Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/marec 2005

Ekonomsko ogledalo

Ekonomske analize/marec 2005

Ekonomsko ogledalo je zbirka rednih pregledov gibanj makroekonomskih trendov v Sloveniji in je nadaljevanje publikacije Pregled pomembnejših gospodarskih gibanj. Izhaja v 12. številkah letno, in sicer do 2. v mesecu (razen septembra). V angleškem jeziku (Slovenian Economic Mirror) redna številka izide do 8. v mesecu. Ekonomsko ogledalo odseva trenutno sliko slovenskega gospodarstva, predvsem tako, kot jo vidi izdajatelj, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Služba Vlade RS.

Aktualno je sinteza makroekonomskega dogajanja.

Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:

Mojca Vendramin, Maja Bednaš (Aktualno), Ana Murn (Poročilo o razvoju), Jože Markič (Zunanji dolg), Boštjan Vasle (Cenovna gibanja, Denarna gibanja), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela), Jasna Kondža (Javnofinančni odhodki), Mateja Kovač (Kmetijstvo in živilstvo – cene), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Turizem), Jure Povšnar (Promet in zveze), Barbara Ferk (Zasebna potrošnja), Judita Mirjana Novak (Plačilna sposobnost), Alenka Kajzer (Fleksibilnost trga dela), Štefan Skledar (Sodelovanje zaposlenih pri upravljanju delniških družb), Branka Tavčar (Pomembnejši kazalci).

Zunanji sodelavci:Aleksandra Gregorič(Lastniška konsolidacija slovenskih podjetij v obdobju 1999–2004) Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman (priprava podatkov, oblikovanje grafikonov).

Simona Zrim (Distribucija).

Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor.

Urednik: Luka Žakelj.

Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.

Lektoriranje: Karla Železnik.

Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.

Tisk: Tiskarna Štrok.

Naklada: 500 izvodov.

Urad za makroekonomske analize in razvoj

Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si

Distribucija: gp.umar@gov.si

Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.

Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov, objava tekstov in podatkov so zaželjeni, če je naveden vir, kopija pa poslana v vednost uredniku Ekonomskega ogledala.

Ekonomsko ogledalo UMAR

Vsebina

številka 3/2005 str. 2

Aktualno V prvem četrtletju leta se je nadaljevalo postopno umirjanje povprečne

inflacije, ki se upošteva tudi pri izračunu maastrichtskega kriterija str. 3 Poročilo o razvoju V preteklem obdobju je bil razvoj Slovenije pozitiven, vendar občutno

prepočasen str. 4, 5

Zunanji dolg V letu 2004 se je najbolj zadolževal bančni sektor str. 6

Cenovna gibanja Po naraščanju v letu 2004 se je rast cen industrijskih proizvodov pri

proizvajalcih v prvih dveh mesecih leta upočasnila str. 7

Denarna gibanja Ključne usmeritve denarne politike v prvem četrtletju ostale nespremenjene str. 8 Denarni trg –

varčevanje prebivalstva TOM občutno znižal dolgoročne obrestne mere za depozite str. 9 Denarni trg – krediti Le prebivalstvo v februarju neto najemalo tolarske kredite str. 10 Trg dela Nova metodologija ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva str. 11 Javnofinančni odhodki V letu 2004 so javnofinančni odhodki realno porasli za 5% str. 12 Kmetijstvo in živilstvo – cene

Cene hrane v življenjskih potrebščinah so se v letu 2004 v povprečju zvišale kljub nižjim cenam kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih in odpravljenim carinam pri uvozu kmetijsko živilskih proizvodov iz EU

str. 13 Turizem Italijanski gostje so v letu 2004 po številu prenočitev na prvem mestu

zamenjali nemške turiste str. 14

Promet in zveze Lani visoka rast cestnega in pomorskega blagovnega prometa str. 15

Zasebna potrošnja Lani realna rast zasebne potrošnje 3.5-odstotna str. 16

IZBRANE TEME

Plačilna sposobnost V letu 2004 več plačilno nesposobnih pravnih oseb str. 19

Fleksibilnost trga dela Zaostanek po razširjenosti prožnih oblik zaposlovanja posledica nerazvitosti

zaposlitev s skrajšanim delovnim časom str. 20, 21

Lastniška konsolidacija slovenskih

podjetij v obdobju 1999–2004 Rastoča koncentracija lastništva podjetij v rokah največjih lastnikov str. 22 Sodelovanje zaposlenih pri

upravljanju evropske delniške družb

Slovenija zamuja pri prenosu Uredbe EU o evropski delniški družbi (SE) in

Direktive o vključenosti zaposlenih v SE str. 23

Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).

V primerjavi

z istim obdobjem predhodnega leta Izbrani konjunkturni kazalci,

rast v %

Zadnji

podatek s prejšnjim

mesecem zadnji podatek

predzad.

podatek

predpredz.

podatek

Industrija, obseg industrijske proizvodnje XII -11.7 4.8 4.7 4.8

Predelovalne dejavnosti XII -28.1 4.9 4.8 5.0

Oskrba z elektriko, plinom, vodo XII -12.3 6.3 5.7 4.3

Vrednost opravljenih gradbenih del, realno I -36.8 0.0 -10.5 1.6

Izvoz blaga (FOB, v EUR) I -1.8 16.8 11.1 10.2

Uvoz blaga (FOB, v EUR) I -18.2 14.7 12.1 11.6

Stroški dela na enoto proizvodnje¹ XII -0.4 1.2 1.3 0.8

Realni efektivni tečaj tolarja² II 0.1 0.0 -0.3 0.9

Bruto plače na zaposlenega, realno XII -0.1 2.0 2.1 1.8

Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, realno XII -0.4 6.5 7.3 7.5

Javnofinančni prihodki, realno II -13.0 3.3 6.7 3.2

Število formalno delovno aktivnih I -0.2 0.7 0.8 0.8

Število registriranih brezposelnih II -0.2 -5.4 -5.7 -5.0

Število prostih delovnih mest II -7.9 26.6 27.9 -4.5

V mesecu: Zadnjem Predzadnjem Predpredzadnjem

Stopnja registrirane brezposelnosti (%) I 10.4 10.1 10.1

V mesecu: Zadnjem skupaj v letu medletno³

Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % III 1.1 1.1 3.1

Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, % II 0.3 0.7 4.1

Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR.

Opombe: ¹v predelovalnih dejavnostih, v košari valut, desezonirano po metodi TRAMO-SEATS za zadnji mesec v primerjavi s predhodnim mesecem, ²merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, ³skupaj v zadnjih 12-ih mesecih.

Ekonomsko ogledalo UMAR

Aktualno

številka 3/2005 str. 3

Cene življenjskih potrebščin so se marca povišale za 1.1%, medletna inflacija pa je znašala 3.1%

(decembra lani 3.2%). Povprečna inflacija se je tudi marca znižala za 0.1 odstotne točke, na 3.3%. Marčno

povišanje cen je bilo, kot že v preteklih mesecih, posledica višjih cen v skupinah obleka in obutev (prispevek 0.6 odstotne točke), hrana in brezalkoholne pijače (0.3 o. t.) ter cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje (0.2 o.t.). Višje cene tekočih goriv so tako k povišanju cen v prvem četrtletju leta prispevale 0.5 odstotne točke (brez znižanja trošarin pa bi njihov prispevek znašal 1.0 odstotne točke). Rast cen v zadnjih mesecih, še posebej v drugi polovici lanskega leta, je bila nekoliko nižja od napovedane, kar je predvsem posledica sprememb, povezanih z vstopom Slovenije v EU in ERM II oziroma dejstva, da so ti učinki na zgornji meji pričakovanega.

Nižja od pričakovane je v zadnjih mesecih tudi osnovna inflacija, kar kaže, da je bila rast cen v prvem četrtletju leta, sicer več kot polovico nižja od primerljive lani, pod močnim vplivom enkratnih dejavnikov (predvsem rasti cen nafte).

V zadnjem četrtletju 2004 je skladno s pričakovanji prišlo do rahle umiritve gospodarske rasti na medletni ravni, ki pa je še vedno presegala 4% (4.3%). Počasnejša rast je bila v primerjavi s predhodnim četrtletjem

posledica nekoliko nižje rasti investicij, tako v osnovna sredstva (5.7% realno na medletni ravni) kot v zaloge (prispevek slednjih je bil prvič po letu 2001 negativen; -0.1 odstotne točke). Rast zasebne in državne potrošnje se je ohranila na ravni prejšnjega četrtletja (3.3% oz. 2.6%). Prav tako se je rast izvoza, kljub upočasnitvi gospodarske rasti v državah evro območja, obdržala na visoki ravni (13.3%), rast uvoza pa se je malenkost upočasnila (na 11.6%). S tem se je prispevek mednarodne menjave k rasti, ki je bil že v tretjem četrtletju prvič po letu 2002 pozitiven, še povečal (na 0.5 odstotne točke). Realna rast dodane vrednosti na medletni ravni je bila v zadnjem četrtletju 2004 3.5-odstotna, kar je najmanj v lanskem letu. Zmanjšanje je bilo posledica nižje rasti v osnovnih dejavnostih; aktivnost se je umirila predvsem v predelovalnih dejavnostih pa tudi v gradbeništvu.

Skupaj v letu 2004 je bila skladno z Jesensko napovedjo dosežena 4.5-odstotna realna rast dodane vrednosti, pri čemer je bila rast v osnovnih dejavnostih 5.0%, v storitvenih pa 4.2%. V primerjavi z letom 2003

je bil ob normalnem pridelku po sušnem letu 2003 dosežen velik pospešek rasti v kmetijstvu, prav tako je bila višja ob normalnih hidroloških razmerah tudi rast dodane vrednosti v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in vodo. Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila po upočasnitvi v letu 2003 lani ob ugodnih konjunkturnih gibanjih in visoki rasti izvoza ponovno višja (5.4%, v 2003 3.9%). Rast v gradbeništvu se je po pospešku v 2003 lani zopet upočasnila, pri čemer se je krepila stanovanjska gradnja, gradnja inženirskih objektov pa je bila na enaki ravni kot leto prej. Med storitvenimi dejavnostmi je bila v primerjavi z letom 2003 višja rast dodane vrednosti v trgovini, finančnem posredništvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter drugih skupnih in osebnih storitvah, upočasnila se je v dejavnosti gostinstva in javne uprave.

Gospodarska rast v letu 2004 je bila najvišja v zadnjih petih letih, 4.6%. Krepitev rasti je v veliki meri izvirala

iz močno pospešenega izvoza glede na leto prej (12.6-odstotna realna rast, v letu 2003 3.2%), ki je presegel tudi pričakovanja iz Jesenske napovedi, realna rast domače potrošnje pa se je ohranila na solidni ravni preteklega leta in bila v okviru Jesenske napovedi (4.7%). Ob tem je bila visoka tudi rast uvoza (12.4%, v letu 2003 6.8%), tako da je bil prispevek menjave s tujino še vedno negativen (-0.2 odstotni točki), vendar precej manj kot v letu 2003 (-2.2 o.t.) in manj kot smo predvideli jeseni. Po oceni SURS je večje število delovnih dni v lanskem letu k rasti BDP prispevalo 0.5 odstotne točke.

K rasti izvoza je največ prispeval po skromni rasti v letu 2003 pospešen izvoz v stare članice EU, predvsem v Italijo, Francijo in tudi Avstrijo ter druge manj tradicionalne trgovinske partnerice (Belgija, Španija, Irska, Portugalska), medtem ko je bil pospešek v Nemčijo skromnejši in se je proti koncu leta še upočasnjeval.

Okrepila se je tudi rast na Hrvaško, v Srbijo in Črno goro ter Rusijo. Močno se je povečal tudi uvoz iz držav

članic EU, zmanjševal pa uvoz iz Rusije in ZDA ter zlasti ostalih držav. Uvoz iz držav z območja nekdanje

Jugoslavije, kjer ni prišlo do spremembe režima, je še naprej naraščal. Po začasnih podatkih se je tudi v

januarju letos rast obsega mednarodne menjave ohranjala na visoki ravni. Na strani domačega povpraševanja

je bila lani okrepljena realna rast zasebne potrošnje (3.5%, v letu 2003 2.7%) v okviru napovedane. Ob zmerni

rasti plač in zaposlenosti je izvirala iz razmeroma visoke rasti drugih prejemkov, ki so povečevali razpoložljivi

dohodek, in povečanega zadolževanja prebivalstva v bankah, ki je bilo v večji meri dolgoročno in je omogočilo

povečano potrošnjo trajnih in poltrajnih dobrin. K večjemu zadolževanju je prispevalo predvsem zniževanje

nominalnih obrestnih mer, povezano z vstopom v mehanizem deviznih tečajev ERM II, po oceni pa tudi

razbremenjevanje dohodkov od odplačevanja posojil, najetih leta 1999, kar je ponovno povečalo kreditno

sposobnost prebivalstva. Realna rast investicij v osnovna sredstva je bila na nekoliko višji ravni kot leto prej

(6.8%, v letu 2003 6.3%) in v okviru pričakovanj. Po naši oceni je v veliki meri temeljila na rasti investicij v

opremo in stroje, podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih kažejo, da se je okrepila tudi rast investicij v

stanovanjske stavbe, obseg investicij v inženirske objekte pa se je ohranjal na visoki ravni iz leta 2003. Nad

pričakovanji je bila rast zalog, kar je po visokih vrednostih v letih 2002 in 2003 lani k celoletni gospodarski rasti

prispevalo kar 0.8 odstotne točke. Realna rast državne potrošnje je bila nižja kot leto prej (1.7%, v letu 2003

2.6%) in tudi od predvidene v Jesenski napovedi.

Ekonomsko ogledalo UMAR

Poročilo o razvoju

številka 3/2005 str. 4

Osnovni namen Poročila o razvoju, ki je letos pripravljeno že četrto leto zapored, je spremljanje uresničevanja Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, sprejete julija 2001. Poročilo ocenjuje, ali razvoj države sledi cilju trajnostnega povečevanja blaginje prebivalcev in prebivalk Slovenije ter koliko uspevamo krepiti v SGRS opredeljene razvojne dejavnike oziroma mehanizme. Letošnje Poročilo podaja tudi izhodiščno stanje za uresničevanje nove Strategije razvoja Slovenije, ki bo predvidoma sprejeta v prvi polovici leta 2005.

Podobno kot v preteklih letih tudi v letošnjem letu v Poročilu ugotavljamo, da se koncept uravnoteženega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja v Sloveniji v celoti ne uresničuje.

Raven gospodarske razvitosti se vztrajno povečuje, Slovenija postopno zmanjšuje razvojni zaostanek za povprečjem držav evropske petindvajseterice (1995: 68%; 2003: 77%). Rezultati socialnega razvoja so ugodni na številnih področjih, na nekaterih se dosežene stopnje razvitosti že približujejo najrazvitejšim evropskim državam. Okoljski razvoj je počasnejši, saj je spreminjanje gospodarskih struktur in sprememb načinov proizvodnje ter obnašanja prebivalstva, ki negativno vplivajo na okoljski razvoj, dolgotrajno, vendar so na določenih področjih že opazni pozitivni premiki.

V gospodarskem razvoju so rezultati ugodni na makroekonomskem področju, manj ugodni pa na področju strukturnih sprememb. Na področju zagotavljanja makroekonomske stabilnosti se je realna

rast bruto domačega proizvoda v letu 2004 okrepila in po letu 1999 dosegla najvišjo stopnjo rasti.

Spodbujala jo je visoka izvozna aktivnost in nadaljnja rast domače potrošnje. Krepitev gospodarske rasti je ugodno vplivala tudi na razmere na trgu dela. Stopnja zaposlenosti se je leta 2004 povišala z 62.5% leta 2003 na 65.6% (podatki za drugo četrtletje). Ugodna konjunkturna gibanja so potekala v stabilnem makroekonomskem okolju. Usklajeno delovanje makroekonomskih politik Vlade in Banke Slovenije, zlasti stabilizacija tečaja po vstopu v ERM II, je vplivalo na nadaljnjo upočasnitev rasti cen življenjskih potrebščin, ki se je tekom leta znižala s 4.6% na 3.2%. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance se je ob pospešeni rasti izvoza in uvoza le nekoliko povečal. Primanjkljaj sektorja države je leta 2004 po oceni ostal na približno enaki ravni kot leta 2003. Na trgu dela pa je ob znižanju brezposelnosti (stopnja registrirane brezposelnosti je padla z 11.2% v letu 2003 na 10.6% v drugem četrtletju 2004) prišlo tudi do strukturne spremembe v smeri povečevanja deleža iskalcev prve zaposlitve in žensk.

Manj ugodni rezultati na področju strukturnih sprememb so predvsem posledica prepočasnega izvajanja tranzicijskih in drugih strukturnih reform. Šele ob koncu devetdesetih let so bili nadoknadeni

zaostanki za državami, ki so reforme izvajale najbolj intenzivno; po letu 2001 pa se je izvajanje reform glede na druge države ponovno upočasnilo. To se odraža tudi na gospodarski strukturi, merjeni s strukturo bruto dodane vrednosti. Prepočasi se zmanjšujeta deleža kmetijstva in industrije v korist rasti deleža storitev, zato se razkorak med gospodarskima strukturama Slovenije in Evropske unije poglablja. Pri storitvah je občutno prenizka rast tržnih storitev, predvsem poslovnih, finančnih in informacijsko- komunikacijskih. V predelovalnih dejavnostih pa so prepočasni procesi prestrukturiranja v smeri krepitve tehnološko bolj intenzivnih panog in proizvodnje z višjimi dodanimi vrednostmi na enoto proizvoda.

Razlogov za prepočasne strukturne spremembe je več, prednjači pa neustrezen razvoj ključnih razvojnih dejavnikov, to je človeških virov, razvojno-raziskovalnih aktivnosti, inovacij in podobnih faktorjev, ki pospešujejo razvoj. Na neugodne strukturne spremembe v Sloveniji opozarjata tudi EBRD in WEF. Slednji ugotavlja, da po stopnji nacionalne konkurenčnosti Slovenija sicer napreduje, vendar jo postopno prehitevajo države, ki so bile v preteklih letih uvrščene nižje, kar je resno opozorilo, da se relativno ugodni trendi ekonomskega in socialnega razvoja brez pospešitve strukturnih reform lahko prekinejo.

Ključni razvojni dejavniki so po opredelitvi SGRS oblikovanje družbe, temelječe na znanju, povečanje konkurenčnosti gospodarstva, liberalizacija infrastrukture in spremenjena vloga države v gospodarskem razvoju. Pri razvoju družbe, temelječe na znanju,

dosežki kažejo, da Slovenija, kljub napredku na nekaterih področjih (npr. veliko povečanje vpisa v terciarno izobraževanje, izdatki poslovnega sektorja za razvojno-raziskovalno dejavnost, dostop do interneta), počasi zmanjšuje zaostanek za evropsko petnajsterico. Na področju izobraževanja in usposabljanja so pomanjkljivosti zlasti na področju učinkovitosti in kakovosti, na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti pa na področju inovacijske aktivnosti podjetij in v nedorečenosti institucionalne organiziranosti in vsebinske prenove, kar zavira tudi tehnološko posodabljanje gospodarstva. Po deležu inovativnih podjetij v podjetniški strukturi je Slovenija z 21.1- odstotnim deležem na repu držav evropske petindvajseterice, kjer je povprečni delež inovativnih podjetij 44- odstoten. Ti rezultati ne omogočajo bolj ambicioznega razvojnega dohitevanja vodilnih držav na področju na znanju temelječe družbe. Pri

določenih področjih, odraža prepočasnost prestrukturiranja v smeri krepitve proizvodnje z višjimi dodanimi vrednostmi, predvsem pa v mednarodni konkurenčnosti in znižanju stroškov dela na enoto proizvoda.

Strukturni zaostanek Slovenije v izvozu se odraža z ohranjanjem bistveno višjega deleža delovno

Ekonomsko ogledalo UMAR

Poročilo o razvoju

številka 3/2005 str. 5

intenzivnih proizvodov in s povečevanjem strukturnega zaostanka pri visoko tehnološko intenzivnih proizvodih, kar je tudi posledica velikega zaostanka za evropskim povprečjem pri inovacijsko aktivnih podjetjih. Obstoječe stroške dela na enoto proizvoda, ki so za Veliko Britanijo najvišji v evropski petindvajseterici, lahko prenesejo le proizvodi z višjo dodano vrednostjo. Vzroki prepočasnega prestrukturiranja podjetniškega sektorja izhajajo tudi iz izredno nizkega vključevanja neposrednih tujih investicij in razvoja podjetništva. Primerjava z državami Evropske unije kaže, da Slovenija ostaja med državami z najnižjimi deleži stanja neposrednih tujih investicij v bruto domačem proizvodu. Podjetništvo, ki prinaša dinamične strukturne spremembe, ni dovolj razvito, število podjetij se po letu 1999 naglo znižuje, motiviranost prebivalstva za podjetništvo je na nizki ravni, stopnja neuspešnosti na novo ustanovljenih podjetij je v samem svetovnem vrhu.

ostaja še nadalje slabo razvit. Po večletnem postopnem zmanjševanju zaostanka za razvitejšimi članicami Evropske unije je v zadnjem letu prišlo celo do njegovega povečanja. Banke, ki so konec leta 2003 predstavljale skoraj 60% bilančne vsote celotnega finančnega sektorja, še ne opravljajo v celoti svoje vloge v gospodarskem razvoju. Nekoliko manjši, čeprav še vedno velik razvojni razkorak, je tudi pri zavarovalništvu. Po razvitosti kapitalskega trga se Slovenija uvršča v spodnjo polovico novih članic Evropske unije. Pri liberalizaciji in privatizaciji infrastrukture lani ni bilo napredka. Po oceni Evropske komisije so procesi liberalizacije in privatizacije, predvsem energetike in plina v vseh novih članicah občutno prepočasni. EBRD pa za Slovenijo izpostavlja še problem omejene konkurence v telekomunikacijskem sektorju, posebno v fiksni telefoniji. Pri

pravil ekonomskega delovanja nadaljuje sorazmerno hitro zmanjševanje sodnih zaostankov v celoti ter tudi na področju zemljiške knjige, še vedno pa kritično naraščajo zaostanki na gospodarsko izjemno pomembnem področju izvršbe. Slabo je urejeno tudi področje politike konkurence. Na področju upravljanja ekonomskih virov se je zaustavilo naraščanje javnofinančnih odhodkov, ne pa tudi naraščanje odhodkov za plače in transfere. Znižanje fiskalnega primanjkljaja po letu 2000 je bilo doseženo skoraj izključno s povečanjem deleža prihodkov v bruto domačem proizvodu, torej s povečanjem fiskalne obremenitve. V strukturi državnih pomoči je prišlo do nekaterih pozitivnih premikov, vendar je z razvojnega vidika še vedno prešibka zastopanost pomoči, ki bi neposredno podpirale razvojne usmeritve. Na področju organizacije in delovanja države je bilo doseženo izboljšanje tako glede kakovosti javnih institucij kot glede kakovosti poslovnega okolja.

Medregionalne razlike v stopnji razvitosti so v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije majhne, v zadnjem obdobju so na splošno nespremenjene. Med najbolj in najmanj razvito slovensko

regijo so se razlike v gospodarski razvitosti sicer nekoliko povečale, razlike v stopnji brezposelnosti pa se že od leta 2002 znižujejo. Tako po doseženi stopnji razvoja kot po številu brezposelnih so največji problemi še vedno v pomurski regiji, razvojni zaostanki pa se poglabljajo tudi v zasavski in savinjski regiji. Najbolj razvita je osrednjeslovenska regija, ki dosega že 98% povprečne razvitosti evropske petnajsterice.

Zaostajanje pri izvajanju strukturnih sprememb na področju gospodarskega razvoja še vedno neugodno vpliva na okoljski razvoj. Številni ukrepi tako na področju okolja, ki so bili sprejeti v zadnjem

obdobju, še ne dajejo ustreznih rezultatov, kar je povsem posledica premajhne koordinacije med gospodarskim in okoljskim razvojem. Slovenijo bremeni visoka energetska intenzivnost, ki se le počasi znižuje, povečevanje deleža industrij, ki so najbolj obremenjujoče za okolje, ter nadpovprečna intenzivnost kmetijstva po porabi gnojil, ki pa se vendarle zmanjšuje. V primerjavi z Evropsko unijo so boljši rezultati pri obremenjenosti okolja s prometom, naraščanju ekološkega kmetijstva in pri rabi obnovljivih virov energije.

Rezultati socialnega razvoja so ugodni, saj se podaljšuje življenjska doba, znižujejo se tudi stopnja tveganja revščine pred in po socialnih transferjih ter dohodkovna neenakost. Sredstva, ki jih država

namenja za blagostanje prebivalstva preko sistemov obveznega socialnega, zdravstvenega in pokojninsko- invalidskega zavarovanja ter drugih sistemov javnega financiranja, postopno rastejo, vendar so nižja od povprečja Evropske unije, hkrati pa posamezni kazalniki kažejo na še premajhno ciljno učinkovitost transferov. Učinki pokojninske reforme se odražajo v povečanju povprečne starosti upokojevanja in v znižanem razmerju med pokojnino in plačo.

Poročilo o razvoju kaže, da Slovenija le delno uresničuje cilje nacionalne strategije (SGRS). Ker so cilji nacionalne strategije zelo podobni ciljem Lizbonske strategije, je v Sloveniji tudi uresničevanje posameznih ciljev Lizbonske strategije le delno uspešno. Slovenija je uspešna pri uresničevanju ciljev

zaposlenosti žensk, dostopu do interneta, prenosu lizbonskih direktiv in deležu obnovljivih virov energije v porabi primarne energije. Nekatere od teh ciljev je tudi že dosegla. Pri uresničevanju drugih ciljev je manj uspešna, vendar so cilji z nadaljevanjem ugodnih trendov v prihodnje realno uresničljivi. Ciljev, kot so:

zaposlovanje starejših oseb, podaljševanje povprečne starosti ob upokojitvi in višina bruto domačih

izdatkov za razvojno-raziskovalno dejavnost, pa Slovenija ob nadaljevanju sedanjih trendov, ki so sicer

pozitivni, vendar občutno prepočasni, ne bo dosegla.

Ekonomsko ogledalo UMAR

Zunanji dolg Slovenije

številka 3/2005 str. 6

Stanja ob koncu obdobja, v mio EUR 2000 2001 2002 2003 2004

A. Kratkoročni dolg po zapadlosti¹ 4,382 4,569 4,448 4,555 5,322

B. Mednarodne denarne rezerve BS 3,436 4,984 6,781 6,879 6,542

C. Skupne devizne rezerve 4,705 6,513 7,842 7,703 7,484

D. Nelastniške terjatve Slovenije do tujine 8,700 10,825 12,580 12,848 13,367

E. Nelastniške obveznosti Slovenije do tujine –

Bruto zunanji dolg 9,490 10,403 11,455 13,305 15,355

Indikatorji zadostnosti deviznih rezerv

- z mednarodnimi rezervami BS (B/A) 0.78 1.09 1.52 1.51 1.23

- s skupnimi deviznimi rezervami (C/A) 1.07 1.43 1.76 1.69 1.41

Nelastniške terjatve/Nelastniške obveznosti (D/E) 0.92 1.04 1.10 0.97 0.87

Vir podatkov: BS.

Opomba: ¹Kratkoročni dolg po zapadlosti je kratkoročni dolg in del dolgoročnega dolga, ki zapade v enem letu.

Stanje bruto zunanjega dolga Slovenije se je v letu 2004 v največji meri povečalo zaradi zadolževanja poslovnih bank v tujini, povečalo se je tudi zadolževanje domačih podjetij, državni sektor pa se je razdolževal. Bruto zunanji dolg se je v letu 2004 v primerjavi z letom prej povečal za 2,050

mio EUR, na 15,355 mio EUR. Struktura zadolževanja po sektorjih in dolžniških instrumentih kaže, da je bila večina povečanja (1,369 mio EUR) bruto zunanjega dolga posledica zadolževanja bančnega sektorja.

Poslovne banke so precej povečale zadolževanje v obliki dolgoročnih tujih posojil, s katerimi so doma pokrivale večje povpraševanje po deviznih kreditih.

tujini najemali predvsem dolgoročna posojila, manj je bilo prejetih kratkoročnih komercialnih kreditov, s katerimi se izvajajo plačila blaga in storitev. Delež prejetih kratkoročnih kreditov je v letu 2004 predstavljal 12% celotnega bruto zunanjega dolga in ima tendenco zniževanja. Čeprav se je zadolževanje podjetij v tujini okrepilo, pa so se domača podjetja bolj financirala z domačimi deviznimi posojili, kar je bilo posledica odprave omejitev zadolževanja v tuji valuti pri domačih bankah, in tudi precej izenačenih tujih in domačih obrestnih mer za devizna posojila. Pri

je največji del vračila zunanjega dolga predstavljalo odplačilo zapadlih Evroobveznic RS, v vrednosti 210.1 mio EUR, izdanih v letu 1997.

Obveznosti do povezanih oseb (pravne osebe, ki so kapitalsko povezane z nerezidenti), ki so lastniki

10% ali več kapitala, in se ne spremljajo po ročnosti in instrumentih, so se znižale za 49 mio EUR, ter so konec decembra 2004 znašale 1,071 mio EUR.

V strukturi zunanjega dolga so imeli še vedno največji delež ostali sektorji. V primerjavi s koncem leta

2003 se je delež poslovnih bank v strukturi zunanjega dolga povečal za 5.5 strukturne točke, na 31.2%, medtem ko se je znižal delež državnega sektorja (z 18.9% na 15.2%) in delež kapitalsko povezanih oseb (z 8.4% na 7%). Nekoliko pa se je znižal delež ostalih sektorjev – med njimi so tudi podjetja – (s 47.1% na 46.6%).

Dinamični indikatorji zunanje zadolženosti so se že drugo leto zapored poslabšali. Mednarodne

denarne rezerve in skupne devizne rezerve so sicer še zadoščale za kritje kratkoročnega dolga po zapadlosti, kar je pomembno z vidika likvidnosti in solventnosti gospodarstva. Nelastniške terjatve pa niso pokrile nelastniških obveznosti, kar je odražalo neto dolžniško pozicijo Slovenije.

Delež zunanjega dolga v bruto domačem proizvodu se je v letu 2004 povečal. Bruto zunanji dolg

Slovenije je v letu 2004 predstavljal 59.2% BDP (leta 2003 54.1%), nelastniške terjatve pa 51.6% BDP (leta 2003 52.2%); neto zunanji dolg se je v letu 2004 povečal za 1,532 mio EUR, in sicer na 1,988 mio EUR ali 7.7% BDP.

Graf: Dinamika zunanjega zadolževanja po sektorjih, v mio EUR

0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Vir podatkov: BS.

V mio EUR

D ržav ni sektor Bančni sektor Ostali sektorji Pov ezane osebe

Ekonomsko ogledalo UMAR

Cenovna gibanja

številka 3/2005 str. 7

2004 2005

Indeksi cen XII 2004/

XII 2003 Φ (I 04–XII 04)/

Φ (I 03–XII 03) II 2005/

I 2005 II 2005/

II 2004 Φ (III 04–II 05)/

Φ (III 03–II 04)

Cene življenjskih potrebščin (CPI) 103.2 103.6 100.6 102.6 103.4

Blago 102.5 102.6 100.7 102.0 102.4

Goriva in energija 110.3 106.9 102.0 110.9 108.3

Drugo 100.9 101.7 100.4 100.0 101.1

Storitve 104.9 106.0 100.3 104.2 105.6

Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103.3 103.7 100.7 102.8 103.4

Regulirane cene¹ 109.0 107.3 101.5 110.6 108.7

Energija 110.3 107.2 102.2 112.1 109.1

Drugo 106.1 107.6 99.9 107.3 107.9

Osnovna inflacija

Odrezano povprečje 102.6 103.3 100.4 102.4 103.0

Brez hrane in energije 102.1 102.8 100.1 101.3 102.5

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104.9 104.3 100.3 104.1 104.6

Vmesna poraba 106.9 105.9 99.9 104.8 106.3

Investicije 103.3 102.5 100.1 105.5 103.4

Široka poraba 103.0 102.9 101.0 102.9 102.8

Cene v EMU

Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102.4 102.1 100.3 102.1 102.2

Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101.9 101.8 100.2 101.4 101.8

Cene industrijskih proizvodov (IPI) 103.5 102.2 100.6² 103.9² 102.5²

Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno, ¹zaradi sprememb indeksa reguliranih

cen v letu 2005 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi, ²podatek za predhodni mesec.

Ob relativno velikih mesečnih nihanjih cen se je v začetku leta 2005 nadaljevalo postopno umirjanje inflacije. Cene življenjskih potrebščin so se, po znižanju za 0.6% v januarju, februarja povišale za 0.6%,

medletna inflacija pa je znašala 2.6% (februarja lani 3.6%). Nespremenjena je ostala povprečna inflacija, ki je znašala 3.4% (februarja lani 5.1%) in bila tako za 1.2 odstotne točke višja od maastrichtskega kriterija, ki je, na podlagi začasnih podatkov Eurostata ter razpoložljivih pojasnil evropskih institucij glede njegovega izračunavanja, februarja znašal 2.2%.

Povišanje cen v februarju je bilo predvsem posledica sezonskih sprememb cen ter povišanja cen tekočih goriv. Kot že v preteklih mesecih je bila tudi februarska sprememba cen predvsem posledica vplivov

sezonskih dejavnikov, delno pa sprememb cen, povezanih z gibanjem cen nafte. Povišanje cen je bilo tako posledica višjih cen v skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter prevoz (vsaka skupina je k rasti cen prispevala 0.2 odstotne točke), stanovanje ter rekreacija in kultura (vsaka skupina je k rasti cen prispevala 0.1 odstotne točke), drugi mesec zapored pa so se znižale cene v skupini obleka in obutev (zaradi katerih je bila rast cen nižja za 0.1 odstotne točke). Kljub takšnemu nihanju cen pa je njihova medletna rast v večini skupin (z izjemo skupin stanovanje, komunikacije ter rekreacija in kultura) nižja kot pred letom dni.

Predvsem zaradi rasti cen nafte je višji od načrtovanega tudi prispevek rasti reguliranih cen k inflaciji.

Rast cen, ki so pod različnimi oblikami regulacije, je v zadnjih dvanajstih mesecih k inflaciji prispevala 1.8 odstotne točke, od tega višje cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje 1.3 odstotne točke. Hitreje od prostih cen (ki so se v zadnjih dvanajstih mesecih povišale le za 1.0%) pa so naraščale tudi ostale regulirane cene, zaradi česar je bil njihov prispevek k inflaciji za 0.1 odstotne točke višji od načrtovanega.

Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se je v prvih dveh mesecih leta upočasnila. Rast cen

industrijskih proizvodov je bila v lanskem letu zaradi relativno večjega vpliva višjih cen energentov na te cene višja od rasti cen življenjskih potrebščin, kjer so cene energentov pod različnimi oblikami regulacije. V prvih dveh mesecih letos pa se je njihova rast nekoliko upočasnila, predvsem zaradi ohranjanja nespremenjenih cen električne energije.

Graf: Povišanje reguliranih cen v zadnjih dvanajstih mesecih

100 102 104 106 108 110 112 114 116 118 120

regulirane c ene s k upaj os nov ne k om unalne s toritv e plin in daljins k a energija prom etne s toritv e

indek s

0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 2.0

pris pev ek k inf lac iji, v ods totnih toč k ah

pov iš anje (s podnja os ) pris pev ek k inf lac iji (zgornja os )

Vir podatkov: SU RS; ocena in preračun U M AR .

Ekonomsko ogledalo UMAR

Denarna gibanja

številka 3/2005 str. 8

Denarni agregati, devizni tečaji ter obrestne mere Banke Slovenije (stanja konec meseca)

2004 2005

Denarni agregati¹,

stopnje rasti v % XII 04/

XII 03

Ф X 04–XII 04/

Ф X 03–XII 03

II 05/

I 05

II 05/

II 04

Ф XII 04–II 05/

Ф XII 03–II 04

M1 27.8 22.5 0.2 27.8 28.0

M2 4.0 1.5 -0.2 4.2 4.3

M3 6.8 4.6 -0.1 7.1 7.1

Devizni tečaj, stopnje rasti v % XII 04/

XII 03

Ф I 04–XII 04/

Ф I 03–XII 03

II 05/

I 05

II 05/

II 04

Ф III 04–II 05/

Ф III 03–II 04

EUR 1.3 2.1 0.0 0.9 1.9

USD -6.2 -6.6 -0.8 -4.9 -5.5

Obrestne mere, nominalne v % XII 04 I-XII 04 VI 04 IX 04 III 05

depozit preko noči 2.25 2.4 2.25 2.25 2.25

TBZ² 60-d 4.00 4.5 4.00 4.00 4.00

TBZ² 270-d 4.20 4.8 4.25 4.20 4.20

začasni odkup deviz 1.25 1.6 1.00 1.25 1.25

OM refinanciranja pri BS 3.25 3.6 3.00 3.25 3.25

Vir podatkov: BS. Opombe: ¹nacionalna definicija, ²tolarski blagajniški zapisi (60-, 270-dnevni).

Ključne usmeritve denarne politike Banke Slovenije se v prvem četrtletju letos niso spremenile. BS je po vstopu v mehanizem deviznih tečajev ERM II predvsem ohranjala stabilen tečaj tolarja, ob tem pa v letošnjem letu ni spreminjala niti svojih ključnih obrestnih mer. Dinamika sprememb denarnih agregatov pa je bila še naprej odvisna predvsem od sprememb plačilnobilančnih tokov.

Tečaj tolarja je v prvem četrtletju nihal v ozkem razponu pod centralno pariteto. Na stabilnost tečaja niso vplivale niti spremembe na deviznem trgu, saj se je v prvem mesecu leta presežna ponudba deviz na promptnem segmentu trgovanja v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega leta zmanjšala na 124 mio EUR (v zadnjem četrtletju lani je v povprečju znašala 238.6 mio EUR). Ob podobni rasti cen življenjskih potrebščin kot v državah, ki so vključene v izračun realnega efektivnega tečaja tolarja, je ta v prvih dveh mesecih leta depreciiral za 0.5%; v zadnjih dvanajstih mesecih pa je tolar realno apreciiral za 0.2% (medtem ko je v istem obdobju lani tolar realno apreciiral za 2.3%).

V prvih treh mesecih leta BS ni spreminjala svojih ključnih obrestnih mer. Ključne obrestne mere BS tako ostajajo na ravni, ki so jo dosegle ob vstopu v ERM II junija lani, pri čemer je izjema le obrestna mera refinanciranja pri BS, ki se je decembra lani povišala za 0.25 odstotne točke (na 3.25%). Ker je primerljiva obrestna mera Evropske centralne banke v tem času ostala nespremenjena, se je razkorak med njima povečal na 1.25 odstotne točke.

Visoke mesečne stopnje rasti denarnih agregatov, značilne za konec lanskega leta, so se v začetku leta 2005 ponovno znižale. Rast denarnih agregatov, ki se je v zadnjem četrtletju lanskega leta povečala predvsem zaradi povečanja tolarskih naložb ter relativno manjših plačilnobilančnih odlivov, se je v prvih mesecih letošnjega leta ponovno umirila. K počasnejši rasti širše opredeljenih denarnih agregatov M2 in M3 je tako prispeval predvsem zmanjšan neto nakup deviz s strani BS v začetku leta, zmanjšale pa so se tudi neto tolarske naložbe.

Graf: Medletne stopnje rasti denarnih agregatov

-5%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

dec 95 jun 96 dec 96 jun 97 dec 97 jun 98 dec 98 jun 99 dec 99 jun 00 dec 00 jun 01 dec 01 jun 02 dec 02 jun 03 dec 03 jun 04 dec 04

Vir podatkov: BS, preračuni UMAR.

medletno

M1 M2 M3

Ekonomsko ogledalo UMAR

Denarni trg – varčevanje prebivalstva

številka 3/2005 str. 9 Nominalni zneski, v mrd SIT Realne stopnje rasti, v %

Prihranki prebivalstva

v bankah 31. XII 2004 28. II 2005 28. II 05/31. I 05 28. II 05/31. XII 04 28. II 04/31. XII 03

Celotni prihranki, skupaj 2,341.3 2,343.7 -0.4 0.0 0.9

Tolarski prihranki, skupaj 1,422.3 1,418.1 -0.6 -0.2 0.0

Vpogledne vloge 642.8 646.2 0.3 0.6 1.8

Kratkoročne vloge 632.1 625.5 -1.3 -1.0 -0.2

Dolgoročne vloge 146.2 145.6 -1.0 -0.4 -3.4

Devizni prihranki, skupaj 919.0 925.6 -0.2 0.3 2.0

Kratkoročne in vpogledne vloge 829.6 836.0 -0.1 0.4 2.2

Dolgoročne vloge 89.4 89.6 -0.8 -0.2 -0.5

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR.

Po krepitvi obsega prihrankov prebivalstva v bankah ob koncu preteklega leta se je v prvih dveh mesecih letos realna rast popolnoma ustavila. Na medletni ravni se je v primerjavi s koncem preteklega

leta rast februarja znižala skoraj za eno odstotno točko in dosegla raven 6.6%. Brez upoštevanja tolarskih vpoglednih vlog bi bila ta rast le 0.1-odstotna. Nizke obrestne mere za bančne depozite so precej pripomogle k hitremu spreminjanju varčevalnih navad prebivalstva, ki tako svoje prihranke raje preusmerja v druge naložbe, ki ob nekoliko večjem tveganju ponujajo višjo donosnost. Neto tokovi varčevanja prebivalstva v bankah brez upoštevanja vpoglednih tolarskih vlog so v prvih dveh mesecih letos beležili neto odliv v višini 0.9 mrd SIT, medtem ko je bil v istem obdobju lani zabeležen neto priliv v višini 11.8 mrd SIT.

Med tolarskimi vlogami rastejo le vpogledne vloge, ki pa v veliki meri predstavljajo sredstva za transakcijske namene. Te predstavljajo že 45.6% tolarskih vlog prebivalstva, kar je za 0.4 odstotne točke

več kot ob koncu preteklega leta. Tako se še naprej skrajšuje ročnostna struktura tolarskih vlog. V nasprotju s preteklim letom beležijo večji neto odliv kratkoročne vezane vloge, ki so beležile neto odliv v višini 6.7 mrd SIT (odliv iz vlog, vezanih od 31–90 dni, kamor se je po ocenah prelil velik del sredstev iz NSVS, je dosegel vrednost 2.5 mrd SIT), medtem ko so dolgoročne tolarske vloge beležile neto odliv le v višini 0.6 mrd SIT.

Po petnajstih mesecih nepretrgane rasti se je februarja realni obseg deviznih prihrankov znižal, delež deviznih vlog pa se je ohranil na ravni 39.5%.

Medletna rast se je v primerjavi s preteklim mesecem znižala za 0.8 odstotne točke, na raven 6.9%. Tako kot pri tolarskih vlogah se krepijo predvsem devizne vpogledne vloge, ki pa v nasprotju s tolarskimi vlogami predstavljajo le približno petino deviznih vlog prebivalstva. Devizne vloge so v prvih dveh mesecih letos beležile neto priliv v višini 6.6 mrd SIT, kar dosega dobri dve petini neto prilivov iz istega obdobja lani.

Prilivi v vzajemne sklade so v februarju znašali 5.2 mrd SIT in so tako bili na najnižji ravni v zadnjih 12-ih mesecih. Skupen obseg sredstev v upravljanju slovenskih vzajemnih skladov je znašal že 222.8 mrd

SIT, kar dosega 9.5% vlog prebivalstva v bankah. Dve tretjini sredstev so upravljali uravnoteženi skladi, slabih 30% delniški, preostanek pa obvezniški skladi. Še naprej se znižuje medletna donosnost vzajemnih skladov, ki je bila v februarju v povprečju na ravni 14.1%, dejansko pa se je gibala na ravni med 2.4% in 17.0%.

V marcu so se občutneje znižale nominalne obrestne mere za dolgoročne vloge, pri katerih se še pogosto uporablja TOM. Po pričakovanjih je njegova vrednost v tem mesecu upadla na najnižjo raven

doslej in je dosegla 2.38%. Tako so bile obrestne mere za dolgoročne depozite v povprečju na ravni 2.8%

(realni del je ostal nespremenjen), medtem ko obrestne mere za kratkoročne tolarske vezane vloge niso sledile dolgoročnim in so ostale nespremenjene na ravni med 2.4 in 3.2%. Na medbančnem trgu so se obrestne mere za depozite z ročnostjo od dveh tednov do treh mesecev zvišale za 0.1 odstotne točke, na raven 4.1%, obrestne mere ostalih ročnosti pa so ostale na enotni ravni 4%.

Graf: Medletne realne stopnje rasti varčevanja prebivalstva v bankah (brez vpoglednih tolarskih vlog)

-15 -10 -5 0 5 10 15

jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04 okt 04 nov 04 dec 04 jan 05 feb 05

Vir podatkov: BS, preračuni UM AR.

V %

Tolarske v loge D ev izne v loge Skupaj

Ekonomsko ogledalo UMAR

Denarni trg – krediti

številka 3/2005 str. 10 Nominalni zneski, v mrd SIT Realna rast kreditov, v %

Obseg kreditov domačih bank

31. XII 2004 28. II 2005 28. II 2005/

31. I 2005

28. II 2004/

31. XII 2004

28. II 2003/

31. XII 2003

Tolarski krediti skupaj 2,021.9 2,033.9 -0.9 0.7 1.0

Tolarski krediti podjetjem in DFO 1,132.3 1,139.2 -1.0 0.7 0.7

Okvirni, kratkoročni 600.2 600.7 -0.7 0.1 1.6

Dolgoročni 532.0 538.5 -1.3 1.3 -0.2

Devizni krediti podjetjem in DFO 910.1 997.3 3.5 9.1 5.3

Tolarski krediti prebivalstvu 756.9 763.3 0.0 0.9 0.4

Okvirni, kratkoročni 135.8 133.0 -1.7 -2.0 1.7

Dolgoročni 621.1 630.3 0.3 1.5 1.0

Tolarski krediti državi 132.7 131.4 -5.0 -0.9 6.1

Okvirni, kratkoročni 4.3 5.9 -51.5 36.2 40.3

Dolgoročni 128.3 125.5 -0.5 -2.2 -1.3

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: DFO: druge finančne organizacije.

Obseg tolarskih kreditov je februarja na mesečni ravni realno in tudi nominalno upadel. Pozitivni neto

tok so beležili le krediti prebivalstvu, medtem ko so podjetja in DFO ter država tolarske kredite, najete pri bankah, neto odplačevali. K realnemu upadu so največ, kar 0.6 odstotne točke, prispevali krediti podjetjem in DFO, ki predstavljajo 56% vseh tolarskih kreditov domačih bank nebančnemu sektorju. Medletna rast vseh tolarskih kreditov se je znižala na raven 6.6%, kar je 1.8 odstotne točke manj kot mesec pred tem.

Neto prilivi vseh tolarskih kreditov so v prvih dveh mesecih letos znašali 12 mrd SIT in so bili za več kot polovico nižji kot v istem obdobju lani.

Februarja se je z upadom obsega tolarskih kreditov podjetjem in DFO končalo trimesečno obdobje njihove visoke rasti.

K enoodstotnemu znižanju so največ (0.6 odstotne točke) prispevali dolgoročni krediti, ki predstavljajo 47.3% tolarskih kreditov. Negativni prispevek skupine okvirnih in kratkoročnih kreditov je bil predvsem zaradi 9.6-odstotne rasti okvirnih kreditov nekoliko nižji. Medletna rast tolarskih kreditov se je v primerjavi s preteklim mesecem znižala kar za 1.6 odstotne točke in je bila na ravni 3.2%.

Neto tokovi tolarskih kreditov podjetjem in DFO so v prvih dveh mesecih letos znašali le 7 mrd SIT in so bili realno za skoraj polovico nižji od neto tokov iz istega obdobja lani, kar je posledica februarskega neto odplačevanja tolarskih kreditov v višini 5 mrd SIT.

Podjetja se še vedno raje zadolžujejo v obliki deviznih kreditov, ki so ugodnejši od tolarskih. Kljub

visoki osnovi iz lanskega leta se medletna rast že drugi mesec zapored ohranja na ravni, ki je višja od 50%.

Njihovi neto prilivi so v prvih dveh mesecih letos znašali 87.2 mrd SIT in so realno za 1.7-krat presegli neto prilive iz istega obdobja lani. Januarja se je zadolževanje podjetij v tujini precej umirilo. Neto tokovi so tako znašali le 0.1 mrd SIT, v istem mesecu lani pa so dosegli 12.1 mrd SIT.

Po dvanajstih mesecih neprekinjene rasti je realni obseg tolarskih kreditov prebivalstva ostal nespremenjen. Stagniranje je posledica zniževanja realnega obsega okvirnih in kratkoročnih kreditov, ki so

upadli že drugi mesec zapored, medtem ko se obseg dolgoročnih kreditov nepretrgano krepi od januarja 2004 in je na medletni ravni realno porasel za 18. 6%. Prebivalstvo je v dveh mesecih letos neto najemalo tolarske kredite v višini 6.4 mrd SIT, kar je realno za 3.5% več kot v istem obdobju leta 2004.

V marcu so se zaradi nižje vrednosti TOM-a (gl. str. 9) znižale obrestne mere za dolgoročne kredite za 1.6 odstotne točke. Za gospodarstvo so dosegle raven 7.2%, za prebivalstvo (stanovanjski krediti) pa

5.8%, tako da so bile nižje od obrestnih mer za kratkoročne kredite, ki so se ohranile na ravni 8% oziroma 7.8%.

Graf: Gibanje aktivnih obrestnih mer

2 4 6 8 10 12 14 16

jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sep 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 mar 04 apr 04 maj 04 jun 04 jul 04 avg 04 sep 04 okt 04 nov 04 dec 04 jan 05 feb 05 mar 05

Vir podatkov: BS.

V %

TOM D-r gospodarstv o

Stanov anjski krediti K-r gospodarstv o K-r prebiv alstv o

Ekonomsko ogledalo UMAR

Trg dela

številka 3/2005 str. 11

V tisoč Rast v %

Izbrani kazalci trga delovne sile Φ

2004 I

2004 I

2005 I 2005/

XII 2004 I 2005/

I 2004 Φ 2004/

Φ 2003

A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 900.3 899.1 899.0 0.1 0.1 0.1

Formalno delovno aktivni 807.5 800.0 805.6 -0.2 0.8 0.8

Zaposleni v podjetjih in organizacijah 658.7 652.6 660.7 0.2 0.5 0.4

Zaposleni pri samozaposlenih osebah 65.6 64.2 63.9 -1.8 -0.8 -0.8

B

Samozaposleni (vključno s kmeti) 83.1 83.3 81.1 -2.4 4.3 4.9

Registrirani brezposelni 92.8 99.0 93.4 2.9 -5.0 -5.0

Ženske 49.3 51.4 48.9 2.3 -4.5 -4.5

Starejši od 40 let 39.7 42.3 41.3 7.6 -7.5 -7.9

C

Brezposelni več kot 1 leto 42.9 45.0 42.3 4.7 -9.5 -9.8

Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % 10.3 11.0 10.4 - - -

Moški 8.9 9.7 9.0 - - -

D

Ženske 12.0 12.6 12.0 - - -

Prosta delovna mesta 14.1 11.9 15.3 10.5 17.4 16.5

E Za določen čas, v % 73.7 70.1 70.6 - - -

Nove zaposlitve 10.1 10.1 12.2 55.2 5.6 4.2

Z nižjo izobrazbo 2.9 2.5 3.0 41.2 2.5 1.4

S srednjo izobrazbo 5.5 5.7 6.9 55.4 5.5 4.2

F

Z višjo in visoko izobrazbo 1.6 1.8 2.4 76.6 11.6 9.7

Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR.

Z januarjem 2005 prehaja SURS na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Namesto prejšnjega mesečnega vira za zaposlene, raziskave Mesečno poročilo o plačah in zaposlenih (ZAP/M), je novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), ki se vodi na podlagi prijav zaposlenih v obvezno socialno zavarovanje in zajema širši krog zaposlenih kot prejšnja raziskava ZAP/M. Podatki o kmetih so napovedani s pomočjo ARIMA-modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta od januarja 2000, tako da so stopnje rasti izračunane na osnovi primerljivih podatkov. Novo povprečno število formalno delovno aktivnih v letu 2004 je za 25,284 višje od starega. Razliki se pojavljata pri zaposlenih v podjetjih in organizacijah (+21,741) in kmetih (+3,544). Števili zaposlenih in samozaposlenih v drobnem zasebnem sektorju ostajata nespremenjeni, saj se je za obe kategoriji kot vir že prej uporabljal SRDAP.

Z novo metodologijo se je spremenila tudi metodologija izračunavanja stopnje registrirane brezposelnosti, ki je sedaj nižja zaradi višjega števila formalno delovno aktivnih. V letu 2004 je bila po novi metodologiji 10.3% (8.8% za moške in 12.1% za ženske; gl. tabelo), kar je za 0.3 odstotne točke manj kot po stari metodologiji.

Za 0.3 odstotne točke je bila nižja tudi decembra (10.1% namesto 10.4%).

Januarja se je nadaljevalo sezonsko zmanjševanje števila delovno aktivnih, vendar samo v drobnem zasebnem sektorju. Število zaposlenih v podjetjih in organizacijah se je povečalo za 0.2%, v drobnem zasebnem sektorju pa zmanjšalo za 1.8%. Najbolj se je zmanjšalo število kmetov, za 5.5%. Kot posledica tega se je januarja najbolj zmanjšalo število delovno aktivnih v kmetijstvu (za 1,898 ali 4.7%). Pomembneje se je zmanjšalo še v trgovini (za 547 ali 0.5%). V javni upravi se je zmanjšalo iz metodoloških razlogov (prenos DARS-a v področje poslovnih storitev, gl. EO 12/04; str. 9). Od tod tudi del močnega povečanja števila delovno aktivnih v poslovnih storitvah (2.5%; brez omenjenega prenosa okrog 0.6%).

Število registriranih brezposelnih se je februarja zmanjšalo za 215 oseb, zmanjšali pa sta se tudi števili prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev. Delo je izgubilo 5,194 oseb, dobilo pa 4,417 brezposelnih, kar je manj kot januarja. Število črtanih iz drugih razlogov je letos manjše kot pretekla leta (februarja le 1,685). Ob običajnem prilivu iskalcev prve zaposlitve se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo na 93,138. Število prostih delovnih mest se je zmanjšalo za 1,207, na 14,078, število realiziranih zaposlitev pa za 2,715, na 9,511.

Graf: Spremembe števila delovno aktivnih zaradi spremenjene metodologije zajemanja v letu 2004

-1 0 1 2 3 4 5 6 7

A B C D E F G H I J K L M N O P

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.

Povečanje po novi metodologiji v 1000

-2 0 2 4 6 8 10 12 14

Povečanje v %

Absolutno pov ečanje Relativ no pov ečanje (desna os)

Ekonomsko ogledalo UMAR

Javnofinančni odhodki

številka 3/2005 str. 12 Stopnja rasti

2004/2003 Struktura,

v % Delež v BDP,

v % Javnofinančni odhodki I–XII 2004

v mio SIT nomin. realno 2003 2004 2003 2004

Javnofinančni odhodki, skupaj¹ 2,669,456 8.8 5.0 100.0 100.0 42.7 43.1

Plače in drugi izdatki zaposlenih v držav. org. in

javnih zavodih 621,505 10.7 6.9 22.9 23.3 9.8 10.0

Izdatki za blago in storitve v držav. org. in jav.

zavodih 467,293 3.5 -0.1 18.4 17.5 7.9 7.5

Plačila domačih in tujih obresti 91,941 -0.8 -4.2 3.8 3.4 1.6 1.5

Subvencije 77,581 11.7 7.8 2.8 2.9 1.2 1.3

Transferji posameznikom in gospodinjstvom 375,833 8.7 4.9 14.1 14.1 6.0 6.1

Pokojnine 677,533 5.8 2.1 26.1 25.4 11.1 10.9

Drugi odhodki 73,072 20.9 16.7 2.5 2.7 1.1 1.2

Investicijski odhodki in transferji 244,061 4.7 1.1 9.5 9.1 4.1 3.9

Plačila sredstev v proračun EU 40,637 - - - 1.5 - 0.7

Vir podatkov: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: ¹vključujejo konsolidirane odhodke državnega proračuna, občinskih proračunov, pokojninske in zdravstvene blagajne po metodologiji GFS-IMF.

V letu 2004 so se v primerjavi z letom 2003 konsolidirani javnofinančni odhodki realno povečali za 5.0%. Njihov delež v bruto domačem proizvodu je dosegel 43.1%, kar je za 0.4 strukturne točke več kot v letu poprej.

Ekonomska struktura javnofinančnih odhodkov se je v letu 2004 v primerjavi s preteklim letom nekoliko spremenila. Hitreje kot celotni odhodki so se povečala sredstva za subvencije (realno za 7.8%), pri čemer so se enako hitro povečala sredstva za subvencije javnim podjetjem in sredstva za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom.

Hitreje so se v letu 2004 povečala tudi sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim v državnih organih in javnih zavodih (realno za 6.9%). Plače na zaposlenega so se usklajevale v skladu s sprejetimi uskladitvenimi mehanizmi in se povečevale iz naslova napredovanj, sredstva za plače pa so se dodatno povečevala zaradi rasti števila zaposlenih in rasti drugih izdatkov zaposlenih. Sredstva namenjena transferjem posameznikom in gospodinjstvom so se v letu 2004 realno povečala za 4.9%. V tem so najhitreje (realno za 8.9%) naraščala sredstva za denarne socialne pomoči, predvsem zaradi povečevanja števila upravičencev do denarnih pomoči. Sredstva za družinske prejemke in starševska nadomestila so se v letu 2004 realno povečala le za 0.7%. Sredstva za transferje nezaposlenim so se v letu 2004 realno zmanjšala za 4.1%, predvsem zaradi upadanja števila upravičencev do nadomestil za brezposelne osebe, ki prehajajo med prejemnike socialnih pomoči ter v aktivno politiko zaposlovanja, in zaradi skrajševanja časa prejemanja nadomestil.

Realno za 4% so se v letu 2004 zmanjšala tudi sredstva namenjena za transferje vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja. Sredstva za pokojnine so se v letu 2004 realno povečala za 2.1%, pri čemer so se pokojnine valorizirale po sprejetem valorizacijskem mehanizmu, za dober odstotek pa se je povečalo tudi število prejemnikov pokojnin. Izdatki za blago in storitve so se v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 realno zmanjšali za 0.1%, predvsem zaradi krčenja obsega programov in varčevalnih ukrepov. Zelo skromno realno rast (1.1%) so dosegla tudi sredstva namenjena za investicijske odhodke in transferje. V letu 2004 so se plačila domačih in tujih obresti skupaj realno zmanjšala za 4.2%, pri čemer so se zmanjšala tako plačila domačih kot tudi tujih obresti. V letu 2004 je Slovenija iz državnega proračuna v proračun EU vplačala 40.6 mrd SIT ali 0.7% bruto domačega proizvoda.

Po posameznih javnofinančnih blagajnah so se v letu 2004 (nekonsolidirani) odhodki državnega proračuna realno povečali za 5.4%, njihov delež v bruto domačem proizvodu je znašal 25.8%, kar je za 0.4 strukturne točke več kot v letu 2003. Odhodki občinskih proračunov so se po predhodnih podatkih realno povečali za 2.9%, njihov delež v BDP se je s 5.1% BDP v letu 2003 zmanjšal na 5.0% BDP v letu 2004. Odhodki pokojninskega in invalidskega zavarovanja (skupaj s prispevkom za zdravstveno zavarovanje upokojencev) so se v letu 2004 realno povečali za 2.9%, dosegli so 12.6% BDP, kar je za 0.2 strukturne točke manj kot v letu 2003. Odhodki v obveznem zdravstvenem zavarovanju so se v letu 2004 realno povečali za 3.4% in dosegli 6.6% BDP, kar je približno toliko kot v letu 2003.

Bilanca javnega financiranja kot konsolidiran račun javnofinančnih prihodkov in odhodkov je leta 2004 (po predhodnih podatkih MF) izkazala javnofinančni primanjkljaj v višini 1.4% BDP.

Graf: Ekonomska struktura javnofinančnih odhodkov v primerjavi z BDP

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

predh.

Vir podatkov: Ministrstvo za finance, Bilten javnih financ, preračuni UMAR

Delež v BDP,%

Plačila sredstev v proračun EU Inv esticijski odhodki skupaj

Drugi odhodki

Subv encije Pokojnine

Transf erji posameznikom in gospodinjstv om Plačila obresti

Izdatki za blago in storitv e Plače in prispev ki

Ekonomsko ogledalo UMAR

Kmetijstvo in živilstvo – cene

številka 3/2005 str. 13 Rast cen, I–XII/I-XII 2001/2000 2002/2001 2003/2002 2004/2003 struktura v

2004, v %

Kmetijski pridelki pri pridelovalcih, skupaj 9.0 0.8 3.3 -1.1 100.0

v tem: rastlinski pridelki 9.4 4.7 10.2 -9.6 30.7

- žita -7.2 5.7 8.3 -11.6 3.2

- industrijske rastline 10.2 16.2 -0.4 11.8 3.0

- zelenjadnice 25.2 -0.4 24.5 -26.0 3.7

- krompir 13.3 -0.7 50.1 -42.5 1.3

- sadje 11.7 6.9 16.0 -14.6 7.7

živali 9.9 -3.4 -0.6 5.5 41.3

- govedo -1.3 1.1 -3.9 2.9 15.9

- prašiči 23.0 -13.7 -5.6 3.4 12.0

- perutnina 13.9 2.0 7.2 8.3 12.4

živalski proizvodi 7.2 2.9 0.8 0.1 28.0

Življenjske potrebščine, skupaj 8.4 7.5 5.6 3.6 100.0

v tem: hrana in brezalkoholne pijače, skupaj 9.2 7.5 4.6 0.5 19.7

hrana 9.8 7.5 4.6 0.4 17.8

- kruh in drugi izdelki iz žit 13.4 13.4 6.5 2.5 3.8

- olje in maščobe 2.4 20.3 6.7 -0.2 0.7

- zelenjava, sveža in predelana 5.9 6.1 9.5 -4.8 1.7

- sadje, sveže in predelano 12.8 0.7 4.3 1.9 1.4

- meso 13.4 4.0 1.8 -0.4 4.9

- ribe 10.8 8.7 5.1 3.5 0.4

- mleko, mlečni izdelki in jajca 4.5 7.8 1.4 -0.7 2.7

- sladkor in konditorski izdelki 5.2 8.7 5.3 5.2 1.4

Vir podatkov: SURS. Opomba: podatki o rasti cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so za obdobje 2000–2003 revidirani po novi metodologiji, ki je usklajena z metodologijo Eurostata.

V letu 2004 so cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v povprečju prvič v zadnjih nekaj letih nominalno padle, za 1.1% (na medletni ravni za 1.9%), kar je predvsem posledica višje ponudbe, saj je bilo to leto po sušnem letu 2003 zopet vremensko ugodno. V posameznih skupinah je bilo gibanje cen precej različno (gl.

tabelo). V rastlinskem delu so cene padle za 9.6% in se tako spustile na raven iz leta 2002, v živinoreji pa so zaradi nižje ponudbe porasle za 3.2% (pri živalih za 5.5%, pri živalskih proizvodih za 0.1%). Najbolj so se znižale pri krompirju, zelenjadnicah in sadju (za 43%, 26% in 15%), kjer je bila rast v letu prej najvišja, porasle pa pri industrijskih rastlinah (za 12%), kjer so bile v skladu s skupno kmetijsko politiko določene višje minimalne odkupne cene. Mesečno gibanje odkupnih cen je bilo v Sloveniji podobno kot v EU. V prvi polovici leta, ko še ni bilo nove rastlinske pridelave, so bili indeksi rasti razmeroma visoki, nato pa so cene padle, vendar v EU bolj kot v Sloveniji.

V oktobru, za katerega je na voljo zadnja ocena, so bile glede na isti mesec leta prej v EU nižje za 6.4% (od tega v rastlinskem delu nižje za 11.7%, v živinoreji pa višje za 0.1%), v Sloveniji pa nižje za 2.4% (od tega v rastlinskem delu nižje za 11.8%, v živinoreji pa višje za 2.2%).

Zaradi nižjih cen kmetijskih pridelkov v odkupu in predvsem sprostitve menjave kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenije z državami EU je bilo mogoče pričakovati tudi znižanje cen hrane in brezalkoholnih pijač v cenah življenjskih potrebščin, vendar do občutnega znižanja (še) ni prišlo. Te cene so v povprečju porasle za 0.5% (na medletni ravni so se znižale za 1.1%), kar je najnižja letna rast v zadnjih nekaj letih. Cene so najbolj padle v skupini zelenjava (ne pa tudi sadje) ter mleko in mlečni izdelki (za 5% in 1%), porasle pa predvsem v skupini sladkor in konditorski izdelki (višje carine na uvoz po vstopu v EU) ter ribah (za 5% in 4%). Povprečne rasti cen so bile na razmeroma visoki ravni do julija, nato pa so se spustile in do konca leta kljub porastu v zadnjih dveh mesecih ostale pod povprečnimi rastmi iz leta prej (gl. graf).

Razmeroma hitro povečevanje razkoraka med rastjo cen hrane v življenjskih potrebščinah in kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v zadnjih letih (gl. EO 3/2004, str. 14) se je lani upočasnilo. Primerjava z letom 2000 pokaže, da so bile v letu 2004 prve cene glede na inflacijo, relativno nižje za 3%, druge pa kar za 12%. Eden izmed osnovnih ciljev reforme kmetijske politike iz leta 1998, ki je z nižjimi odkupnimi cenami prispevati k nižjim cenam hrane in s tem nižji inflaciji, se je torej do sedaj le slabo uresničeval.

Graf: Rast cen kmetijskih pridelkov v odkupu ter cen hrane in brezalkoholnih pijač v življenjskih stroških

100 105 110 115 120 125 130

jan f eb mar april maj jun jul av g sept okt nov dec

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.

rast, povpr. 2000=100

2003 kmet.pridelki pri pridelov alcih 2004 kmet.pridelki pri pridelov alcih 2003 hrana in brez.pijača v živ .str. 2004 hrana in brez.pijača v živ .str.

Ekonomsko ogledalo UMAR

Turizem

številka 3/2005 str. 14

Stopnje rasti v % Izbrani kazalci turizma & gostinstva Abs.

podatki

2004 Q1 2004/

Q1 2003

Q2 2004/

Q2 2003

Q3 2004/

Q3 2003

Q4 2004/

Q4 2003

2004/

2003

Prenočitve skupaj 7,588,737 1.2 -1.6 2.3 2.2 1.1

Prenočitve domačih turistov 3,225,954 -1.3 -6.5 -3.3 0.1 -3.0

Prenočitve tujih turistov 4,362,783 4.0 2.0 6.4 4.0 4.5

Povprečno število delovno aktivnih¹ 30,025 -0.3 0.1 0.3 1.1 0.3

Povprečna bruto plača na zaposlenega^1,2,3, v SIT 199,937 2.1 1.8 2.2 2.1 2.0

Cestni mejni prihodi potnikov, v tisoč 92,153 6.0 11.4 6.3 6.5 7.6

Cene gostinskih in nastanitvenih storitev, skupaj⁴ - 5.3 5.3 4.4 5.3 5.1

Cene gostinskih storitev ⁴ - 4.6 4.7 4.1 4.9 4.6

Cene nastanitvenih storitev⁴ - 9.4 9.0 6.7 7.4 8.1

Prihodek v gostinstvu (realno) - 2.2 0.2 1.8 2.2 1.7

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opombe: ¹v dejavnosti gostinstva, ²za podjetja in druge organizacije s tremi in več zaposlenimi, ³deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin, ⁴skupina oz. podskupina indeksa cen življenjskih potrebščin.

V letu 2004 se je ponovno povečalo število turistov in njihovih prenočitev. V letu 2004 je v Sloveniji

letovalo 2.3 mio turistov (4.2% več kot v letu 2003), ki so pri nas opravili skoraj 7.6 mio prenočitev.

Razmeroma visoko rast gre v celotni meri pripisati večjemu obisku tujih gostov, katerih število se je glede na leto 2003 povečalo za 9.2%, število njihovih prenočitev pa za 4.5% (v letu 2003 za 5.5% oz. 3.8%). Na drugi strani se je število domačih gostov in njihovih prenočitev, ki je v zadnjih letih ostajalo na približno enaki ravni, relativno močno zmanjšalo (gl. graf). Tako se je delež števila domačih gostov v celotnem številu turistov znižal z 38.9% v letu 2003 na 36.0% v letu 2004 (najvišji je bil v letu 1993, ko je znašal skoraj 57%). Prav tako se je za skoraj 2 odstotni točki znižal delež prenočitev domačih turistov v vseh prenočitvah.

V letu 2004 je prišlo do nekaterih večjih sprememb v strukturi prenočitev tujih turistov v Sloveniji.

Največ tujih nočitev v Sloveniji so opravili italijanski gostje (18.0-odstotni delež, 7.9-odstotna rast prenočitev glede na leto 2003), ki so pri številu nočitev na prvem mestu zamenjali nemške turiste. Tradicionalno tretji (po letu 1995) po številu ustvarjenih tujih nočitev v Sloveniji so avstrijski turisti (v letu 2004 15.9-odstotni delež), katerih število prenočitev je ostalo na ravni iz leta 2003. Hrvate, katerih prenočitve so bile po številu v zadnjih letih na četrtem mestu, so v letu 2004 prehiteli gostje iz Velike Britanije. Število prenočitev turistov iz Velike Britanije se je po letu 1999 iz leta v leto povečevalo, najvišjo rast (32.1%) pa so zabeležili ravno v letu 2004. K temu je pripomogel prihod prvega nizkocenovnega letalskega prevoznika, ki je povezal Ljubljano in London. Poleg povečanega zanimanja za Ljubljano kot prestolnico nove članice EU, pa je na večji obisk v veliki meri vplivalo dejstvo, da so Britanci na podlagi anket izbrali Slovenijo za najbolj priljubljeno evropsko turistično deželo. Na šestem mestu po številu prenočitev v letu 2004 so bili turisti iz Nizozemske (10.2-odstotna rast glede na leto 2003), ki v zadnjih letih, podobno kot Britanci, ponovno odkrivajo Slovenijo. Madžare, ki so bili tradicionalno na sedmem mestu po številu prenočitev, so v letu 2004 prehiteli Francozi, katerih prenočitve so se glede na leto prej povečale skoraj za 40%. Leta 2004 je število prenočitev tujih turistov v Sloveniji še zaostajalo za rezultati iz leta 1990 (pod tuje turiste zaradi lažje primerjave spadajo tudi prenočitve turistov iz nekdanje Jugoslavije). Predvsem to velja za prenočitve turistov iz bivših jugoslovanskih republik, prav tako pa so velike razlike še pri prenočitvah turistov iz Nizozemske in Velike Britanije. Na drugi strani se je v obravnavanem obdobju močno povečalo število prenočitev gostov iz Avstrije (enkrat več kot v letu 1990), Ruske federacije (za polovico več) in tudi iz Italije, medtem ko je število prenočitev Nemcev zaradi zmanjševanja v zadnjih letih ostalo na ravni iz leta 1990.

Graf: Prenočitve domačih in tujih turistov v Sloveniji v obdobju 1990–2004

0 2 4 6 8

1990* 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Vir podatkov: SURS. Opomba:* zaradi lažje primerjave so prenočitve turistov iz bivše Jug oslavije tudi v letu 1990 štete pod tuje prenočitve.

Število v mio

v se prenočitv e prenočitv e dom ačih turistov

prenočitv e tujih turistov