vozil letos sicer ostaja pomemben dejavnik visoke rasti izvoza v Veliko Britanijo in tudi Nemčijo, kamor se je letos ob pospešeni industrijski in investicijski dejavnosti močneje povečal tudi izvoz industrijskih strojev in barvnih kovin. K rasti izvoza v Avstrijo in Italijo v prvem polletju letos je največ prispeval izvoz električne energije. Rast izvoza v države nekdanje Jugoslavije zaostaja za rastjo izvoza v EU predvsem zaradi nadaljnjega upadanja izvoza v Bosno in Hercegovino in Makedonijo, saj izvoz na Hrvaško in v Srbijo ter Črno goro narašča. Zaradi pospešene rasti izvoza in domače potrošnje letos hitreje narašča tudi uvoz. V strukturi uvoza proizvodov po namenu so vse skupine proizvodov (za investicije, široko potrošnjo in vmesno porabo) v polletju dosegle približno enako povečanje, medletno med 15 % in 17 % (nominalno, v EUR). Tudi storitvena menjava je v prvem četrtletju letos dosegla vrh in se v drugem četrtletju umirila. Za razliko od lani, ko je rast izvoza storitev večinoma skozi vsa četrtletja precej presegala rast uvoza storitev, je bilo v prvi polovici letos njuno realno povečanje precej izenačeno (izvoz 11,3 %, uvoz 11,1 %; medletno). V izvozu je najhitreje naraščal izvoz ostalih storitev (zlasti zavarovalniških in poslovnih storitev), v uvozu pa transportne storitve (gl. str. 7).
Rast domače potrošnje se je letos okrepila predvsem zaradi višje rasti bruto investicij v osnovna sredstva.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se začele hitreje povečevati ob koncu lanskega leta, takšno gibanje pa se je nadaljevalo tudi v prvi polovici letošnjega leta (v prvem četrtletju 9,1-odstotna rast in v drugem 8,7- odstotna). Pospešena rast v četrtem četrtletju lani tako ni bila samo posledica pričakovanih davčnih sprememb (znižanja olajšav) v letošnjem letu. V prvem polletju so se realno najbolj povečale investicije v transportno opremo (za 16,8 %), nekoliko manj tudi investicije v drugo opremo in stroje (12,7 %), hkrati pa se je nadaljevala rast investicij v stanovanjsko gradnjo (13,6 %). Med ostalimi komponentami domače potrošnje ostaja rast zasebne potrošnje po pričakovanjih stabilna (v prvem četrtletju 3,5-odstotna, v drugem 3,3-odstotna), na kar so kazali že tekoči kratkoročni kazalniki potrošnje (rast prihodka v trgovini na drobno in obračunanega DDV končnim potrošnikom; gl. str. 15).
V prvi polovici leta so najvišjo rast dodane vrednosti dosegli v skupini dejavnosti tržnih storitev. Med tržnimi
storitvami so najvišje stopnje rasti dodane vrednosti v polletju dosegli v finančnem posredništvu (7,8 %), prometu, skladiščenju in zvezah (6,7 %), trgovini in gostinstvu (v obeh 5,5 %; gl. str. 16). Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih se kljub umiritvi v drugem četrtletju (na 4,8 %, v prvem četrtletju 8 %), ki je bila zlasti posledica umiritve v proizvodnji vozil, ohranja nad petletnim povprečjem (gl. str. 13). V drugem četrtletju se je nadaljevalo tudi izboljševanje stroškovne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti (gl. str. 5).
Krepitev rasti dodane vrednosti so v drugem četrtletju na medletni ravni zabeležili tudi v gradbeništvu, kjer se je izboljšala aktivnost v gradnji inženirskih objektov (gl. str. 14).
V septembru sta se medletna in povprečna inflacija znižali. V primerjavi z avgustom so se cene življenjskih
potrebščin septembra zvišale za 0,4 % (lani za 1 %), na kar so v največji meri vplivale višje cene novih kolekcij
oblek in obutve (za 9,6 %). Gre za tipično sezonsko podražitev, saj je rast cen te skupine na medletni ravni le
0,3-odstotna, v primerjavi z lanskim decembrom pa so cene v tej skupini nižje za 2,8 %. Med septembrskimi
pocenitvami so najbolj izstopale nižje cene počitnic v paketu (za 13,3 %). Medletna rast cen življenjskih
potrebščin je v septembru ponovno zanihala navzdol – od avgustovske je bila nižja za 0,7 odstotne točke
(2,5 %). Analiza medletnih indeksov, ki v zadnjih mesecih močneje nihajo, kaže, da so medletne rasti cen v
obdobju januar 2005 – avgust 2006 enakomerno nihale okoli svojega povprečja oziroma, da so odkloni od
povprečja približno enaki. To pomeni, da je gibanje medletnega indeksa cen življenjskih potrebščin relativno
stabilno (gl. str. 8).
Ekonomsko ogledalo UMAR
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2006
številka 8–9/2006 str. 4
Jesenska napoved gospodarske rasti za leto 2006 je 4,7 % in je za pol odstotne točke višja kot spomladi. Popravek navzgor je predvsem posledica visoke gospodarske rasti v prvi polovici leta 2006, ki jo
je spodbudila ugodna mednarodna konjunktura in visoka rast investicij v osnovna sredstva. V drugi polovici leta se bo gospodarska rast nekoliko umirila, vendar na višji ravni kot smo pričakovali spomladi. Glede na zelo visoko rast investicij v prvi polovici leta, in glede na pričakovano pospešitev investicij v inženirske objekte v drugi polovici leta, pričakujemo, da bo realna rast bruto investicij v osnovna sredstva (8,6 %) precej presegla pomladansko oceno (6 %). Napoved realne rasti zasebne potrošnje ostaja nespremenjena (3,3 %). Ob višji gospodarski rasti v večini pomembnejših trgovinskih partneric bo realna rast izvoza 9,9 %, kar je za 1,7 odstotne točke več kot spomladi.
Izboljšane so tudi napovedi gospodarske rasti v letih 2007 in 2008, vendar predvidevajo nekoliko nižjo rast kot v letu 2006. V letu 2007 se bo gospodarska rast po pričakovanjih upočasnila na 4,3 %.
Konjunkturna upočasnitev v mednarodnem okolju se bo odrazila na nekoliko nižji realni rasti izvoza (8,3 %), ob ocenjeni 7,7-odstotni realni rasti uvoza pa bo prispevek menjave s tujino k rasti BDP pozitiven (0,5 o. t.).
Na strani domačega povpraševanja pričakujemo višjo rast zasebne potrošnje (3,6 %), kjer smo na eni strani upoštevali pričakovane pozitivne učinke znižanih davčnih stopenj pri dohodnini, na drugi strani pa tudi omejevalni vpliv višjih obrestnih mer. Napoved rasti investicijske potrošnje (5,5 %) predvideva ohranjanje rasti stanovanjskih investicij in gradnje avtocest, rast investicij v opremo in stroje pa naj bi se umirila. Realna rast BDP
v letu 2008 bo na ravni 4,2 %. Ob predpostavki ponovno izboljšanih razmer vmednarodnem okolju bo realna rast izvoza 8,5 %. V primerjavi z letom 2007 se bo še nekoliko upočasnila rast investicij v osnovna sredstva, saj zaradi uveljavitve višje stopnje davka na dodano vrednost pri novih stanovanjih pričakujemo umirjanje pospešene stanovanjske gradnje iz predhodnih dveh let. Pozitivno naj bi na rast investicij vplivala nadaljnja rast v gradnji inženirskih objektov, povezana z načrti DARS glede gradnje avtocest, večja sredstva iz EU ter nadaljnje razbremenjevanje podjetij z zniževanjem stopenj davka na izplačane plače in davka na dohodek pravnih oseb. Rast zasebne potrošnje naj bi tudi v letu 2008 dosegla 3,6 %.
Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance se bo v letih 2006–2008 zmanjševal, vendar bo višji od pomladi napovedanega. Višji primanjkljaj poleg novih napovedi realnih izvozno-uvoznih gibanj ter pogojev
menjave odraža tudi metodološke spremembe, ki so bile vpeljane z revizijo plačilne bilance za obdobje 2002–2005 in bodo imele vpliv tudi na prihodnja plačilno-bilančna gibanja. V letošnjem letu je primanjkljaj ocenjen na 2,4 % BDP, v prihodnjih dveh letih pa pričakujemo njegovo znižanje na 1,6 % oz. 1,2 % BDP.
Skladno s predvidenimi gospodarskimi gibanji se bo v obdobju 2006–2008 rast zaposlenosti ohranjala na okoli 0,9 %. Hkrati tekoča gibanja letos za obdobje 2006–2008 kažejo na nekoliko hitrejše zniževanje stopnje registrirane brezposelnosti in ohranjanje anketne brezposelnosti na nižji ravni, kot smo pričakovali spomladi. Napoved letošnje rasti zaposlenosti (0,9 %) je zaradi ugodnih gibanj na trgu dela v
prvi polovici leta 2006, ki sledijo gospodarski konjunkturi, rahlo višja kot spomladi, višja pa je tudi za prihodnji dve leti (0,8 %, 0,9 %). Napoved stopnje registrirane brezposelnosti ostaja za letos glede na podatke za prvo polletje, ko je bila 9,9-odstotna, nespremenjena (9,8 %), za naslednji dve leti pa se nekoliko znižuje (na 9,5 % in nadalje na 9,1 %). Nižja, kot smo predvideli spomladi, bo tudi stopnja anketne brezposelnosti. Poleg formalnega se namreč nadaljuje tudi rast neformalnega zaposlovanja, zato sta se stopnji aktivnosti in zaposlenosti po anketi o delovni sili v prvem polletju povečali bolj, kot smo predvideli spomladi. Predvidevamo, da bo stopnja zaposlenosti tudi v naslednjih dveh letih ostala višja, kot smo pričakovali spomladi, stopnja anketne brezposelnosti pa nižja (vsa tri leta na ravni 6,4 %).
Napovedi realne rasti bruto plače na zaposlenega v obdobju 2006–2008 (2,2 %, 2,5 %, 3,0 %) upoštevajo predvidena gospodarska gibanja in letos dogovorjene mehanizme usklajevanja plač. V
zasebnem sektorju so se socialni partnerji v Kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust dogovorili za minimalne standarde plačne politike v letih 2006–2007. Plače naj bi se v obeh letih avgusta povečale za 2 %, poleg tega naj bi se v avgustu 2007 plače še dodatno povečale za preseganje inflacije v letu 2006 nad 2,3 %. V javnem sektorju so se dogovorili za uskladitveni mehanizem posebej za leto 2006, po katerem se je del uskladitvenega odstotka (2,35 %) namenil za splošno uskladitev vseh plač (1,3 %), preostali del pa je odložen za odpravo nesorazmerij med plačami javnega sektorja. Plačno politiko za obdobje 2007–2009 opredeljuje Dogovor o višini in načinu splošne uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo nesorazmerij za obdobje v letih od 2007 do 2009. Predvidena je tudi dodatna uskladitev plač v primeru preseganja dejanske inflacije nad ocenjeno.
Do konca letošnjega in v prihodnjem letu naj bi se povprečna inflacija gibala na doseženem nivoju okrog 2,7 %. Povišanje napovedi povprečne inflacije za leto 2006 za 0,6 o. t. je predvsem posledica višje rasti cen
nafte in tudi cen hrane v prvih osmih mesecih glede na predvidevanja pomladanske napovedi. Tudi v letu 2007 pričakujemo nekoliko večji vpliv cen nafte na inflacijo kot smo ocenjevali spomladi, poglavitna razlika v napovedi povprečne inflacije za leto 2007 (2,7 %) v primerjavi s pomladansko napovedjo (2,1 %) pa je predvideno povišanje različnih trošarin, povezano tudi s spremembami davčne zakonodaje. V letu 2008 pričakujemo znižanje povprečne inflacije na raven okrog 2,5 %. Napoved temelji na pričakovanem manjšem inflacijskem vplivu zunanjih dejavnikov in na nevtralnem prispevku ukrepov fiskalne politike k rasti cen.
Jesenska napoved 2006 je v celoti dostopna na: www.gov.si/umar
Ekonomsko ogledalo UMAR
Konkurenčnost
številka 8–9/2006 str. 5 Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti,
povprečni indeksi – medletna primerjava Φ QII
2005 Φ QIII
2005 Φ QIV
2005 Φ QI
2006 Φ QII 2006
Efektivni tečaj tolarja1 – nominalno 99,5 99,8 99,1 99,2 100,1
Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin 99,8 100,1 99,4 99,3 100,8 Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 100,1 99,3 98,6 97,9 98,3 Stroški dela na enoto proizvoda in komponente3
Stroški dela na enoto proizvoda, nominalno, v SIT 98,1 100,9 97,5 95,9 97,5
Realno, v SIT2 94,7 98,6 95,4 94,4 95,6
V košari valut 97,6 100,7 96,6 95,1 97,6
Stroški dela na zaposlenega – realno4 103,0 102,7 103,0 104,0 101,4
Neto plače in drugi prejemki 104,2 104,1 102,9 104,4 101,2
Davčna obremenitev5 98,0 98,2 99,7 99,7 99,6
Produktivnost dela 107,5 104,8 107,9 110,8 107,2
Cene življenjskih potrebščin/nominalni efektivni tečaj 101,8 102,3 101,6 101,4 103,0 Viri podatkov: SURS, APP, BS, OECD Main Economic Indicators, izračuni UMAR. Opombe: 1sprememba metodologije: v izračun
efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Velika Britanija, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska);
uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti tolarja in obratno; 2deflacionirano s cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti; 3v predelovalnih dejavnostih, za podjetja in druge organizacije, samo domači faktorji; 4deflacionirani s cenami življenjskih potrebščin; 5razmerje bruto plače, davki in prispevki delodajalcev/čiste plače.
V drugem četrtletju leta 2006 se je slovenska cenovna konkurenčnost, merjena z relativnimi cenami življenjskih potrebščin poslabšala, če upoštevamo rast relativnih cen industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti pa se je njeno izboljševanje umirjeno nadaljevalo. Tolar se je do košarice valut
17 trgovinskih partneric (gl. opombo 1 v tabeli) nominalno nekoliko okrepil tako na četrtletni (0,6 %) kot medletni ravni (0,1 %), predvsem pod vplivom rasti vrednosti tolarja do ameriškega dolarja, japonskega jena in britanskega funta. Ker so relativne cene življenjskih potrebščin v drugem četrtletju izraziteje porasle (na četrtletni ravni za 1,0 % po 0,5-odstotnem padcu v prvem četrtletju, na medletni ravni pa za 0,7 % glede na 0,1 %), je bila izrazitejša tudi realna apreciacija efektivnega tečaja tolarja (1,6 % oz. 0,8 %). Merjeno z relativnimi cenami industrijskih proizvodov, ki so še naprej upadale (za 0,6 % oz. 1,8 %), se je realna depreciacija efektivnega tečaja tolarja na četrtletni ravni ustavila, na medletni ravni pa nadaljevala (gl. tabelo).
V drugem četrtletju se je izraziteje poslabšala slovenska cenovna konkurenčnost v primerjavi s konkurenti izven evrskega območja. Merjeno z relativnimi cenami življenjskih potrebščin se je tolar do
košarice valut trgovinskih partneric (10) izven evrskega območja v primerjavi s prvim četrtletjem realno okrepil za 2,6 % (do evra za 1,1 %) in bil realno za 0,8 % višji kot pred letom (do evra za 0,9 %). Če upoštevamo rast relativnih cen industrijskih proizvodov, se je tolar do valut trgovinskih partneric izven evrskega območja na četrtletni ravni realno okrepil za 1,2 % (do evra je realno padel za 0,6 %) in je bil še za 1 % nižji kot pred letom (do evra je bil realno nižji za 1,9 %).
Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti slovenskih predelovalnih dejavnosti se je v drugem četrtletju leta 2006 na medletni ravni nadaljevalo pod vplivom umirjene rasti realnih stroškov dela na zaposlenega ob prav tako umirjeni, a še vedno visoki rasti produktivnosti dela. Upočasnjena rast realnih
stroškov dela na zaposlenega (na 1,4 % v drugem četrtletju s 4,0 % v prvem četrtletju) je bila posledica nižje realne rasti čistih plač in padca drugih prejemkov iz dela na eni strani ter zmanjšanja davčne obremenitve plač na račun znižanja stopenj davka na izplačane plače na drugi strani. Umirjanje rasti produktivnosti dela na še vedno visoki (7,2 %) ravni je bilo posledica upočasnjene rasti proizvodnje (na 5,1 % z 8,3 %), pri čemer je bil nekoliko nižji tudi padec zaposlenosti (2,0 % glede na 2,2 %). Upadanje stroškov dela na enoto proizvoda v košari valut se je zato v drugem četrtletju umirjeno nadaljevalo (2,4 % glede na 4,9 %). Slovenski agregatni
tržni delež se je v prvem polletju 2006 povečalna 0,594 % (z 0,588 % v prvem polletju in 0,564 % v povprečju leta 2005).
Graf: Realni efektivni tečaj tolarja (deflator CPI)
97 100 103 106 109 112 115 118
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Vir podatkov: BS, SU R S, OEC D , preračuni U M AR . Opomba: * vključno s H rvaško, R usijo in Turčijo; ** g lej opombo 1 v tabeli.
Indeksi 2001=100
17 partneric * * 20 partneric * 7 partneric (ev ro) 10 partneric (izv en ev ro)
Ekonomsko ogledalo UMAR
Ekonomski odnosi s tujino
številka 8–9/2006 str. 6 Plačilna bilanca Slovenije, I–VII 2006, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–VII 2005
Tekoče transakcije 12.501,5 12.781,2 -279,8 -136,7
Blagovna menjava (FOB) 9.732,6 10.118,8 -386,1 -328,1
Storitve 1.930,8 1.439,7 491,1 404,2
Dohodki od dela in kapitala 420,1 698,9 -278,9 -124,5
Tekoči transferji 418,0 523,8 -105,8 -88,3
Kapitalski in finančni račun 3.436,4 -2.868,2 568,2 194,2
Kapitalski račun 91,9 -144,9 -53,0 -53,0
Kapitalski transferji 90,3 -142,3 -52,0 -53,8
Patenti, licence 1,6 -2,6 -1,0 0,8
Finančni račun 3.344,5 -2.723,3 621,2 247,1
Neposredne naložbe 310,2 -299,9 10,3 -197,3
Naložbe v vrednostne papirje 484,3 -1.006,1 -521,8 -745,1
Finančni derivativi 0,0 -17,5 -17,5 -4,6
Ostale naložbe 1.937,4 -1.399,8 537,6 1.270,1
Terjatve 108,9 -1.276,3 -1.167,4 -1.003,2
Obveznosti 1.828,5 -123,5 1.705,0 2.273,3
Mednarodne denarne rezerve 612,6 0,0 612,6 -76,0
Statistična napaka 0,0 -288,5 -288,5 -57,5
Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.
Medletna rast izvozno-uvoznih tokov v sedmih letošnjih mesecih ostaja na relativno visoki ravni. Kljub večjemu presežku v menjavi s tujino se je zaradi večjih medletnih primanjkljajev v bilanci faktorskih dohodkov in bilanci tekočih transferjev primanjkljaj v tekočih transakcijah povečal. Izvoz blaga in storitev se je v letošnjih sedmih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno povečal za 15,8 %. Po preliminarnih podatkih SURS-a se je izvoz blaga v sedmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno povečal za 16,0 % (v EU za 16,4 %, v države nečlanice pa za 15,1 %). Razpoložljivi podatki o strukturi blagovnega izvoza za prvo polletje kažejo, da se je visoka medletna rast iz prvega četrtletja (19,2 %) v drugem četrtletju upočasnila (13,2 %). Slednje je bilo posledica upočasnitve tako medletne rasti izvoza cestnih vozil (z 10,9 % na 3,6 %) kot tudi rasti izvoza brez vozil (z 20,8 % na 15,0 %). V sedmih letošnjih mesecih se je v primerjavi z istim obdobjem lani uvoz blaga nominalno povečal za 16,1 % (iz držav EU za 13,1 %, iz držav nečlanic za 29,4 %). Glede na razpoložljive podatke o strukturi blagovnega uvoza za prvo letošnje polletje se je tudi zaradi naraščajočih cen nafte in ostalih surovin medletno najbolj okrepil uvoz proizvodov za vmesno porabo (za 16,7 %). Zaradi povezanosti izvoza in uvoza (preko močne uvozne komponente) relativno visoka medletna rast blagovnega uvoza ni presenetljiva. Na povečanje celotnega primanjkljaja v trgovinski bilanci je večinoma vplival večji uvoz nafte in naftnih derivatov (cena sodčka nafte brent se je v prvih sedmih mesecih letos na medletni ravni povečala za več kot 30 %). Medletna rast storitvene menjave je bila počasnejša od blagovne menjave. V sedmih letošnjih mesecih se je v primerjavi z istim obdobjem lani izvoz storitev nominalno povečal za 14,0 %, uvoz storitev pa za 11,6 %. Presežek v storitveni bilanci je bil v primerjavi z istim obdobjem lani večji zaradi ugodnih rezultatov v menjavi transporta in ostalih storitev (gl. tudi str. 7).
Povečanje primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov je bilo večinoma posledica večjih neto izdatkov od kapitala. Poslovnim bankam so se povečale prejete obresti zaradi okrepljenega financiranja tujine s posojili in izvoza kapitala v obliki naložb v vrednostne papirje. Izdatki od kapitala so se najbolj povečali zaradi julijskega izplačila dividend in dobička (143,2 mio EUR), kar je več kot v celotnem letu 2005 (134,4 mio EUR), kar kaže na velika nihanja pri izplačilu dividend in dobičkov. Pri naraščajočem dolgoročnem zadolževanju bank in ostalih sektorjev ter porasta obrestnih mer na mednarodnih kapitalskih trgih so se povečala tudi plačila obresti na zunanji dolg. Zaradi primanjkljaja transferjev zasebnega sektorja se je primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev povečal, in sicer kljub neto proračunskemu presežku državnega proračuna RS v odnosu do proračuna EU.
Finančne transakcije s tujino so bile v sedmih letošnjih mesecih skoraj izravnane (8,6 mio EUR). Znižanje letošnjega neto pritoka kapitala v primerjavi z istim obdobjem lani (323,1 mio EUR) je bilo predvsem posledica manjšega neto pritoka iz naslova ostalih naložb. Pri tem so se terjatve medletno povečale za 16,4 %, obveznosti pa za četrtino znižale. Kratkoročno komercialno kreditiranje tujine, ki je odražalo dinamiko rasti blagovnega izvoza, se je medletno povečalo za 53,5 mio EUR, na 427,5 mio. Regionalna struktura kratkoročnih komercialnih kreditov je pokazala, da je bilo več kot polovico kratkoročnih kreditov odobreno državam EU (stanje konec julija). Posojila, dana tujini, od katerih so 71,8 % (258,1 mio EUR) predstavljala posojila domačih bank, so se v sedmih letošnjih mesecih medletno povečala za 168,8 mio EUR. Nadaljeval se je izvoz kapitala v obliki tuje gotovine in vlog prebivalstva (306,4 mio EUR), vendar na nižji ravni kot v istem obdobju lani (437,0 mio EUR). Na strani obveznosti so posojila ostala približno na enaki ravni kot v istem obdobju lani (1.245,2 mio EUR) in so predstavljala največji vir kapitalskih pritokov. Medletni tok tuje gotovine in vlog se je precej znižal (z 942,5 mio EUR na 252,9 mio EUR), in sicer večinoma zaradi julijskega znižanja vlog nerezidentov v slovenskih bankah.
Slednje je večinoma vplivalo na znižanje bruto zunanjega dolga, ki je konec julija znašal 21.512 mio EUR (konec junija 21.734 mio EUR). Mednarodne denarne rezerve so se v letošnjih sedmih mesecih medletno znižale, saj neto kapitalski pritoki niso zadoščali za kritje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. Konec julija so znašale 6.167,5 mio EUR in so zadoščale za kritje 3,7-povprečnega mesečnega uvoza blaga in storitev. Relativno velika statistična napaka je po naši oceni bolj posledica podcenjenega izvoza kapitala kot pa podcenjenega primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance.
Ekonomsko ogledalo UMAR
Menjava storitev
številka 8–9/2006 str. 7
I–VII, mio EUR Struktura v %
Menjava storitev v
mio EUR, tekoče cene 2005 2006
Nominalne
stopnje rasti v % I–VII 2005 I–VII 2006
Storitve (saldo) 404,2 491,1 21,5 - -
Izvoz storitev 1.694,2 1.930,8 14,0 100,0 100,0
Transport 501,4 595,3 18,7 29,6 30,8
Potovanja 784,4 821,0 4,7 46,3 42,5
Ostale storitve 408,4 514,4 26,0 24,1 26,6
Uvoz storitev -1.290,0 -1.439,7 11,6 100,0 100,0
Transport -279,2 -328,2 17,5 21,6 22,8
Potovanja -427,3 -469,1 9,8 33,1 32,6
Ostale storitve -583,5 -642,4 10,1 45,2 44,6
Vir: začasni podatki Banke Slovenije.
Po podatkih za prvih sedem mesecev letošnjega leta se v menjavi storitev ohranjajo podobne tendence kot v preteklih letih. Storitvena menjava je kljub znatnemu povečanju v
obdobju januar–julij 2006 naraščala počasneje od menjave blaga (gl. tudi str. 6); že tako skromen delež storitev v skupnem izvozu blaga in storitev se je še znižal in dosega samo 16,7 %; izvoz storitev se je nominalno bolj povečal (14,0 %) kot uvoz storitev (11,6 %) in tudi presežek v menjavi storitev je opazno večji kot v istem obdobju lani (za 86,9 mio EUR). Konec leta je zopet pričakovati visok presežek v menjavi storitev, ki bi se predvidoma lahko približal 900 mio EUR. Visok presežek v sedemmesečni menjavi storitev je predvsem posledica hitrejšega naraščanja izvoza kot uvoza pri transportnih storitvah in ostalih storitvah.
Na izvozni strani je v obdobju januar–julij v primerjavi z istim obdobjem leta 2005 najhitreje naraščal izvoz ostalih storitev, kar je ob nižji rasti uvoza teh storitev prispevalo k zmanjšanju primanjkljaja v njihovi menjavi. Med ostalimi storitvami se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim
obdobjem lani nominalno najbolj povečal izvoz zavarovalniških (za 50,6 %) in poslovnih storitev (za 43,2 %), medtem ko so konstrukcijske storitve dosegle nominalni padec izvoza za 24,3 %. V transportnih storitvah, ki v zadnjih letih dosegajo najvišje stopnje rasti izvoza med storitvami, se podobni trendi nadaljujejo tudi letos. Obenem imajo transportne storitve tudi najhitrejše stopnje rasti uvoza med storitvami, kar jih uvršča med najbolj dinamične kategorije storitev v menjavi. Pri uvozu je bilo med ostalimi storitvami zabeleženo največje nominalno povečanje zavarovalniških in finančnih storitev ter licenc in patentov – pri slednjih je potrebno omeniti tudi znatno povečanje v absolutnem znesku (16 mio EUR).
Struktura storitvene menjave se počasi spreminja, vendar vsaj pri izvozu daleč odstopa od strukture izvoza EU 25. V prvih sedmih mesecih se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta najbolj povečal
delež ostalih storitev, sledijo transportne storitve, medtem ko je delež potovanj upadel za skoraj štiri strukturne točke. Ne glede na takšna gibanja je iz grafa razvidno, da je prišlo v obdobju 2002–2005 do zelo majhnih sprememb v strukturi slovenskega izvoza storitev in da Slovenija za povprečjem EU 25 najbolj zaostaja glede deleža ostalih storitev, ki dosega komaj polovico vrednosti povprečja EU 25. Pri deležu ostalih storitev Slovenija zaostaja tudi za povprečjem desetih srednje in vzhodnoevropskih držav, ki je v letu 2004 presegalo 30 %. To kaže na že večkrat izpostavljene probleme konkurenčnosti storitev z visoko dodano vrednostjo, s katerimi bi slovenski ponudniki prodrli na tuje trge, pa tudi na preveliko usmerjenost ponudnikov storitev na domači trg. Na uvozni strani je odstopanje Slovenije za povprečno strukturo EU 25 po glavnih kategorijah storitev znatno manjše.
Graf: Deleži posameznih kategorij storitev v skupnem izvozu storitev, v %
0 10 20 30 40 50 60
SLO 2002 izv oz
SLO 2005 izv oz
EU 25 2005 izv oz
SLO 2002 uv oz
SLO 2005 uv oz
EU 25 2005 uv oz Vir podatkov: Končni podatki Banke Slovenija in začasni podatki Eurostat.
%
Transport
Potov anja
Ostale storitv e
Ekonomsko ogledalo UMAR
Cenovna gibanja in politika
številka 8–9/2006 str. 8
2005 2006
Indeksi cen XII 2005/
XII 2004 Φ (I 05–XII 05)/
Φ (I 04–XII 04) VIII 2006/
VII 2006 VIII 2006/
VIII 2005 Φ (IX 05–VIII 06)/
Φ (IX 04–VIII 05)
Cene življenjskih potrebščin (CPI) 102,3 102,5 100,6 103,2 102,6
Blago 102,0 102,2 100,6 103,0 102,4
Goriva in energija 110,1 111,9 102,0 109,5 111,5
Drugo 100,2 100,1 100,3 101,4 100,2
Storitve 103,0 103,2 100,6 103,8 103,2
Cene življenjskih potrebščin (HICP) 102,3 102,5 100,7 103,1 102,7
Regulirane cene1 107,7 110,0 101,5 106,8 108,9
Energija 109,8 112,6 102,1 109,1 111,7
Drugo 103,0 104,1 100,1 101,1 101,8
Osnovna inflacija2
Odrezano povprečje 103,1 102,5 100,4 103,3 102,8
Brez hrane in energije 100,8 101,0 100,2 101,4 100,9
Cene industrijskih proizvodov (IPI) 101,8 102,7 99,8 102,4 102,1
Vmesna poraba 102,0 103,2 99,7 103,8 102,8
Investicije 101,5 103,1 100,3 100,9 100,4
Široka poraba 101,6 102,0 99,7 101,1 101,7
Cene v EMU
Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102,2 102,2 100,1 102,3 102,4
Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101,4 101,4 100,1 101,3 101,3
Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104,5 104,1 100,63 105,93 105,03
Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno; 1zaradi sprememb indeksa reguliranih
cen v letu 2005 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi; 2podatki o osnovni inflaciji, merjeni z odrezanim povprečjem, so zaradi posodobitve metodologije izračunavanja med seboj primerljivi od vključno 5. številke (2006) Ekonomskega
ogledala naprej; 3podatek za predhodni mesec.
Avgusta so se cene povišale za 0,6 %. Po junijski 0,3-odstotni in julijski 0,2-odstotni deflaciji so se cene v
avgustu ponovno zvišale. Na medletni ravni je bila inflacija avgusta v primerjavi z julijem višja za 1,3 o. t. in je znašala 3,2 %. Povprečna inflacija je bila od julijske višja za 0,1 o. t. in je znašala 2,6 %, v prvih osmih mesecih letos pa so se cene povišale za 2,5 %. Povprečna inflacija (merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin), ki se uporablja kot indikator za izpolnjevanje maastrichtskega inflacijskega merila, je bila v avgustu v primerjavi z julijsko višja za 0,1 o. t. in je znašala 2,7 %. Maastrichtsko inflacijsko merilo je v avgustu znašalo 2,8 %. Ocenjujemo, da se v septembru ne bo bistveno spremenilo in da ga bo Slovenija izpolnjevala že enajsti mesec zapored. Izpolnjevanje tega merila kaže, da je bilo znižanje inflacije v Sloveniji vzdržno in da so cene v Sloveniji stabilne.
Inflacija v avgustu je bila posledica rasti cen tekočih goriv, cen hrane, počitnic v paketu in električne energije. V avgustu so se cene v skupini prevoz povišale (za 1,8 %) zaradi povišanja cen tekočih goriv (4,1 %)
in novih osebnih avtomobilov (2,0 %). Povišale so se tudi cene stanovanjske opreme ter rekreacije in kulture (1,4 %), slednje predvsem zaradi povišanja cen počitnic v paketu (4,3 %). Podražile so se tudi hrana in brezalkoholne pijače (0,9 %) ter električna energija (1,9 %). K skupni rasti cen so tako dražja tekoča goriva in počitnice v paketu prispevale po 0,2 o. t., cene električne energije, osebnih avtomobilov, zelenjave in stanovanjske opreme pa po 0,1 o. t.. Občutno so se cene znižale v skupini obleka in obutev (-2,1 %), skupno rast cen pa so znižale za 0,2 o. t..
Gibanje medletnih rasti cen življenjskih potrebščin je od januarja 2005 relativno stabilno. Povišanje
medletne rasti cen v avgustu za 1,3 o. t. glede na julij je v veliki meri posledica različne mesečne dinamike v lanskem in letošnjem letu: letos je bila za razliko od lanskega leta v juliju deflacija, ki je vplivala na znižanje medletne stopnje rasti cen v tem mesecu (z 2,9 % junija na 1,9 % julija); avgustovsko povišanje medletnega indeksa pa je bilo ob 0,6-odstotni mesečni inflaciji tudi posledica lanske deflacije v tem mesecu. Analiza gibanj medletnih indeksov cen v obdobju januar 2005–avgust 2006 pokaže, da so medletne rasti cen v tem obdobju enakomerno nihale okoli svojega povprečja oziroma, da so odkloni od povprečja približno enaki, kar pomeni, da je gibanje medletnega indeksa cen relativno stabilno.
Graf: Gibanje medletnega in mesečnega indeksa cen življenjskih potrebščin
95 100 105 110
jan. 02 mar. 02 maj 02 jul. 02 sep. 02 nov. 02 jan. 03 mar. 03 maj 03 jul. 03 sep. 03 nov. 03 jan. 04 mar. 04 maj 04 jul. 04 sep. 04 nov. 04 jan. 05 mar. 05 maj 05 jul. 05 sep. 05 nov. 05 jan. 06 mar. 06 maj 06 jul. 06
Vir podatkov:SURS; preračuni UM AR.
Indeks
-1 0 1 2
%
Meseč no (desna os )
Pov prečna m edletna st. rasti c en (jan 2005 - av g 2006) Medletno (jan 2002 - dec 2004)
Medletno (jan 2005 - av g 2006)
Ekonomsko ogledalo UMAR
Denarni trg – krediti
številka 8–9/2006 str. 9 Nominalni zneski, v mrd SIT Nominalna rast kreditov, v % Obseg kreditov domačih bank 31. XII 2005 31. VIII 2006 31. VIII 2006/
31. VII 2006 31. VIII 2006/
31. XII 2005 31. VIII 2006/
31. VIII 2005
Krediti skupaj 3.864,8 4.475,7 1,4 15,8 24,7
Tolarski krediti skupaj 1.754,2 1.761,7 0,3 0,4 -3,6
Krediti podjetjem in NFI 995,8 978,8 0,1 -1,7 -7,7
Krediti prebivalstvu 642,2 668,1 0,7 4,0 3,3
Krediti državi 116,2 114,8 0,0 -1,2 -4,4
Devizni krediti 2.110,6 2.714,1 2,0 28,6 53,9
Krediti podjetjem in NFI 1.679,4 2.134,6 1,9 27,1 51,0
Krediti prebivalstvu 383,7 535,6 3,6 39,6 72,6
Krediti državi 47,5 43,9 -7,9 -7,7 11,9
Krediti prebivalstvu po namenu 1.025,9 1.203,7 2,0 17,3 25,8
Potrošniški krediti 487,5 523,9 1,0 7,5 15,2
Stanovanjski krediti 311,7 419,2 3,1 34,5 56,0
Ostalo 226,7 260,6 2,2 14,9 11,7
Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije.
Kreditna dejavnost bank se je v osmih mesecih letos precej okrepila, vendar pa podatki za zadnjih nekaj mesecev nakazujejo, da prihaja do postopnega umirjanja rasti kreditov bank nebančnim sektorjem, kar je najverjetneje posledica zviševanja aktivnih obrestnih mer. Obseg kreditov je tako v
avgustu dosegel drugo najnižjo stopnjo rasti letos (julija je bila rast 1,3-odstotna). Skupna rast kreditov je še vedno posledica deviznega zadolževanja, medtem ko obseg tolarskega zadolževanja praktično stagnira (na medletni ravni pa celo upada). Neto tokovi vseh kreditov so v osmih mesecih letos dosegli vrednost 610,9 mrd SIT, kar je 2,4-krat toliko kot v istem obdobju lani.
Po tem ko je obseg kreditov podjetjem in NFI v prvi polovici leta naraščal po povprečno 2,2 odstotni mesečni stopnji rasti, se je povprečna mesečna rast v juliju in avgustu znižala za skoraj celo odstotno točko. Še naprej se krepi devizno zadolževanje, saj je obseg deviznih kreditov v osmih mesecih
letos porasel za dobro četrtino. Podjetja in NFI so v tem obdobju neto najemala kredite v višini 438,3 mrd SIT, kar je za 45,9 % več kot v istem obdobju lani. Od tega je bilo samo neto tokov deviznih kreditov za 455,2 mrd SIT (47,6 % več kot v istem obdobju lani). Kljub avgustovskemu neto najemanju tolarskih kreditov so podjetja in NFI v osmih mesecih letos neto odplačevala tolarske kredite v višini 17 mrd SIT. Po tem ko se je v začetku leta zadolževanje podjetij in NFI v tujini umirilo, se je v nadaljevanju ponovno okrepilo. Neto tok tujih kreditov je po podatkih Banke Slovenije v sedmih mesecih letos dosegel vrednost 96,7 mrd SIT, kar je dobro polovico več kot v istem obdobju lani. Od tega so samo v zadnjih treh mesecih podjetja in NFI neto najemala tuje kredite v višini 68,2 mrd SIT.
Krediti prebivalstvu so v preteklosti v poletnih mesecih dosegli nekoliko višjo rast, letos pa je njihova mesečna rast ostala na povprečni ravni. Najvišje stopnje rasti še naprej dosegajo stanovanjski
krediti, ki so konec avgusta predstavljali že 34,8 % vseh kreditov prebivalstvu (konec decembra 30,4 %), medtem ko potrošniški krediti naraščajo po stopnjah, ki ne dosegajo niti tretjine rasti stanovanjskih kreditov.
V juliju in avgustu se je okrepila le rast drugih kreditov, kar gre najverjetneje pripisati nekoliko višji rasti okvirnih kreditov. Prebivalstvo je v osmih mesecih letos neto najemalo kredite v višini 177,7 mrd SIT, kar je slabo tretjino več kot v istem obdobju lani. Tolarski krediti so z 25,9 mrd SIT neto tokov predstavljali manjši del neto zadolževanja prebivalstva, vendar pa so bili 2,6-krat višji kot v istem obdobju lani. Takšna rast je predvsem posledica lanskega nekoliko obsežnejšega odplačevanja potrošniških kreditov (v osmih mesecih za 30 mrd SIT), letos pa so tolarski potrošniški krediti ponovno beležili pozitiven neto tok, kar je najverjetneje tudi posledica zniževanja razlik med obrestnimi merami za tolarske in devizne kredite.
Graf: Gibanje obrestnih mer za novo najete kredite
4 5 6 7 8
jan. 05 feb. 05 mar. 05 apr. 05 maj 05 jun. 05 jul. 05 avg. 05 sep. 05 okt. 05 nov. 05 dec. 05 jan. 06 feb. 06 mar. 06 apr. 06 maj 06 jun. 06 jul. 06
Vir podarkov:BS.
V %
Potroš niš k o pos ojilo-nom inalno Potroš niš k o pos ojilo-dev izna k lav zula Stanov anjs k o pos ojilo-TOM
Stanov anjs k o pos ojilo-dev izna k lav zula
Ekonomsko ogledalo UMAR
Denarni trg – varčevanje prebivalstva
številka 8–9/2006 str. 10 Nominalni zneski, v mrd SIT Nominalne stopnje rasti, v % Prihranki prebivalstva
v bankah in vzajemnih skladih
domačih upravljavcev 31. XII 2005 31. VIII 2006 31. VIII 2006/
31. VII 2006 31. VIII 2006/
31. XII 2005 31. VIII 2006/
31. VIII 2005
Celotni prihranki, skupaj 2.547,6 2.625,0 -0,2 3,0 5,9
Tolarski prihranki, skupaj 1.580,7 1.623,5 -0,3 2,7 6,6
Vloge čez noč 752,8 816,7 -0,5 8,5 15,7
Kratkoročne vloge 624,4 610,2 -0,3 -2,3 2,2
Dolgoročne vloge 157,2 148,2 0,5 -5,8 -20,5
Vloge na odpoklic 46,2 48,4 1,0 4,8 43,4
Devizni prihranki, skupaj 966,9 1.001,5 0,0 3,6 4,8
Vloge čez noč 432,8 437,3 0,3 1,0 53,3
Kratkoročne vloge 398,0 425,4 -0,3 6,9 -22,7
Dolgoročne vloge 108,0 109,6 0,0 1,4 19,7
Vloge na odpoklic 28,1 29,1 0,1 3,6 2,3
Vzajemni skladi 329,6 375,6 2,8 13,9 28,0
Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR.
Realna rast vlog prebivalstva v bankah se je v osmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani nekoliko okrepila, a še naprej ostaja na razmeroma nizki ravni. Takšno gibanje je posledica višje rasti deviznega varčevanja, kar je najverjetneje posledica predčasne zamenjave tolarjev v evre in tudi zmanjševanja razlik med obrestnimi merami za tolarske in devizne depozite. Na drugi strani je bila rast tolarskih vlog za 0,4 odstotne točke nižja kot v istem obdobju lani. Skupni neto tokovi so tako v osmih mesecih letos dosegli vrednost 77,4 mrd SIT in so bili za slabo tretjino višji kot v istem obdobju lani.
Po tem ko so bile v prvi polovici leta vloge čez noč glavni vir rasti tolarskih vlog, so se v juliju in avgustu krepile predvsem dolgoročne vloge in vloge na odpoklic. Vendar je bila tudi njihova rast skromna, saj so se v dveh mesecih skupno okrepile le za 0,9 %. Na drugi strani so vloge čez noč v zadnjih dveh mesecih upadle za 1,4 %, kar je deloma tudi posledica sezonskih dejavnikov (okrepljeno trošenje zaradi dopustov in pričetka novega šolskega leta). Neto tokovi tolarskih vlog so v osmih mesecih letos dosegli vrednost 42,9 mrd SIT in so za 6,5 % zaostali za neto tokovi iz istega obdobja lani.
Rast obsega deviznih vlog je v osmih mesecih letos za 2,2 odstotne točke presegla rast iz istega obdobja lani. Okrepljena rast je v veliki meri posledica 6,9-odstotne rasti kratkoročno vezanih vlog, ki so k celotni rasti prispevale kar 2,8 odstotne točke. Neto tokovi deviznih vlog so v osmih mesecih letos dosegli vrednost 34,5 mrd SIT in so za 1,7-krat presegli neto tokove iz primerljivega obdobja lani.
Neto prilivi v vzajemne sklade domačih upravljavcev so se v poletnih mesecih nekoliko umirili in so bili z izjemo januarja, ko je bil zabeležen neto odliv sredstev iz vzajemnih skladov, na najnižji ravni letos. V prvih osmih mesecih so imele tovrstne naložbe neto prilive v višini 18,4 mrd SIT, kar je za dobro tretjino manj kot leto pred tem. Razlog za nekoliko nižje neto prilive gre najverjetneje iskati v vse večji konkurenci vzajemnih skladov tujih upravljavcev (v Sloveniji se jih uradno trži že več kot 120). Največje neto prilive so dosegli delniški vzajemni skladi, ki so z 31,7 mrd SIT neto prilive iz istega obdobja lani skoraj podvojili. Medtem so na drugi strani uravnoteženi (kljub dobri donosnosti) in obvezniški vzajemni skladi v osmih mesecih letos beležili neto odliv.
Konec avgusta so vzajemni skladi domačih upravljavcev imeli v upravljanju za 375,6 mrd SIT sredstev, kar je za 13,9 % več kot ob koncu preteklega leta in dosega 14,3 % vlog prebivalstva v bankah. Del te rasti je treba pripisati tudi rasti vrednosti točk vzajemnih skladov, saj so v osmih mesecih letos v povprečju porasle za 8,5 %. Najvišjo 9,1-odstotno donosnost so beležili uravnoteženi skladi, z 0,1 odstotne točke nižjo donosnostjo so jim sledili delniški vzajemni skladi, medtem ko so preostali vzajemni skladi beležili precej nižjo donosnost. Najuspešnejši vzajemni sklad je v osmih mesecih letos beležil 16,2-odstotno donosnost, na drugi strani pa je v tem obdobju eden izmed vzajemnih skladov beležil negativno donosnost, in sicer v višini 10,6 %. Na medletni ravni so vzajemni skladi v povprečju dosegli 13,7-odstotno donosnost, medtem ko je bila obrestna mera za dolgoročni depozit v lanskem avgustu na ravni 2,7 %.
Graf: Neto tokovi v vzajemne sklade
-8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14
jan. 04 mar. 04 maj 04 jul. 04 sep. 04 nov. 04 jan. 05 mar. 05 maj 05 jul. 05 sep. 05 nov. 05 jan. 06 mar. 06 maj 06 jul. 06
Vir podatkov: BS, www.vzajemci.com, pr er ačuni U M AR .
V mrd SIT
D elniš k i U ra v not eže ni
O bv e zniš k i S k ladi s k lado v
S k lad i den arn ega t rga
Ekonomsko ogledalo UMAR
Trg dela
številka 8–9/2006 str. 11
V tisoč Rast v %
Izbrani kazalci trga delovne
sile Φ
2005 VI 2005
VII 2005
VI 2006
VII 2006
VI 06/
V 06 VII 06/
VI 06
I–VI 06/
I–VI 05
I–VII 06/
I–VII 05 Φ 05/
Φ 04 A Aktivni po mesečnih
poročilih (A=B+C) 905,0 905,0 904,6 912,3 910,8 0,2 -0,2 0,8 0,8 0,5
Formalno delovno aktivni* 813,1 816,1 813,5 827,4 825,2 0,5 -0,3 1,0 1,1 0,7 Zaposl. v podjetjih in org. 666,2 668,4 666,1 676,9 674,7 0,4 -0,3 0,9 1,0 1,1
Zaposl. pri fizičnih osebah 65,4 66,2 66,0 67,3 67,3 1,4 0,1 0,4 0,6 -0,3
B
Samozaposleni 81,5 81,4 81,4 83,2 83,1 0,2 -0,2 2,2 2,2 -1,9
Registrirani brezposelni 91,9 88,9 91,1 84,9 85,6 -2,6 0,9 -1,2 -1,9 -1,0
Ženske 49,4 48,3 50,0 46,8 47,9 -1,8 2,4 0,8 0,0 0,4
Starejši od 40 let 40,1 39,2 39,7 39,4 39,6 -1,7 0,5 1,5 1,2 0,9
C
Brezposelni več kot 1 leto 43,4 42,9 44,0 41,9 41,9 -0,9 0,1 0,5 -0,3 1,4
Stopnja registrirane
brezposelnosti (C/A), % 10,2 9,8 10,1 9,3 9,4 - - - - -
Moški 8,5 8,2 8,3 7,6 7,5 - - - - -
D
Ženske 12,1 11,8 12,2 11,4 11,7 - - - - -
Prosta delovna mesta 16,9 19,2 17,2 22,7 17,7 11,5 -22,0 19,6 17,1 19,9
E Za določen čas, v % 75,6 76,6 75,5 75,5 75,5 - - - - -
Nove zaposlitve 11,4 10,3 10,0 13,0 12,5 -6,5 -3,7 22,2 22,6 12,8
Z nižjo izobrazbo 3,3 3,4 3,2 4,4 4,0 -7,7 -8,8 26,9 26,7 10,6
S srednjo izobrazbo 6,3 5,4 5,5 7,0 6,9 -4,7 -2,3 22,3 22,6 13,3
F
Z višjo in visoko izobrazbo 1,9 1,4 1,3 1,6 1,6 -10,9 4,8 12,5 14,4 14,8
Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih.
Število formalno delovno aktivnih se je junija še naprej povečevalo (za 0,5 %), julija pa se je iz sezonskih razlogov zmanjšalo (za 0,3 %), predvsem zaradi odpustov zaposlenih za določen čas. V obeh mesecih je bilo za 1,4 % višje kot pred enim letom. Junija se je število zaposlenih spet najbolj povečalo v gradbeništvu (za 1,6 %), pomembneje pa še v zdravstvu in socialnem varstvu (0,9 %), v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah (0,9 %) in v poslovnih storitvah (0,7 %). Povečalo se je tudi v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 %), najbolj v kovinski in lesnopredelovalni industriji. Zmanjšalo se je (za manj kot 0,1 %) le v kmetijstvu ter na področju izobraževanja, med predelovalnimi dejavnostmi pa v proizvodnji pohištva, tekstilni in elektropredelovalni industriji. Julija se je število zaposlenih zmanjšalo skoraj v vseh področjih dejavnosti, najbolj (za 2,0 % oziroma 1.196 oseb) na področju izobraževanja, zaradi sezonskih odpustov zaposlenih za določen čas. Povečalo se je le v prometu, finančnem posredništvu in poslovnih storitvah, najbolj pa spet v gradbeništvu (ponovno za 1,6 %). Zmanjšanje zaposlenosti je bilo julija visoko tudi na področju trgovine (-0,8 % ali -816 oseb) ter predelovalnih dejavnosti (-0,3 % ali -633 oseb), med temi najbolj v lesnopredelovalni in tekstilni industriji.
Število registriranih brezposelnih se je julija zaradi sezonskih odpustov zaposlenih za določen čas povečalo, avgusta pa zmanjšalo. Julija je delo izgubilo 5.594 (od tega 3.149 ali 56,3 % delo za določen čas), avgusta pa 4.472 zaposlenih, dobilo pa 3.513 oziroma 4.638 brezposelnih. Poletni priliv iskalcev prve zaposlitve (1.911 in 977 oseb) je bil letos nižji kot pretekla leta in ne izstopa od povprečnih mesečnih prilivov v prvi polovici leta. Črtanj iz drugih razlogov je bilo poleti nekoliko manj kot maja in junija (3.020 in 2.929). Število registriranih brezposelnih se je julija tako povečalo za 0,9 %, na 85.612, avgusta pa ponovno zmanjšalo (za 3,0 %), na 83.056.
Število delovno aktivnih narašča tudi po anketi o delovni sili, stopnja brezposelnosti pa se je znižala.
Število delovno aktivnih se je v drugem četrtletju 2006 glede na prejšnje četrtletje povečalo za 2,4 % in je tako za 2,3 % višje, kot je bilo v istem četrtletju lani, v prvem polletju 2006 pa je bilo v povprečju za 1,8 % višje kot v istem obdobju lani. Število brezposelnih se je v primerjavi s prvim četrtletjem 2006 zmanjšalo za 9.000 ali 12,9 %, ostaja pa višje kot v drugem četrtletju lani (za 5,2 %). Stopnja brezposelnosti se je zmanjšala za 1 odstotno točko, na 5,9 %, ostaja pa za 0,1 odstotne točke višja kot v istem četrtletju lani. Razlike glede na spol so se nekoliko popravile.
Število prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev se je v poletnih mesecih znižalo, ostaja pa večje kot pred enim letom. Prvih je bilo julija 17.693 in avgusta 16.395, drugih pa 12.510 oziroma 9.886.
Graf: Stopnje anketne brezposelnosti po četrtletjih 2001–2006
4, 5 5, 0 5, 5 6, 0 6, 5 7, 0 7, 5 8, 0 8, 5 9, 0
Q 1 2001
Q 3 Q 1
2002
Q 3 Q 1
2003
Q 3 Q 1
2004
Q 3 Q 1
2005
Q 3 Q 1
2006 Vir podatkov: SU R S.
S k upaj m oš k i žens k e
Ekonomsko ogledalo UMAR
Plače
številka 8–9/2006 str. 12
Nominalno Realno1
Rast bruto plače na zaposlenega,
v indeksih rasti Plače v SIT
VII 2006 VII 06/VI 06 VII 06/VII 05 VII 06/VI 06 VII 06/VII 05
Bruto plača na zaposlenega skupaj 283.047 99,1 104,3 99,3 102,4
Zasebni sektor (A do K) 262.729 98,1 105,0 98,3 103,0
A Kmetijstvo 227.341 97,9 107,0 98,1 105,0
B Ribištvo 223.864 100,8 106,8 101,0 104,8
C Rudarstvo 341.267 95,0 103,3 95,2 101,4
D Predelovalne dejavnosti 243.298 97,5 105,1 97,7 103,0
E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 347.759 99,2 106,0 99,4 104,0
F Gradbeništvo 231.933 98,1 105,4 98,3 103,5
G Trgovina 252.603 100,0 105,6 100,2 103,7
H Gostinstvo 207.008 98,8 103,0 99,0 101,1
I Promet, skladiščenje in zveze 297.889 98,3 103,5 98,5 101,6
J Finančno posredništvo 404.927 94,6 106,1 94,8 104,1
K Poslovanje z nepremičninami 293.992 99,2 103,0 99,4 101,1
Javne storitve (L do O) 341.724 101,2 102,8 101,4 100,9
L Javna uprava 344.886 101,0 102,6 101,2 100,6
M Izobraževanje 360.988 102,2 104,1 102,4 102,1
N Zdravstvo in socialno varstvo 323.527 101,1 101,9 101,3 100,0
O Dr. javne, skupne, osebne storitve 320.629 99,4 101,5 99,6 99,6
Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve.
Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin.
Bruto plača na zaposlenega je v juniju rahlo nominalno upadla (za 0,2 %), zaradi deflacije pa je realno stagnirala (+0,1 %). Rahlo bolj, za 0,3 %, je bruto plača na zaposlenega nominalno upadla v zasebnem sektorju (A do K), kar je bilo po precejšnji rasti majskih plač pričakovano kljub dejstvu, da je bil junij po delovnih dnevih daljši kot maj. Realno je bruto plača v tem sektorju stagnirala. V javnih storitvah (L do O) je bruto plača na zaposlenega nominalno stagnirala (+0,1 %), realno pa je porasla za 0,4 %.
V juliju je bil nominalni padec nekoliko večji, 0,9-odstoten, realno pa zaradi julijske deflacije 0,7-odstoten.
Tudi julijsko nominalno znižanje bruto plače je bilo povzročeno zaradi gibanja bruto plače v zasebnem sektorju (A do K), saj je bruto plača na zaposlenega v tem sektorju v juliju glede na predhodni mesec nominalno upadla za 1,9 %, realno pa za 1,7 %.
Julijski upad bruto plače je predvsem posledica krajšega delovnega meseca. V okviru zasebnega sektorja je nominalno še nekoliko bolj nazadovala bruto plača na zaposlenega v skupini dejavnosti industrija in gradbeništvo (C, D, E, F), saj je glede na predhodni mesec upadla za 2,4 %. V skupini dejavnosti proizvodnih storitev (G, H, I) je bruto plača na zaposlenega upadla za 0,6 %, medtem ko je v skupini dejavnosti poslovnih storitev (J, K) nominalno upadla za toliko kot v industriji in gradbeništvu. V javnih storitvah (L do O) je bruto plača na zaposlenega nominalno porasla za 1,2 %. V javnem sektorju so se socialni partnerji letos junija dogovorili za uskladitveni mehanizem posebej za leto 2006 in ga vključili v Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Skladno s tem dogovorom se je del uskladitvenega odstotka v višini 1,3 % namenil za splošno uskladitev vseh plač, preostali del v višini 1,05 % pa je odložen za odpravo nesorazmerij med plačami javnega sektorja. Nekoliko bolj je porasla bruto plača na zaposlenega v dejavnosti izobraževanja zaradi dodatnega 3 % povečanja bruto plače kot izhaja iz Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Iz naštetih povečanj izhaja, da bi moralo biti povečanje bruto plače na zaposlenega v tej dejavnosti več kot 4-odstotno, vendar pa v juliju nastopijo šolske počitnice, ko se ne izvajajo dodatne šolske obveznosti in se raven bruto plače zaradi manjšega obsega obveznosti zniža za približno 2 %.
V prvih sedmih mesecih leta 2006 glede na isto obdobje lani je povprečna slovenska bruto plača na zaposlenega nominalno porasla za 4,9 %, realno pa za 2,4 %. Bolj od povprečja je porasla bruto plača v zasebnem sektorju, nominalno za 5,6 % in realno za 3,1 %. V sektorju javnih storitev je bruto plača na zaposlenega nominalno porasla za 3,5 %, realno pa za 1,1 %.
Graf: Realna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti (deflacionirano s CPI, 2005 = 100)
220.000 250.000 280.000 310.000 340.000 370.000 400.000 430.000
jan.
2005
f eb. mar. apr. maj jun. jul. av g. sep. okt. nov . dec. jan.
2006
f eb. mar. apr. maj jun. jul.
Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.
V SIT
Zasebni sektor (od A do K) Industrija, gradbeništv o Proizv odne storitv e Poslov ne storitv e Jav ne storitv e
Ekonomsko ogledalo UMAR
Predelovalne dejavnosti
številka 8–9/2006 str. 13 Stopnje rasti, v %
Izbrani konjunkturni kazalci VII 2006/
VI 2006 VII 2006/
VII 2005 I–VII 2006/
I–VII 2005 I–XII 2005/
I–XII 2004
Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 -3,3 8,1 6,9 3,5
- Izrazito izvozno usmerjene panoge2 1,2 10,9 8,7 6,8
- Zmerno izvozno usmerjene panoge3 -4,6 11,4 8,4 3,9
- Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 -4,9 -0,7 1,6 -0,8
Povprečno število zaposlenih -0,3 -1,8 -2,7 -1,8
Produktivnost dela 3,0 10,1 9,9 5,4
Zaloge proizvodov1 0,7 1,7 2,1 5,1
Prihodek od prodaje1 -4,2 4,6 5,7 4,8
Nova naročila1 -15,5 8,5 6,3 11,1
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 0,2 2,8 1,9 2,7
- relativno glede na inflacijo 0,4 0,9 -0,5 0,2
Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1realna rast, izračunana na podlagi vrednostnih podatkov – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki); 2podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2005) za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70 %; 3podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT
giblje med 50 in 70 %; 4podpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %.
Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih se kljub umiritvi v drugem četrtletju ohranja nad petletnim povprečjem. Po prvih podatkih SURS se je dodana vrednost po 8,0-odstotni rasti v prvem
četrtletju v drugem četrtletju 2006 v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 4,8 %. Že od zadnjega četrtletja lani se izboljšuje tudi medčetrtletna aktivnost. Po desezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih se je v prvem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje dodana vrednost povečala za 2,1 %, v drugem četrtletju pa za 0,9 %.
Podobno sliko gospodarske aktivnosti odsevajo tudi podatki o rasti proizvodnje, kjer je medčetrtletna rast prisotna že od začetka lanskega leta. Po desezoniranih in delovnim dnem
prilagojenih podatkih se je v prvem četrtletju 2006 v primerjavi s predhodnim četrtletjem vrednost proizvodnje povečala za 0,4 %, v drugem četrtletju pa za 2,9 %. Živahno četrtletno dinamiko izraža tudi primerjava medletnih stopenj. Po visoki, 8,3-odstotni rasti v prvem četrtletju, se je rast proizvodnje v drugem nekoliko umirila in je znašala 5,1 %. Po delovnim dnem prilagojenih podatkih je bila medletna rast v prvem in drugem četrtletju 7,3- oz. 6,5-odstotna.
V začetku tretjega četrtletja se je rast proizvodnje nekoliko okrepila. Po začasnih podatkih SURS se je
industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti v juliju 2006 v primerjavi s predhodnim mesecem ob enem delovnem dnevu manj znižala za 3,3 %, po izločitvi vpliva sezone in manjšega števila delovnih dni pa se je povečala za 2,6 %. Na medletni ravni je bila letošnja julijska proizvodnja ob enakem številu delovnih dni, kot v lanskem juliju, višja za 8,1 %. V obdobju od januarja do julija letos je bila proizvodna aktivnost v primerjavi z istim obdobjem lani, ki je bilo za delovni dan daljše, višja za 6,9 %, po delovnim dnem prilagojenih podatkih pa je bila rast še za 0,2 odstotne točke višja.
V septembru je ponovno zaživel podjetniški optimizem. Na podlagi ankete SURS o poslovnih
tendencah v predelovalnih dejavnostih se je desezonirana vrednost kazalca zaupanja (sestavljen je iz ravni skupnih naročil, ravni zalog in pričakovane proizvodnje) v septembru po nekajmesečni stagnaciji ponovno izboljšala. Delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo izboljšanje poslovne klime, za 14,0 odstotne točke presega delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje in je od avgustovske vrednosti višji za 2,0, od lanske septembrske vrednosti pa za 14,0 odstotne točke. Na septembrsko izboljšanje v primerjavi s predhodnim mesecem so v pozitivni smeri vplivale ocene o ustreznosti obsega zalog ter izboljšana pričakovanja o proizvodnji v naslednjih treh mesecih, medtem ko se ocene o ravni skupnih naročil v primerjavi z avgustom niso spremenile. Podjetniška pričakovanja o rasti izvoza v naslednjih treh mesecih so se v septembru glede na predhodni mesec občutneje znižala, pričakovanja o rasti skupnega povpraševanja v naslednjem trimesečju pa nekoliko okrepila. Slednja indikatorja sicer v izračun skupnega kazalca zaupanja nista zajeta.
Graf: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti
95 100 105 110 115 120 125 130 135
jan. 04 mar. 04 maj 04 jul. 04 sep. 04 nov. 04 jan. 05 mar. 05 maj 05 jul. 05 sep. 05 nov. 05 jan. 06 mar. 06 maj 06 jul. 06
Vir podatkov: SU R S, preračuni U M AR po metodi T ramo-Seats.
Indeks (2000 =100)
O riginalna s erija Trend / C ik el
D es ezonirana in delov nim dnem prilagojena s erija
