Jasna Cajnko
UKREPI C E N T R O V Z A S O C I A L N O DELO POD D R O B N O G L E D O M
T e m e l j n i z a k o n n a p o d r o č j u s o c i a l n e g a varstva, Z a k o n o s o c i a l n e m varstvu ( 1 9 9 3 ) , v 4 9 . č l e n u o p r e d e l j u j e c e n t r e za s o c i a l n o d e l o kot j a v n e z a v o d e , ki izvajajo n a l o g e s p o d r o č j a javnih p o o b l a s t i l in n a l o g e , ki jih c e n t r o m nalagajo d r u g i p r e d p i s i . M e d t e m i n a l o g a m i g r e tudi za p o s e g e , ki jih ljudje doživljajo kot g r o b p o s e g v njihovo i n t i m o in z a s e b n o s t , zato jih » u p o r a b n i k i « in »ne- v p l e t e n a javnost« p o g o s t o kritizirajo in s e n e strinjanjo z njimi. Presojam, d a j e razlog za d o k a j razširjena v p r a š a n j a o strokovni k o m p e t e n t n o s t i o d l o č i t e v o r g a n o v social
n e g a v a r s t v a m o g o č e iskati tudi v dejstvu, d a s o v strokovnih o d l o č i t v a h teh o r g a n o v d o l g o s o d e l o v a l i laiki. Pa p o g l e j m o d o b r i h dvajset let nazaj in p r i m e r j a j m o t a k r a t n o o r g a n i z i r a n o s t s o c i a l n i h služb.
MED LAIČNOSTJO IN PROFESIONALNOSTJO V 7 0 - i h l e t i h j e s o c i a l n o d e l o o p r a v l j a l a o b č i n s k a u p r a v a . Z z a k o n o m o s o c i a l n e m s k r b s t v u iz leta 1974 s o bile ustanovljene S k u p n o s t i s o c i a l n e g a skrbstva, ki s o za p o d r o č j e opravljanja stokovnih opravil usta
navljale c e n t r e za s o c i a l n o d e l o kot organi
zacije z d r u ž e n e g a dela. P r e d p i s e o opravlja
nju p r i p r a v n i š t v a in s t r o k o v n i h i z p i t o v s t r o k o v n i h d e l a v c e v s p o d r o č j a s o c i a l n e g a v a r s t v a j e p o t a k r a t n e m z a k o n u izdajal up
ravni organ, z a d o l ž e n za socialno skrbstvo, v s o g l a s j u z u p r a v n i m o r g a n o m zaprosveto in kulturo.
V 80-ih letih j e bilo s s p r e m e n j e n i m in d o p o l n j e n i m z a k o n o m o s o c i a l n e m skrb
s t v u t u d i n a p o d r o č j e s o c i a l n e g a d e l a v p e
ljano » s a m o u p r a v l j a n j e « . Za o d l o č a n j e o izvrševanju javnih p o o b l a s t i l s o bili n a cen
trih za socialno d e l o imenovani in oblikova
ni sveti s k u p n o s t i izvajalcev-strokovnjakov in uporabnikov-laikov.
Sveti s o o d l o č a l i o z a d e v a h v a r s t v a in p o m o č i družini, o d e n a r n i p o m o č i , o na
mestitvah o t r o k in s t a r o s t n i k o v v zavode...
O d l o č a l i s o n a sejah, o d l o č b e j e p o d p i s o v a l p r e d s e d n i k sveta, ki j e bil laik. O d l o č i t v e svetov s o bile za strokovnjake n a c e n t r i h za socialno d e l o zavezujoče in obvezujoče. Naj š e p o j a s n i m , d a s o l a i č n e č l a n e svetov kan
d i d i r a l e l o k a l n e s k u p n o s t i i z m e d u g l e d - nejših o b č a n o v , n a v a d n o iz vrst učiteljev, p a t r o n a ž n i h s e s t e r in v i d n e j š i h l o k a l n i h veljakov, ki s o bili p o g o s t o u p o k o j e n c i .
O b d o b j e l a i č n e g a o d l o č a n j a o strokov
nih zadevah n a p o d r o č j u s o c i a l n e g a varstva s e j e k o n č a l o š e l e leta 1 9 8 9 s s p r e m e m b o Zakona o s o c i a l n e m skrbstvu. Prav ta z a k o n je d o l o č a l tudi, d a si m o r a j o c e n t r i za s o c i a l n o d e l o v u p r a v n i h z a d e v a h , p r e d e n o d l o č a j o o p r a v i c a h in koristih n e d o l e t n i h otrok, pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati javno o b r a v n a v o . O d l o č i t v e o o t r o k o v i h p r a v i c a h s o t a k o iz p r e j š n j e g a
»laičnega« polja p r e š l e n a p o l j e strokovnja
kov z različnih p o d r o č i j . Ta o b v e z a j e o s t a l a n e s p r e m e n j e n a tudi v Z a k o n u o s o c i a l n e m varstvu (Ur. list RS, št. 5 4 / 9 2 ) , ki j e š e d a n e s v veljavi.
SOCIALNO DELO V POLPRETEKLEM OBDOBJU V zadnjih letih n a l e t i m o n a v e d n o h u j š e kritike k l a s i č n e g a k o n c e p t a države blaginje in njene s o c i a l n e p o l i t i k e ter s t e m t u d i
s o c i a l n e g a dela. V. L e s k o š e k ( 1 9 9 5 ) navaja, d a j e p a d e c s o c i a l i z m a v s o c i a l n e m d e l u p r i n e s e l p r e m i k o d k o n c e p t a »istosti« h k o n c e p t u »različnosti«. M o r a l n e dimenzije t r a d i c i o n a l n e g a s o c i a l n e g a d e l a s o b i l e o s r e d o t o č e n e v trditvi: vsi ljudje s m o enaki, v s i i m a m o e n a k e p o t r e b e in e n a k e p r a v i c e . Enakost, z a g o t o v i t e v p o t r e b in p r a v i c naj b i u r e s n i č e v a l a t a k r a t n a » d r ž a v a s r e č n i h ljudi«, s o c i a l n o delo p a j e bilo e n o o d njenih i d e o l o š k i h aparatov.
S a m a z g o d o v i n s k a d i s t a n c a o d p o l p r e t e k l e g a o b d o b j a in njegova taka ali d r u g a č n a v r e d n o s t n a o c e n a p a s a m a p o s e b i š e n e p r i n a š a n o v i h rešitev za današnji čas. Kajti, kot navaja B. Stritih:
... e n a o d s l e p i h p e g s o c i a l i z m a j e mišljenje, d a e k o n o m s k i razvoj in b o g a t e n j e a v t o m a t i č n o p o m e n i ž e t u d i r e š i t e v s o c i a l n i h p r o blemov. D a n e s v e m o , d a e k o n o m s k i razvoj, m a t e r i a l n o b o g a s t v o in r a z v i t o s t p r o i z v o d n i h , t r g o v s k i h , p r o m e t n i h i n t u r i s t i č n i h d e j a v n o s t i p r i n a š a v e č j o n e v a r n o s t d e z o r i e n - tacije. (Stritih 1 9 9 5 . )
D r ž a v a s s v o j i m p o l i t i č n i m s i s t e m o m lahko p r e ž i v i le, č e i m a v v s e h p o m e m b n i h d r u ž b e n i h s e g m e n t i h i z d e l a n o strategijo delovanja. N a ta n a č i n izvaja s o c i a l n o kon
trolo. To velja tudi za polje s o c i a l n e politike, in s i c e r p o n a č e l u »deli in vladaj«. V. Lesko
š e k v e n e m svojih p r i s p e v k o v navaja:
V s m i s l u p r o b l e m a r a z u m e v a n j a n o v i h k o n c e p t o v s o c i a l n e p o l i t i k e n e m o r e m o v e č iskati s a m o v p o m a n j k a n j u d i s k u r z a o njih v p r e t e k l o s t i , t e m v e č v z a v e s t n i p o l i t i č n i o d l o č i t v i tistih, ki s o c i a l n o p o l i t i k o d o l o č a j o . T o p a s o n a j p o g o s t e j e p r e d s t a v n i k i strank n a o b l a s t i . S t e m n i k a k o r n o č e m z a n e m a r i t i v l o g e in p o m e n a stroke. N a s p r o t n o , p o u d a riti ž e l i m d e j s t v o , d a j e s o c i a l n a p o l i t i k a p o d r o č j e , kjer i m a j o t u d i r a z l i č n e p o l i t i č n e s t r a n k e m o č a n i n t e r e s , k a r j e r a z v i d n o iz p a r l a m e n t a r n i h r a z p r a v o b t e m a h , k o t s o splav, o t r o š k i d o d a t e k in d r u g o . ( L e s k o š e k 1 9 9 5 : 1 9 6 . )
D i l e m e o n e v t r a l n o s t i in z n a n s t v e n i d i s t a n c i s o c i a l n e g a d e l a na vplive vsakda
njega življenja p o moji p r e s o j i ni. S o c i a l n o
d e l o o z i r o m a p r a k s a s o c i a l n e g a d e l a j e p o litična in zaradi t e g a tudi p o g o s t o v nasprot
ju z o s n o v n i m i načeli stroke. Politična zato, ker je p r a k s a s o c i a l n e g a d e l a o d v i s n a o d s o c i a l n e politike, ki s e kroji v v l a d a j o č i h političnih strankah; s o č a s n o p a j e m o g o č e z a s l e d i t i n e k o n g r u e n t n o s t m e d s p r e j e t o s o c i a l n o politiko in stroko, saj j e t e m e l j n a n a l o g a s o c i a l n e g a d e l a zagovarjati p o t r e b e in i n t e r e s e u p o r a b n i k o v storitev.
V. Rus ( 1 9 9 0 ) pravi, d a d r ž a v a b l a g i n j e n a s t a n e takrat, ko socialna država p r e t i r a n o v s t o p i v d r u ž b o blaginje in s t e m p r e v z a m e tiste funkcije, ki bi jih m o r a l i opravljati ali si jih zagotavljati s a m i ljudje. S t e m povzroči, d a s o ljudje p r e t i r a n o o d v i s n i o d d r ž a v e . Vendar p a bi lahko tudi p r e t i r a n o v s t o p a n j e d r u ž b e blaginje v socialno državo p o m e n i l o ogrožanje s o c i a l n e varnosti ljudi, ki j o lahko p o l e g p r a v n e in e k o n o m s k e v a r n o s t i z a g o tovi s a m a država. Meje m e d njima n i s o na
t a n č n o d o l o č e n e in s o p r e d m e t k o n s e n z a . D r ž a v a blaginje j e torej država, ki p r e v z a m e o b v e z n o s t za zagotavljanje kvalitete življenja ljudi. S k u p a j z o b v e z n o s t j o p r e v z a m e d r ž a v a t u d i o d g o v o r n o s t za z a d o v o ljevanje p o t r e b svojih državljanov. Hkrati p a j e p r a v država tista, ki p o t r e b e svojih držav
ljanov o p r e d e l i za »potrebe«. Tako s e d r ž a v a hkrati znajde v v l o g i tistega, ki definira, in tistega, ki zagotavlja, p r a v i c e n a m r e č . K e r p r e v z a m e n a s e o d g o v o r n o s t za z a g o t a v ljanje blaginje ljudi in si p r i d r ž u j e p r a v i c o definirati p o t r e b e , p o v z r o č i o d v i s n o s t ljudi o d s i s t e m a .
Zdi s e , d a n a ta n a č i n n a d u p o r a b n i k i izvajamo n e k e v r s t e k o n t r o l o , s k r b n i š t v o
»tistega, ki ve in zna«, n a d »tistim, ki j e ne
m o č e n in potrebuje«. V. Flaker navaja:
... m a t r i c a s k r b n i š k e g a o d n o s a p o t r e b u j e infantilizacijo v a r o v a n c a , p r v i č , d a bi s k r b n i k u p r a v i č i l svoj s k r b n i š k i o d n o s , in d r u g i č , d a bi i m e l m o ž n o s t , p e d a g o g o z i r a t i svoj p r e d met. (Flaker 1998: 2 4 5 . )
V državi sprejeta raven s o c i a l n e v a r n o s t i s e z u s t r e z n o s o c i a l n o politiko i m p l e m e n tira v v s a k d a n j e življenje. I m p l e m e n t i r a s e p r e k s i s t e m a ustanov, ki s o hkrati izvršite- Ijice sprejetih ukrepov. To s o t u d i c e n t r i za s o c i a l n o d e l o , ki v kontekstu s t a r e blaginj-
ske p a r a d i g m e sprejemajo » n e p o s r e d n o od
g o v o r n o s t « za p o t r e b e svojih u p o r a b n i k o v . Te o d d r ž a v e p r e v z e t e o d g o v o r n o s t i s e zrcahjo v a r g u m e n t i h , ki jih v institucijah u p o r a b l j a m o , k a d a r n e p o v a b l j e n o v s t o p a m o v življenja ljudi, š e p o s e b n o p a takrat, k a d a r i n t e r v e n i r a m o na p o d l a g i avtoritete z a k o n s k i h ukrepov. S m o hrati tisti, ki da
j e m o , in tisti, ki o d v z e m a m o .
SOCIALA DANES - MED SCILO IN KARIBDO V č a s u o d n a s t a n k a s a m o s t o j n e Slovenije j e m o g o č e o p a z i t i r a z m a h nevladnih organi
zacij, ki imajo i n t e n z i v n o o p o r o t u d i p r i državi sami. N a ta n a č i n s e s r e č a m o z zani
m i v i m p a r a d o k s o m . D r ž a v a s svojim siste
m o m s o c i a l n e p o l i t i k e , ki j e z a s t a v l j e n a tako, d a opredeljuje in rešuje socialne stiske svojih državljanov, p o v s e m j a v n o deklarira in p o d p i r a n e v l a d n e organizacije kot dru
g a č e n , bolj zaželen, c e n e j š i in m o r d a tudi bolj » p r o f e s i o n a l e n « o d g o v o r za reševanje s o c i a l n i h stisk svojih državljanov. G r e za nerešljivi a n t a g o n i z e m , saj ta d r ž a v a s k o z j a v n a p o o b l a s t i l a , ki jih s m e j o izvajati s a m o d r ž a v n e i n s t i t u c i j e , p o t r e b u j e c e n t r e za s o c i a l n o d e l o , č e p r a v jim s a m a n e daje niti m e s t a niti v l o g e , ki jim v s i s t e m u s o c i a l n e g a v a r s t v a g r e s t a .
Tako s e v p r a k s i s r e č u j e m o z v z n i k o m d r u š t e v , n e v l a d n i h o r g a n i z a c i j in s a m o - p o m o č n i h skupin, ki s o v širši javnosti bolje s p r e j e t e in z a ž e l e n e kot d r ž a v n e institucije s o c i a l n e g a varstva. O d g o v o r s e m ž e naka
zala. Za u d e l e ž b o v njih s e u p o r a b n i k i s a m i o d l o č a j o , s a m i izbirajo m e s t o , kjer b o d o p o s k u š a l i rešiti s v o j o t e ž a v o , m o r e b i t n o reševanje njihove težave j e vezano n a njihov v p o g l e d v n a s t a l o težavo o z i r o m a n a nji
h o v o odločitev, d a s e s težavo s p o p r i m e j o . K e r p a d r ž a v a s v o j i m p r e b i v a l c e m n e z a u p a , d a b o d o težave, ki jih p e s t i j o , od
pravljali p r a v o č a s n o in s o l j u d e m »prijazno«, j e v z p o s t a v i l a p r a v n i s i s t e m ter i z v e d b o in k o n t r o l o realizacije poverila d r ž a v n i m or
g a n o m . S a m a te o r g a n e r e d n o kontrolira in preverja.
T a k o s e p r o f e s i o n a l c i n a c e n t r i h z a s o c i a l n o d e l o nujno z n a j d e m o v nezavid
ljivem položaju. N a eni strani uveljavljamo
svojo p r o f e s i o n a l n o avtonomijo, p o d r u g i strani p a s m o nujno v p e t i v s i s t e m ustanov, kjer s m o z a p o s l e n i in ki n a m dajejo zaslu
žek in zahtevajo u s t r e z n o s o d e l o v a n j e in p r i p a d n o s t . Pa n e s a m o to. V s i s t e m u držav
n e blaginje j e človek r a z g l a š e n za najvišjo v r e d n o t o sistema. Človek in njegov » m o d u s vivendi«. Ta s i s t e m m o r a biti dovolj prikrit, d a s e d r ž a v l j a n i n e č u t i j o n a d z o r o v a n e , hkrati p a v e n d a r dovolj razviden, d a lahko d r ž a v a p o s e ž e v tisti točki, ko j e državljan njej ali s o d r ž a v l j a n o m » n e v a r e n « . S i s t e m nadzorovanja in kaznovanja teče n a m r e č p o načelu z a d o s t n e g a nadzorovanja, s č i m e r s e zagotavlja varnost. S i s t e m s o c i a l n e g a var
stva ni p r i t e m n o b e n a izjema.
G l e d e n a t o ni v e č p r e s e n e t l j i v o , d a p o s e g i strokovnih služb centrov za s o c i a l n o d e l o ( t o j e d r ž a v e ) v d r u ž i n e p o s a m e z n i h d r ž a v l j a n o v naletijo n a t a k o veliko zani
manje š i r š e in s t r o k o v n e javnosti. Položaj
»sociale« je v v s a k e m p r i m e r u nezavidljiv.
Č e o r g a n i n e p o s e ž e j o v z a s e b n o s t nefun
k c i o n a l n e družine, ki o g r o ž a n e k a t e r e iz
m e d svojih članov, s o d e l e ž n i velike kritike javnosti, ker n i s o opravili svojega dela, npr.
zavarovali n e b o g l j e n e g a o t r o k a p r e d njego
v i m i starši. V n a s p r o t n e m p r i m e r u p a , č e s t r o k o v n e s l u ž b e s p o d r o č j a s o c i a l e p o s e ž e j o v d r u ž i n o , ker s o p o d o l g o t r a j n e m p o s t o p k u d e l a z d r u ž i n o in ko s o izrabili r a z p o l o ž l j i v e m e t o d e , t e h n i k e in v r s t e p o m o č i , s katerimi s o j o p o s k u š a l e o p r e m i t i z a p r i m e r n o r a v n a n j e z o t r o k i , i z l o č i l e o t r o k e iz d r u ž i n e , p r a v t a k o n a l e t i j o n a veliko kritiko. N e r e d k i s o p r i m e r i , ko s o p o s l a n s k e s k u p i n e v p a r l a m e n t u zahtevale strokovni n a d z o r v p r i s t o j n e m c e n t r u za s o c i a l n o d e l o in zahtevale s t r o k o v n o p o ročilo o p o t e k u reševanja d o l o č e n e »zade
ve«. P o l i t i č n a in j a v n o m n e n j s k a »gonja«
z o p e r strokovno s l u ž b o in njene z a p o s l e n e j e n a š i m k l i e n t o m p o g o s t o bolj škodila kot koristila.
Nadaljna specifika »sociale« je dejstvo, d a z d r u ž u j e v s v o j i h v r s t a h p r o f e s i o n a l c e različnih strok: s o c i a l n e delavce, p e d a g o g e , p s i h o l o g e , pravnike, s o c i o l o g e . U s t a l j e n a m e t o d a dela j e n a m r e č interdisciplinarnost.
S a m a s e m t r d n o p r e p r i č a n a , d a ta način dvi
guje kvaliteto strokovnih p r i s t o p o v n a š e g a dela.
V svojih u k r e p i h , zlasti p o s e g i h v dru
žine, s m o v c e n t r i h za s o c i a l n o d e l o vezani š e n a d r u g e s t r o k o v n e s l u ž b e : p o l i c i j o , s o d i š č a , z d r a v s t v e n e s l u ž b e , svetovalnice.
P o g o s t o s e dogaja, d a s t r o k o v n e m e t o d e in p r i j e m e n a š e g a d e l a presojajo in ocenjujejo strokovnjaki z d r u g i h p o d r o č i j in s svojimi p r o f e s i o n a l n i m i p o g l e d i , ki n i s o in n e m o r e j o biti e n a k i n a š i m . Prav tu p a s e m i z d i , d a j e j e d r o t e ž a v e . P r o f e s i o n a l n o s t s t r o k e j e n a m r e č m o g o č e meriti le z merili te profesije, n e z merili d r u g e , kot navaja D r a g o š ( I 9 9 6 ) . Zaradi v p l e t e n o s t i d r u g i h s t r o k , zlasti p a p r a v o s o d n i h o r g a n o v , s e p o s t o p k i n a š i h s l u ž b ocenjujejo skozi eks
p e r t n a n a č e l a prava, s č i m e r s e s o c i a l n e m u d e l u o d v z e m a v e r o d o s t o j n o s t in p r o f e s i o n a l n o s t . T e ž a v a j e n a j b r ž š e v e č j a z a r a d i tega, ker j e zakonodajalec nekaj pristojnosti n a polju p o s e g o v d r ž a v e v d r u ž i n o poveril c e n t r o m za s o c i a l n o d e l o , nekaj p a sodi
š č e m . V d r u g e m p r i m e r u d o l o č e n e stro
k o v n e p o s t o p k e o p r a v i j o centri za s o c i a l n o d e l o , saj p r a v o s o d n i o r g a n i n i s o u s p o s o b l j e n i za p o s t o p k e n a ravni m e č l o v e š k i h o d n o s o v .
Pri t e m j e t r e b a d o d a t i , d a strokovnjaki n a c e n t r i h za s o c i a l n o d e l o v p o s t o p k i h , ki tako aU d r u g a č e omejujejo p r a v i c e klientov, p o s t o p a m o p o načelih Zakona o u p r a v n e m p o s t o p k u , ki n a t a n č n o d o l o č a p o s t o p e k o b r a v n a v e p o u p r a v n i p o t i . Za h u m a n i s t i č n o u s p o s o b l j e n e in i z o b r a ž e n e e k s p e r t e j e to d o k a j š e n o d m i k o d njihove t e o r e t s k e p a r a d i g m e . V p o s t o p k i h , ki zahtevajo naj
večji m o g o č i strokovni in človeški angažma, j e t r e b a v s o p o z o r n o s t usmerjati š e na pra
vilen u p r a v n i p o s t o p e k . To v p r a k s i p o m e n i p r a v i l n o p i s a n j e zapisnikov, zbiranje p o v r a t n i c , p r a v i l n o vabljenje strank, p r a v i l n o i z d e l a n e o d l o č b e .
N e r e d k o s e n a m r e č z g o d i , d a s o strokov
n e o d l o č i t v e s o c i a l n i h s l u ž b »odpravljene«,
» n a d o m e š č e n e « p r a v z a r a d i p o s t o p k o v n i h n a p a k , le r e d k o p a g r e za n a p a č n e ali pre
s l a b o p r e t e h t a n e v s e b i n s k e , to je, strokovne o d l o č i t v e .
V v s e h p o s t o p k i h u k r e p o v in odločanja, ki jih izvajamo n a c e n t r i h za s o c i a l n o delo, g r e za n a s p r o t u j o č e si i n t e r e s e u d e l e ž e n i h , s i c e r o r g a n i n e o d l o č a m o , a m p a k v o d i m o s v e t o v a l n e p o s t o p k e . V svojih o d l o č i t v a h
torej n u j n o p r i z a d e n e m o n e k a t e r e s v o j e kliente in n e z a d o v o l j i m o njihovih p r i č a kovanj.
Ljudje o c e n j u j e m o in v r e d n o t i m o s k o z s v o j o p e r s p e k t i v o , s k o z svoj v r e d n o s t n i s i s t e m in svoj referenčni okvir, zato b o m o , k a d a r n a š a pričakovanja n i s o u r e s n i č e n a , govorili o n e s t r o k o v n o s t i pristojnih s l u ž b in o n e p o p o l n e m ugotavljanju dejstev. Prav težko p a je p r e p r i č a t i p r i z a d e t e , d a j e bil strokovni p o s t o p e k s o c i a l n e s l u ž b e zavr
njen zaradi formalnih n a p a k v p o s t o p k u , n e z a r a d i n e s t r o k o v n o u g o t o v l j e n e g a dejan
s k e g a stanja.
Ena, p a n e najboljša, m o r d a le najeno
stavnejša r e š i t e v s e p o n u j a s a m a p o s e b i : n a c e n t r i h za s o c i a l n o d e l o j e t r e b a z a g o toviti p o l e g e k s p e r t o v s p o d r o č j a h u m a n i s t i č n i h v e d š e s t r o k o v n j a k e s p o d r o č j a u p r a v n e g a in p r a v n e g a p o d r o č j a ter ločiti
»svetovalni« del o d »upravnega«. Žal p a zara
di omejitev zaposlovanja v državnih službah in z a r a d i p r e m a j h n e p o l i t i č n e v o l j e i n n e p r i p r a v l j e n o s t i p r i s l u h n i t i n a š i m teža
v a m ta e n o s t a v n a rešitev ni m o g o č a , č e p r a v bi tudi s a m i državi, ki izvaja »kontrolo skozi p o m o č « , t a n a č i n n a j b o l j u s t r e z a l . N a c e n t r i h za s o c i a l n o d e l o p a s e h u m a n i s t i š e naprej u k v a r j a m o t u d i s p r a v n i m i in uprav
nimi vprašanji, n a š e p o s t o p k e p a ocenjujejo e k s p e r t i za p r a v o .
K e r n a š a s t r o k a n i m a n e p o s e b n e tradi
cije n e statusa, saj s e j e s p r v a ukvarjala le s
»socialnimi« vprašanji in p r o b l e m i , p a t u d i zato, ker j e š e l e p r e d nekaj leti p r i d o b i l a v i s o k o š o l s k i študij, si »sociala« kot korektiv d r u ž b e n e g a s i s t e m a š e l e ustvarja svoje m e sto m e d c e n j e n i m i in s p o š t o v a n i m i h u m a n i s t i č n i m i s t r o k a m i , ki i m a j o t r a d i c i j o . S o d i m , d a j e p r a v s p e k t e r r a z l i č n i h stro
kovnjakov in i n t e r d i s c i p l i n a r n i p r i s t o p k reševanju k o m p l e k s n i h človeških težav e n a o d m o g o č i h rešitev za v r e d n o t e n j e stroke.
Najvišja v r e d n o t e n a š e g a s i s t e m a j e : klient v svoji težavi, tukaj in zdaj, v poziciji, ki j o s a m zaznava in lahko d o s e ž e . V p r i m e r u , ko s o v p l e t e n i n e d o l e t n i o t r o c i ali d r u g i s e g m e n t i d r u ž b e , ki n e m o r e j o p o s k r b e t i z a s e in/ali z a s t o p a t i svojih koristi in interesov, j e p o z i c i j a »sociale« v v a r o v a n j u njihovih interesov. V p r a k s i to p o g o s t o i m e n u j e m o
»iskanje najvišjega d o b r e g a « , ki p a j e p o -
g o s t o V n a s p r o t j u z interesi d r u g i h vplete
n i h akterjev.
Iz p r e g l e d a o r g a n i z i r a n o s t i s o c i a l n i h s l u ž b j e m o g o č e skleniti, d a s m o si strokov
njaki n a p o d r o č j u s o c i a l n e g a dela š e l e p r e d s l a b i m d e s e t l e t j e m prislužili z a u p a n j e dr
žave za o d l o č a n j e o strokovnih p o s t o p k i h , p o v e z a n i h z n a š i m d e l o v n i m p o l j e m . Č e s o torej š e p r e d s l a b i m d e s e t l e t j e m odločaU o n a š i h s t r o k o v n i h izpitih u p r a v n i o r g a n i s p o d r o č j a k u l t u r e in s o o tem, k o m u zaupati n e d o l e t n e g a otroka o b r a z p a d u izvenzakon
ske s k u p n o s t i , v najvišjih o r g a n i h odločanja n a c e n t r i h z a s o c i a l n o d e l o presojali laiki p o s v o j e m o b č u t k u za s o č l o v e k a , j e razum
ljivo, d a tako razmišljanje š e odzvanja v širši j a v n o s t i . K o n e c k o n c e v s e p r a v vsi č u t i m o p o k l i c a n e svetovati t e m u ali o n e m u z n a n c u ali s o s e d u , saj s e bolj ali manj vsi s r e č u j e m o s p o d o b n i m i t e ž a v a m i i n torej ž e v e m o , o č e m g o v o r i m o . T o d a n i k o m u r n e p a d e n a p a m e t dajati k i r u r g u n a p o t k e za o p e r a c i j o s l e p i č a , t u d i č e i m a v bUžini koga, ki j e bil
p o d v r ž e n t e m u p o s e g u . R e s p a je, d a zdrav
niki nikoli n i s o spustili laikov v svoje v r s t e , vsaj n e dalje kot d o č a k a l n i c e . Prav tako n e d a j e m o n a s v e t o v učitelju ali učiteljici, ki z največjo težavo vbija m l a d i m n a d e b u d n e - ž e m p o š t e v a n k o v glavo, č e p r a v s m o p r a v v s i k a r nekaj let gulili š o l s k e k l o p i . Prav p o n i ž n o g a ali j o č a k a m o p r e d r a z r e d o m ali p r e d z b o r n i c o .
Laičnosti v v r s t a h s o c i a l n e g a d e l a ni v e č , stroki s e j e c e l o p o s r e č i l o p r e p r i č a t i delo
dajalce, d a j e p r e d m e t n j e n e g a d e l a dovolj k o m p l e k s e n , d a j e p r i d o b i l a m o ž n o s t viso
k o š o l s k e g a izobraževanja t u d i n a p o d r o č j u s o c i a l n e g a dela. Stroka, ki j e p o g o s t o p r e d m e t zanimanja te aH o n e javnosti, si p o č a s i , p o s i s t e m u majhnih korakov, ustvarja svojo p o z i c i j o v d r u ž b i . S a m a i m a m o p i s a n p o ložaj za izziv v s e m e k s p e r t o m , ki v t e m č a s u in v t e m p r o s t o r u z d r u ž u j e m o svoje m o č i n a p o d r o č j u »sociale«, i š č o č najboljše rešit
v e za n a š e kliente i n potrjujoč svojo, s a m o n a m l a s t n o e k s p e r t n o s t .
Literatura
S. DRAGOŠ ( 1 9 9 6 ) , P r o f e s i o n a l n e etike p r i d e l u z ljudmi. Socialno delo 35, 1.
V. FiAKER ( 1 9 9 8 ) , Odpiranje norosti: Vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: / * cf.
V. LESKOŠEK ( 1 9 9 5 ) , S o c i a l n o d e l o ni p o l i t i č n o (ali p a č ? ) . Socialno delo 34, 3.
V. Rus ( 1 9 9 0 ) , Socialna država in družba blaginje. Ljubljana: D o m u s .
B. STRITIH ( 1 9 9 5 ) , P r o s t o v o l j n o d e l o v p r e h o d n e m o b d o b j u . Socialno delo 34, 2.
Z a k o n o s o c i a l n e m v a r s t v u ( 1 9 9 2 ) . Ur. list RS, š t . 5 6 / 9 2 .
D. ZAVIRŠEK ( 1 9 9 6 ) , S o c i a l n e inovacije v s o c i a l n e m delu: Vizija ali iluzija d e v e t d e s e t i h ? Socialno delo 35,1.
