• Rezultati Niso Bili Najdeni

Terminološka problematika, ki jo obravnava Srečo Dragoš,ye prav problem tega, kar je Michel Foucault imenoval episteme, kroga spoznanj ali vednosti (determiniranih ne zgolj znanstveno, temveč tudi politično, »mentalitetno« itn

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Terminološka problematika, ki jo obravnava Srečo Dragoš,ye prav problem tega, kar je Michel Foucault imenoval episteme, kroga spoznanj ali vednosti (determiniranih ne zgolj znanstveno, temveč tudi politično, »mentalitetno« itn"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

Iz urednikove beležke

Tokratna poletna številka je sicer nekoliko tanjša, ni pa prav nič počitniška. V njej prevladuje zahtevna epistemološka problematika, čeprav včasih na načine, ki niso povsem evidentni. Denimo v prispevku Zorana Kanduča, ki obravnava domnevno krizo

družine: že z izrazom nas opozori, da je s to konceptualizacijo nekaj narobe in daje problem prav v konceptualizacijah, ki seveda še kako določajo »stvar samo«.

Terminološka problematika, ki jo obravnava Srečo Dragoš,ye prav problem tega, kar je Michel Foucault imenoval episteme, kroga spoznanj ali vednosti (determiniranih

ne zgolj znanstveno, temveč tudi politično, »mentalitetno« itn.), ki pripadajo določeni družbeni skupini in dobi. Iz tega kroga je tudi katalog konceptov, ki jih z izrecno epistemološkega stališča obravnava Lea Š. Bohinc. Tudi avtor zadnjega prispevka v tej številki (inpisec teh vrstic) Bogdan Lešnik 5 ^ loteva izrecno epistemološkeproblematike, namreč, nekaterih antropoloških konceptov, ki se pokažejo silno kratki, če jih namesto na (družbenih, kulturnih) »sistemih« uporabimo na vsakdanjem življenju, kaj šele lastnem vsakdanjem življenju...

(2)

Editor's Notes

The summer issue is indeed a bit thinner but by no means a vacation reading. In it, epistemological issues prevail, even if occasionally in a not too evident way. Say, in Zoran Kanduč 's paper that discusses the alleged crises ofthefamily: the term itselfpoints out that there is a problem of conceptualisation, which by ali means determines the

»issue in question«. The terminological issues discussed by Srečo Dragoš is very much related to what Michel Foucault called episteme, the range ofknotvledge (determined not only scientifically butalsopolitically, by the »mentality« etc.) belonging to a certain social group and epoch. Also part of that range in the conceptual catalogue treated explicitly from the epistemological standpoint by Lea Š. Bohinc Also explicitly dealing ivith epistemological issues, the author ofthe last paper (and ofthese lines) Bogdan Lešnik discusses some »classical« anthropological concepts that turn out awfully short when applied not on (social, cultural) »systems<', but on everyday life, and much more so, ifit is our verv own evervdav life...

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Vida Miloševič Arnold is a social worker, supervision specialist, and lecturer at the University of Ljubljana School of Social Work.. In introduction, the author lists the models

• navsezadnje tudi prisotnost hudih so- cialnih problemov velikega števila ljudi in odsotnost socialne države verjetno ni bila ugodna okoliščina za forsirano politizacijo

Tako lahko Hobbes naredi nov razloček med civilno in ne- civilno družbo, kjer mu slednja pomeni naravno stanje boja vseh proti vsem, ki ga je mogoče preseči šele z državo, ko

Zaradi take logike Ušeničnik tudi vseskozi vztraja, da družinsko plačo (kakršna bi morala b i t i ) zahteva menjalna pravičnost že sama po sebi. Vse ostalo je za

Terminološka vprašanja niso nikakršna posebnost socialnega dela, saj so začilna tudi za druge profesije; posebnost pa je, da so ta vprašanja v socialnem delu vsaj štirikrat

^ »Glasbeni« producenti, trgovci ali »glasbeni« managerji se seveda tudi ukvarjajo z glasbo in živijo od nje, vendar tu ne gre za poklice, ki so nastali zaradi glasbe, ampak

Če namreč opredelimo polje socialnega dela kot stičišče psihične in socialne ravni (s tem da je treba upoštevati tudi biološko in duhovno raven), se zaostri vprašanje, kaj

Problem neodzivanja pristojnih na primere sovražnega govora (predvsem, a ne zgolj, proti beguncem), na kar v zadnjih letih vse glasneje opozarja tako strokovna kot tudi