Mojca Pajnik
POROČANJE MEDIJEV O MARGINALIZIRANIH SKUPINAH
Z A P I R A N J E J A V N E G A P R O S T O R A : V L O G A M N O Ž I Č N I H M E D I J E V
Vprašanja o položaju marginaliziranih' d r u ž b e n i h skupin in p o s a m e z n i k o v so širše p o v e z a n a z vpra
šanji demokracije, z d r u ž b e n i m i p r a k s a m i vključe
vanja in izključevanja, distribucijo moči, resursov, možnostjo vplivanja n a d r u ž b e n e odločitve. Pove
z a n a so tudi z vprašanji participacije v javni sferi, ki se d a n e s oblikuje p o d pogoji t r ž n e g a kapitaliz
m a ; politična in e k o n o m s k a sfera delujeta p o prin
cipih maksimiranja d o b i č k a in oženja p r o c e s o v odločanja. Javna sfera postaja depolitizirana, mno
žični mediji se razvijajo v sredstvo za reprodukcijo d o m i n a n t n e g a d i s k u r z a . Državljan postaja v prvi vrsti p o t r o š n i k , njegova političnost je r e d u c i r a n a n a u d e l e ž b o n a volitvah, d e m o k r a c i j a , ki naj bi m e d d r u g i m o m o g o č a l a e n a k o s t , p a postaja poli
g o n za p r e z e n t a c i j o interesov, ki jih ustvarjata p r e d v s e m korporativizem in elitizem. Moralni im
perativ, ki implicira, d a je n a l o g a medijev ta, d a d r ž a v l j a n o m p o m a g a j o pri ustvarjanju p o d o b e o svetu, n a podlagi k a t e r e ti sprejmejo o d g o v o r n e odločitve, je že o d n e k d a j uveljavljal utopijo, v o b d o b j u t. i. televizične demokracije p a ta utopija postaja še bolj u t o p i č n a .
V t e m besedilu n a s b o d o zanimali tisti, ki jih interesi »korporativne demokracije« per definitio- nem zaobidejo; zanimale nas b o d o reprezentacije marginaliziranih s k u p i n v m n o ž i č n i h medijih. Po
kazali b o m o , da mediji soustvarjajo in legitimirajo d i s k u r z , ki predstavlja m a r g i n a l i z i r a n e s k u p i n e o z i r o m a p o s a m e z n i k e , ki se tako ali d r u g a č e iden
tificirajo z neko s k u p i n o ali p a jim to identifikacijo pripisujejo drugi, kot »motnjo v sistemu«. Pokazali b o m o , da širijo n e s t r p n o s t in proizvajajo sovražni govor, ki diskreditira » d r u g e g a « . O s r e d o t o č i l i se b o m o n a m e h a n i z m e legitimacije, s k a t e r i m i me
diji poustvarjajo delitev m e d »nami« in »njimi«.
V d i s k u r z u dvojnosti, » m i - o n i « , je r a z v i d n a pra
ksa ločevanja, izključevanja, ki nagovarja k razmi
šljanju v kategorijah dvojnosti, n a p r i m e r d o b r o - slabo, r a z v i t o - n e r a z v i t o , n o r m a l n o - n e n o r m a l n o ipd. To je d i s k u r z , ki pripiše pozitivne lastnosti
» n o r m a l n i « večini in n e g a t i v n e m a r g i n a l i z i r a n i manjšini. Poleg m e h a n i z m o v ločevanja, ki jih bo
m o obdelali v nadaljevanju, n a s b o d o z a n i m a l i k o n k r e t n i p r i m e r i iz medijske p r a k s e , n a p o d l a g i k a t e r i h b o m o p o k a z a l i , k a k o ti m e h a n i z m i delu
jejo, o z i r o m a , n a č e m vse se legitimirajo.
P r i m e r e iz medijske p r a k s e gre v n a š e m pri
m e r u r a z u m e t i v k o n t e k s t u a k t u a l n i h prehajanj biološkega v t. i. kulturni rasizem (prim. K u z m a n i ć 2 0 0 2 : 17—23). Diskriminacijo n a p o d l a g i b a r v e kože, oblike o b r a z a ipd. n a d o m e š č a diskriminacija z a r a d i življenjskega sloga, spolne u s m e r j e n o s t i , k u l t u r e . O d k r i t e oblike diskriminacije se umikajo bolj prikritim, p o s r e d n i m in subtilnim m e h a n i z m o m , ki tudi v svojem učinkovanju dobivajo nove dimenzije. Splošno z n a n o je, d a j e o d k r i t o izraža
nje sovraštva d o d r u g e g a nesprejemljivo, d a je eti
k e t a »rasist« n e z a ž e l e n a in d a se r a s i z e m kot t a k n e s p o d o b i . To, d a r a s i z e m ni d r u ž b e n o z a ž e l e n , p a seveda še n e p o m e n i , d a ga ni. N a r o b e , r a v n o z a t o , k e r ga z a v r a č a m o o z i r o m a ker ga je t r e b a p o s p l o š n e m p r e p r i č a n j u obsoditi, je toliko večja p o t r e b a , d a bi se m a n i f e s t i r a l v bolj p r i k r i t i h oblikah. D a n e s ni politično k o r e k t n o (prim. E c o 2 0 0 1 )^ koga označiti kot m a n j v r e d n e g a , ker n i m a bele k o ž e , postaja p a sprejemljivo koga o z n a č i t i kot kriminalca, ker naj bi bil videti kot kriminalec, sprejemljivo je k a k š n o s k u p i n o p o i m e n o v a t i m o r a l n o sprijeno, ker njena p r a k s a ni v okvirih t. i.
n o r m a l n e , r e p r o d u k t i v n e h e t e r o s e k s u a l n o s t i . N e spreminjajo se s a m o manifestacije s o v r a ž n e g a govora, spreminjajo se tudi m e t o d e opravičevanja in mediji so e d e n o d p o m e m b n i h akterjev, ki p o s r e d n o ali n e p o s r e d n o legitimirajo sovražni govor
kot sprejemljiv javni d i s k u r z . Pri t e m n e s m e m o pozabiti, da medijski diskurz ni edini in neodvisen o d drugih javnih diskurzov, ki ustvarjajo »kontekst političnega k o n s e n z a « , čeprav je glavni ustvarjalec splošnega okvira, ki določa o d n o s d o marginalizi
ranih s k u p i n (Jalušič 2 0 0 1 : 14).
Lazarsfeld in M e r t o n (1972) bi rekla, d a se d a n e s pogovarjamo o tem, o č e m e r poročajo mno
žični mediji. Mediji u p o r a b n i k o m medijskih vse
bin narekujejo, o č e m je a k t u a l n o razmišljati, po
nujajo t e m e in tudi n a č i n e , k a k o o k a k š n i temi razmišljati. Medijsko p o m e m b n a t e m a p o s t a n e p o m e m b n a za javnost in to n a način, ki ga ustvar
jajo mediji. Po m o d e l u o d n o s a m e d mediji in jav
nostjo, ki m u r e č e m o agenda setting, mediji ustvar
jajo p r i o r i t e t n o Hsto t e m in javnost usmerjajo k i z b r a n i m t e m a m . T e m e , ki jim mediji posvečajo p o z o r n o s t , p o s t a n e j o p o m e m b n e v j a v n e m p r o s t o r u , dobijo status »občega i n t e r e s a « . Javnost te t e m e p r e v z a m e za »svoje«, jih ponotranji o z i r o m a p o n o t r a n j i vtis, d a so o b č e p o m e m b n e . Medijska a g e n d a p o s t a n e j a v n a a g e n d a , m e d i j s k e t e m e teme javnosti. Javnost se p o tej funkciji medijskega u č i n k o v a n j a k a ž e k o t d e p o l i t i z i r a n a , p o g o s t o aktivna le v p r e v z e m a n j u in p o n o t r a n j a n j u p o n u jenega, p a s i v n a p a v o d p i r a n j u javne r a z p r a v e o alternativnih m o ž n o s t i h . N e gre n a m r e č zgolj za to, d a p o s t a n e j o medijske t e m e tiste t e m e , ki za
nimajo javnost, gre tudi o z i r o m a še zlasti za to, da p o s t a n e r e z o n i r a n j e v medijih p o g o s t o način r e z o n i r a n j a , ki ga p r e v z a m e javnost.
P r a k s e izključevanja v medijih se generirajo v dejstvu, d a se t i s t o , k a r mediji k o m u n i c i r a j o , vzpostavlja kot javno d o b r o . Ustvarja se vtis, d a tisto, česar v medijih ni, ni p o m e m b n o , in vtis, d a je sprejemljiv vsak način medijskega komunici
ranja. Ko mediji ponujajo t e m e , o k a t e r i h je vred
n o razmišljati, zapostavljajo d r u g e , in k a r je še bolj p o m e m b n o , ko mediji legitimirajo d o l o č e n e n a č i n e razmišljanja o i z b r a n i t e m i , zapostavljajo alternative v razmišljanju. Pri p o r o č a n j u o margi
n a l i z i r a n i h s k u p i n a h se medijski d i s k u r z zelo p o g o s t o vzpostavlja kot edini m o g o č . Teksti, v k a t e r i h bi novinarji odpiraH m o ž n o s t i o z i r o m a ponujali alternative, so r e d k i . Če je, n a p r i m e r , k a k š n a m a r g i n a l i z i r a n a s k u p i n a o z i r o m a k a t e r a o d p r a k s p o s a m e z n i k o v iz te s k u p i n e za n e k i d o l o č e n i medij p r o b l e m a t i č n a , se p o p r i n c i p u ve
rižne reakcije n a e n k r a t i z k a ž e za s p l o š n o proble
m a t i č n o : to p r e v z a m e j o tudi d r u g i mediji. Ured
niki, ki pregledujejo novice svojih u r e d n i š k i h in novinarskih kolegov iz d r u g i h medijev, »njihovo«
novico naredijo za »svojo«: o temi, o kateri p o r o č a d o l o č e n medij, začne poročati več drugih, p o g o s t o n a e n a k ali zelo p o d o b e n način. Z n a n p s i h i a t e r za d o l o č e n medij izjavi, d a so h o m o s e k s u a l c i de- viantneži. Njegovo izjavo p o v z a m e j o d r u g i mediji - p o u d a r j a m o , » p o v z a m e j o « , ker g r e p o g o s t o zgolj za to in n e , kot bi j a v n o s t ali (vsaj) del nje u p r a v i č e n o pričakoval, za kritiko t a k e izjave. O učinkih, ki jih ima t a k a izjava v j a v n e m p r o s t o r u , l a h k o le u g i b a m o . Dejstvo je, d a m n e n j e , še zlasti če ga izreče javna o s e b a ali strokovnjak z določe
nega p o d r o č j a ali tudi novinar v medijih, učinkuje kot p o m e m b n o in kot takega ga p r e v z a m e t u d i javnost o z i r o m a njen (večji) del.
Zgoraj s m o nakazali, d a mediji določajo javno a g e n d o in d a njihova izbira n a č i n a k o m u n i c i r a n j a p o g o s t o p o s t a n e tudi izbira p r e j e m n i k o v medij
skih sporočil. V nadaljevanju n a s b o d o z a n i m a h načini medijskega p o r o č a n j a o m a r g i n a U z i r a n i h s k u p i n a h ; n a podlagi p r i m e r o v iz p r a k s e b o m o analizirali a r g u m e n t a c i j e in razmišljali o njihovih p o m e n i h . Ugotavljali b o m o , k a k o mediji širijo so
v r a ž n i govor, r e p r o d u c i r a j o p r e d s o d k e in stereo
tipe o p o s a m e z n i k i h , ki jih p o n e k i h kriterijih n e uvrstijo v e d i n o sprejemljivo k a t e g o r i j o , to je, kategorijo » n o r m a l n i h državljanov«.
N a m e n tega teksta je o p o z o r i t i n a diskrimina- t o r n e p r a k s e v m n o ž i č n e m k o m u n i c i r a n j u . V analizi n a s b o z a n i m a l o p o r o č a n j e medijev o raz
ličnih skupinah, v k a t e r e u v r š č a m o n a p r i m e r u p o r a b n i k e d r o g , geje, lezbijke, R o m e , p r e b e ž n i k e , p r o s t i t u t k e itn. N a š t e t e so le n e k a t e r e o d s k u p i n , za k a t e r e l a h k o r e č e m o , d a jih mediji d n e v n o pri
kazujejo kot n e z a ž e l e n e , kot tiste, ki v s a k o d n e v n o o g r o ž a j o »idilo« večine. V analizi b o m o n a m e n o m a obravnavali strategije a r g u m e n t i r a n j a v p o r o čanju o v s e h zgoraj naštetih s k u p i n a h , n e le o ka
kšni p o s a m e z n i , in sicer z a t o , d a bi p o k a z a U n a u n i f o r m n o s t v p r a k s a h m n o ž i č n e g a k o m u n i c i r a nja; ugotavljali b o m o , d a se mediji poslužujejo p o d o b n i h argumentacij.^
P R O B L E M A T I Z A C I I A I N K R I M I N A L I Z A C I J A
Analize vsebine medijev (gl. van Dijk 1991) pogo
sto p o k a ž e j o , d a pri p o r o č a n j u o marginaliziranih s k u p i n a h prevladujejo p r i s p e v k i o k r i m i n a l u , na
silnih izgredih ipd.; gre zlasti prispevke o »proble
mih«, ki jih »ti marginalci« povzročajo. Marginali
z i r a n e s k u p i n e niso » t r ž n o z a n i m i v e « , z a t o se
»mediji z njihovimi t e ž a v a m i n e ukvarjajo, r a z e n t a k r a t , ko te p r e r a s t e j o v konfUkt, ki lahko priza
d e n e tudi večinsko populacijo« (Erjavec, Bašič- H r v a t i n , Kelbl 2 0 0 0 : 15). Pri p r e g l e d u medijskih tekstov se ta h i p o t e z a potrjuje: pri p o r o č a n j u me
dijev o u p o r a b n i k i h d r o g (gl. Pajnik 2 0 0 1 ) so po
gosto u p o r a b l j e n e b e s e d n e zveze » p r o b l e m a t i k a d r o g ( m a m i l ) « , » p r o b l e m i n a p o d r o č j u d r o g « ,
» p r o b l e m a t i č n i n a r k o m a n i « , »obvladovanje p r o b l e m a « . U p o r a b n i k i d r o g o z i r o m a uživanje d r o g e je p r e d s t a v l j e n o k o t » o b č i « p r o b l e m . O b s t o j p r o b l e m a p r e d p o s t a v l j a m o ž n o s t rešitve in če to p r e n e s e m o v p r o s t o r medijskega, se p o k a ž e , d a p o s t a n e j o u p o r a b n i k i d r o g tisto, kar je t r e b a »re
ševati«, p o s t a n e j o nekaj, s čimer se je treba spopa
sti. Ko so u p o r a b n i k i d r o g o z n a č e n i kot p r o b l e m , se s p r e m e n i j o v objekte in »vodje z l o n a m e r n i h akcij«. O b r a v n a v a m o jih kot »člene m a t e m a t i č n e e n a č b e « in jih r e d u c i r a m o v »material za m a n i p u lacijo« ( A d o r n o 1 9 9 9 : 138).
Erjavec, Bašič-Hrvatin in Kelbl so p o k a z a l e n a medijski govor o p r o b l e m u v p r i m e r u p o r o č a n j a o R o m i h (gl. tudi O S I 2 0 0 1 ) . Avtorice ugotavljajo, da slovenski mediji o R o m i h p o r o č a j o v glavnem kot o p r o b l e m u , ki pesti Slovence. G r e p r e d v s e m za p r o b l e m e priseljevanja in nastanitve, za social
n e težave, k u l t u r n e razlike in težave z integracijo.
» O R o m i h se ne govori d r u g a č e kakor o ' r o m s k e m vprašanju' ali ' r o m s k e m p r o b l e m u ' « (Erjavec, Ba
šič-Hrvatin, Kelbl 2 0 0 0 : 15). Pri 131 časopisnih, televizijskih in radijskih p r i s p e v k i h s a m o za en p r i m e r ni veljala h i p o t e z a , d a mediji o R o m i h po
ročajo le v p r i m e r u konfliktov. Predpostavljanje konfliktov je r a z v i d n o v naslovih medijskih član
kov, ki jih navajajo avtorice: »Romi spet na poti«,
» R o m o v n e m a r a nihče«, »Selitev R o m o v dviga t e m p e r a t u r o « . P o d o b n o so mediji r e p r o d u c i r a h govor o p r o b l e m u tudi v času t. i. » p r e b e ž n i š k e krize« n a p r e l o m u 2 0 0 0 in 2 0 0 1 ; šlo je za nekak
š n o p o n o v i t e v » b e g u n s k e krize« iz let 1992 in 1993 (gl. J a l u š i č 2 0 0 1 ; D o u p o n a - H o r v a t , Vershue- r e n , Ž a g a r 2 0 0 1 ) . Tovrstne diskurzivne p r a k s e so p o k a z a l e , kot pravi Jalušič ( 2 0 0 1 : 14), k a k o se d i s k r i m i n a t o r n i e l e m e n t i h o m o g e n i z i r a j o , proiz
vedejo p r o b l e m in krizo, ki s p o d p o r o medijskega delovanja zlahka »legitimira o d k l o n e o d nekaterih temeljih načel (tudi načel človekovih pravic)«.
Kriminalizacija marginaliziranih skupin je e n a pogostih strategij, s katerimi se v medijih r e p r o d u cira govor o p r o b l e m u . Prostor, kjer mediji objav
ljajo članke, v k a t e r i h inkriminirajo p r e d s t a v n i k e m a r g i n a l i z i r a n i h s k u p i n , še zlasti etničnih manj
šin, so najpogosteje strani č r n e k r o n i k e . R o m i na
stopajo zlasti kot akterji n e g a t i v n o o v r e d n o t e n i h dejanj; pogosti so stereotipi v medijih, da »vsi R o m i k r a d e j o « o z i r o m a d a jim je »kriminaliteta prirojena«, d a so »agresivni«, d a »grozijo« in »po
stajajo v e d n o bolj nasilni«. »Ciganske afere« se v medijih predstavljajo kot grožnja d r u ž b e n e m u re
d u (Erjavec, Bašič-Hrvatin, Kelbl 2 0 0 0 : 2 1 ) . Tudi v z a č e t k u devetdesetih, ko so v Slovenijo prišli b e g u n c i iz B o s n e , s m o v medijih zaznaU p o d o b n e strategije. D o u p o n a - H o r v a t , V e r s h u e r e n in Ž a g a r (2001) povzemajo medijske k o n s t r u k t e , da begun
ci »povzročajo vse več n e r e d a « , »grozijo z b o m bami«, »vplivajo na n e z a u p a n j e tujcev d o varnosti v Sloveniji«, celo, da so »v sosednji vasi m e n d a nekoga ubili«. Deset let pozneje se v p r i m e r u »pre
bežniške krize« ponavlja isti vzorec pri poročanju:
p r e b e ž n i k i so predstavljeni kot »vodje z l o n a m e r nih akcij«, »tujci«, ki »posiljujejo ž e n s k e « , »kra
dejo«, »vlamljajo«, »širijo kriminal v soseskah po
trpežljivih, t o l e r a n t n i h , r a z u m e v a j o č i h in prijaz
nih d o m a č i n o v « (gl. Jalušič 2 0 0 1 ) . Tatinskost etni
čnih s k u p i n je v medijih p o g o s t o o z n a č e n a kot nekaj p r i r o j e n e g a in s a m o u m e v n e g a . V veliki ve
čini p r i m e r o v gre za d o m n e v e , za p r e d s o d k e , ki jih novinarji aplicirajo na manjšinsko prebivalstvo a p r i o r i , b r e z d o k a z o v in preverjenih informacij.
Strategije inkriminacije p a n e uporabljajo le ta
krat, ko p o r o č a j o o »tujcih«, a m p a k tudi o d r u g i h
» d r u g a č n i h « s k u p i n a h . U p o r a b n i k i d r o g , n a p r i m e r , so predstavljeni kot kriminalci, ki »kadijo jointe« in »s p r e p r o d a j o d r o g služijo m a s t n e de- n a r c e « . » B r e z p o s e l n i mladeniči«, »roparji«, celo
»morilci« »trgujejo« z mamiU in »jih p r e p r o d a - jajo« (gl. Pajnik 2 0 0 1 ) . Romi, begunci, prebežniki, u p o r a b n i k i d r o g so predstavljeni kot tisti, ki »vna
šajo n e r e d v r e d stvari« ( L u t h a r 1998).
K O L E K T I V I Z A C I J A IN S O V R A Ž N I G O V O R
V P O I M E N O V A N J I H
Ena o d pogostih značilnosti medijskega poročanja o marginaliziranih s k u p i n a h je, da se predstavniki teh s k u p i n zelo r e d k o pojavljajo kot k o n k r e t n i p o s a m e z n i k i ; pojavljajo se kolektivno in mediji jih največkrat tudi poimenujejo s kolektivnimi izra
zi. G r e za strategijo: p o s a m e z n i k ni več o n s a m , a m p a k je najprej oziroma s a m o član neke skupine in karakteristike te s k u p i n e m u apriori p r i p a d a j o . Strategija »generalizacije« izraža pozicijo, ki stig-
m a t i z i r a vso s k u p i n o kot n e z a ž e l e n o in v r e d n o o b s o d b e ( M e m m i 2 0 0 0 : 113), vzpostavlja princip kolektivne krivde, ki rabi potrjevanju »normal
nosti« večinske s k u p i n e . Tisti, ki so d r u g a č n i , so kolektivni osumljenci. Erjavec, Bašič-Hrvatin in Kelbl ( 2 0 0 0 : 1 5 - 1 6 ) pravijo, da »s t e m , ko R o m i v p r i s p e v k u n e dobijo svoje individualne p o d o b e , izgubijo tudi m o ž n o s t , d a bi se razlikovali o d pov
p r e č n e , iz p r e d s o d k o v in s t e r e o t i p o v izhajajoče p o d o b e R o m o v kot etnične s k u p n o s t i « . Kolektiv
n a p o i m e n o v a n j a , ki imajo izrazito p r e p o z n a v n e lastnosti s o v r a ž n e g a govora, navaja K u z m a n i č ( 2 0 0 1 : 6 2 - 6 3 ) , ko p o v z e m a izraze za p r e b e ž n i k e z i n t e r n e t n e strani: »prekleti azilanti«, » b a n d a za- jedalska«, »črnuhi«, »delomrzneži«, »mrčes«, »ju
žni primitivisti«, »sodrga«, » u m a z a n c i « . D i s k u r z
»mi in oni« ustvarja in utrjuje s t e r e o t i p o d v e h v r s t a h , » d o b r i Slovenci« in »slabi m a r g i n a l c i « . U p o r a b n i k i d r o g so, n a p r i m e r , na eni strani po
i m e n o v a n i z različnimi izrazi, ki konotirajo p o m e n e v povezavi z d r o g o : » b r e z p o s e l n i mladeniči«,
»stari z n a n c i poHcije«, »mamilaši«, »džankiji«,
» n a r k o m a n s k i rehabilitiranci«, »pivci r a z t o p i n e « , n a drugi strani p a poimenovanja izhajajo iz drugih praks: »ostareli tipi«, »ne več r o s n o mladi rokerji«,
»zapozneH dinozavri p r v e generacije« (gl. Pajnik 2 0 0 1 : 144—45). U p o r a b l j e n o p o i m e n o v a n j e ima slabšalni p o m e n , p r o c e s kategorizacije učinkuje kot ločevanje; nekateri sodijo v kategorijo »mami- lašev«, drugi ne. Tisti, ki so iz te kategorije izvzeti, so v medijih p o g o s t o p r e p o z n a n i kot » n o r m a l n i « , k a r je r a z v i d n o v p r i m e r u : »kraj, kjer se zbirajo m e t a d o n c i , n a r k o m a n i in d r u g i ljudje«.
K u h a r ( 2 0 0 1 b : 135) v analizi seksističnega dis- k u r z a v Slovenskih novicah navaja objavljena po
imenovanja žensk: »seks b o m b a « , »naj ritka«, »se- ksi zvezdnica«, »zlata k o k o š k a « , »kikle«, »napih
njena gospica«, »prašiča«, »trapa«.'' P r o s t i t u t k e , n a p r i m e r , so najpogosteje i m e n o v a n e » p r o d a jalke ljubezni«, tudi »mojstrice ljubezni« in »umet
nice ljubezni« (gl. Pajnik 2 0 0 2 ) . Negativna poime
novanja, slabšalni izrazi so npr. »kurba«, »kupljiva d e k l e t a « , »dovčerajšnje k u r b i c e « , »delavke v naj
starejši obrti«, » i z l o ž b e n e p r o s t i t u t k e « , »pocest
nice«. Slabšalnost n a denotativni ravni se v komu
nikaciji o z i r o m a o b sprejemanju sporočila pre
nese n a konotativno raven: bralec lahko p r e p o z n a i z r a z kot negativen, n e razmišlja p a o k o n t e k s t u , v k a t e r e m je bil n a p i s a n , in tudi ne o tistem, ki ga je napisal. Omenjeni izrazi konotirajo tisto, č e m u r se je t r e b a izogibati, p o s a m e z n i c e reducirajo n a objekt, ki z a r a d i svoje nesubjektivnosti n e m o r e
p o z n a t i m o r a l e . Taki izrazi rabijo ohranjanju tra
dicionalne p r e d s t a v e prostitucije kot n e m o r a l n e aktivnosti, ki p r i n a š a u m a z a n d e n a r in je nekaj n e č e d n e g a . Negativizacija ž e n s k e je r a z v i d n a v zapisih k a k o r »skupina m l a d i h deklet ali bitij«,
»tovrstne ničle«, celo »legitimna bitja« in »ta sloj ž e n s k e g a prebivalstva«, aH v p o i m e n o v a n j i h , ki zvenijo i r o n i č n o , zasmehljivo, na p r i m e r »prijate
ljice noči«, »kraljice noči«, »gole bejbe«, » z a o k r o ž e n e lolite«, » d a m e « , »animir d a m e « . P r o s t i t u t k a je predstavljena kot »druga« ženska, predstavljena je v dihotomiji t e l o - o b j e k t , p o s t a n e objekt fasci- nacije. V času analize medijskih tekstov o prosti
tuciji s m o l a h k o zaznaU j a s n o tipizacijo, s k a t e r o so mediji proizvajali stereotip o d v e h v r s t a h p r o stitutk. V p r v o vrsto so uvrstili » s a m o z a v e s t n e , p r o f e s i o n a l n e Slovenke«, » d o m a č e p r o s t i t u t k e « ,
»ljubljanske mobitel k u r b e « , » m o b i p r o s t i t u t k e iz višjega r a z r e d a « , » p r o s t i t u t k e iz Slovenije, ki p o večini delujejo n a zelo visoki ravni (oglaševanje in mobilni telefoni), pri č e m e r so zelo s a m o s t o j n e (nimajo zvodnikov)«. V vrsto »naivnih u v o ž e n i h tujk« pa, izhajajoč iz poimenovanj, sodijo »artistke z V z h o d a « , »dekleta iz d r ž a v V z h o d n e E v r o p e , Južne Amerike in Balkana«. Ž e n s k e so r e d u c i r a n e n a n a c i o n a l n o p r i p a d n o s t s p o i m e n o v a n j i , kot so
»kitajske p r o s t i t u t k e « , »tri Srbkinje, M o l d a v k a in devet R o m u n k ... o z i r o m a t a k o i m e n o v a n a Ceau- cescova d e k l e t a « , »visokorasle č r n k e iz Nigerije aH G a n e « , » b r h k e ukrajinske m l a d e n k e « . Ž e n s k e so predstavljene kolektivno in kot b l a g o , ki ga t o v o r i m o iz različnih držav. P r o s t i t u t k e so l o č e n e o d ostalih ž e n s k o z i r o m a o d ostalih ljudi n a s p l o h . V tovrstni ideologizaciji d r u ž b e n e percepcije p o t e k a b i n a r n a delitev m e d in-groups m out-groups;
bolj negativna kot so p o i m e n o v a n j a in o d n o s na
sploh d o out-groups, bolj so p r i p a d n i k i t e h s k u p i n oddaljeni o d »nas«.
Janez Rugelj je v intervjuju, objavljenem v S o d o b n o s t i , » n a r k o m a n e « o z n a č i l za » n e z r e l o ljudstvo«, » n o r e « in »antisocialne ljudi«, kot jih p o i m e n u j e , p a za » m o t e č e ljudi«; »alkoholiki«
o z i r o m a » a r m a d a alkoholikov« so p o njegovem
»brez izjeme zločinci n a p o d r o č j u erotike in spol
nosti«. Govori o »naravnih v r e d n o t a h « , p o k a t e r i h lahko uspeva s a m o »telesno in d u š e v n o z d r a v člo
vek«. Vsi, ki v to kategorijo n e sodijo - »lenuhi«,
» p r e v a r a n t i « , » h o m o s e k s u a l c i « , »lezbijke« - , so p o njegovem »izvržki«. H o m o s e k s u a l c i so » s u h a veja«, ker »niso s p o s o b n i za funkcijo r a z m n o ž e v a n j a « , so » p r o t i n a r a v n i , i z v r ž e k n a r a v e « (gl.
Slana 2 0 0 1 ) .
Kolektivizacija, predstavljanje marginalizira
nih s k u p i n v j a v n e m d i s k u r z u kot » m o t e č e m n o žice« p o s a m e z n i k u ne p u š č a možnosti individuali
zacije in ga p o t i s n e v p o p l a v o s t e r e o t i p n i h in po
gosto n e s t r p n i h p o i m e n o v a n j za s k u p i n o , ki ji pri
p a d a . Kot s m o navedU zgoraj, je m a r g i n a l i z i r a n a s k u p i n a že n a r a v n i p o i m e n o v a n j k o l e k t i v n o p r e p o z n a n a kot slaba. Mediji z navajanjem kolek
tivnih akterjev kot slabih d r u g i h o n e m o g o č a j o ali vsaj otežujejo javnosti, d a bi r a z u m e l a položaj Romov, u p o r a b n i k o v d r o g , lezbijk ali alkoholikov.
O D D I F E R E N C I A C I J E V P R A K S A H D E L O V A N J A
D O D E H U M A N I Z A C I J E
Naslednja strategija, s k a t e r o so m a r g i n a l i z i r a n e s k u p i n e v medijih ali o d njih definirane kot dru
g a č n e o d » n o r m a l n e « s k u p i n e , je opisovanje ah navajanje p r a k s o z i r o m a načinov delovanja. Z n a čilnost takih opisov je p r e d v s e m ta, d a so eno
stranski; mediji p o r o č a j o o tistih »delovanjih« ali
»akcijah«, ki jih je m o g o č e pripisati s k u p i n i n a podlagi poimenovanj, ki s m o jih predstavili zgoraj.
Logika tega d i s k u r z a je taka: če so n a p r i m e r u p o rabniki d r o g p r e p o z n a n i kot »stari z n a n c i poli
cije«, p o t e m to, k a r p o č n e j o , p r e d v s e m potrjuje t o , k a r so. Po z d r a v o r a z u m s k i logiki zlasti »kra
dejo«, »ropajo« in » s a m o z nasiljem pridejo d o denarja« za »potešitev n a r k o m a n s k e sle«.
Strategija diferenciacije učinkuje kot strategija za utrjevanje predsodkov. P r e d s o d k e p r e p o z n a m o kot splošne s o d b e , ustvarjene in i z r a ž e n e n a pod
lagi minimalnih informacij o o s e b a h ali s k u p i n a h . Izražanje p r e d s o d k o v se izkazuje kot dejanje, ki se v d a n e m t r e n u t k u loči o d »objektivne danosti«;
p r e d s o d k i z a v z a m e j o del d a n o s t i in p o v z r o č i j o , d a v t r e n u t k u n e z m o r e m o več razmišljati d r u g a č e kot t a k o , da se n a m del realnosti izkazuje v smislu
»to je tako in nič d r u g a č e « . R o m i na p r i m e r »po
vzročajo š k o d o n a njivah, travnikih in gozdovih«,
»prosjačijo«, »brskajo p o s m e t e h « , »kradejo polj
ščine«, »sekajo gozdove«, »onesnažujejo okolje«,
»delajo zgago«, »se naglo množijo« (gl. Erjavec, Bašič-Hrvatin, Kelbl 2 0 0 0 ) . P r e b e ž n i k i »prena
šajo nalezljive b o l e z n i « , »odžirajo davkoplače- valski d e n a r « , »vlamljajo v vikende«, »kradejo p o trgovinah«, »se pobijajo z noži«, »lulajo p o kleteh stanovanjskih blokov«, »se opijajo«, »nadlegujejo ženske« (gl. Jalušič 2 0 0 1 , K u h a r 2 0 0 1 a, K u z m a n i ć 2 0 0 1 ) . Prostitutke »se gole ali n a p o l gole spreha
jajo o b cesti in vabijo kliente«, »operirajo v temi«, se »dajejo dol«, »nudijo kupljive posteljne užitke«, ponujajo » m e s e n e užitke« in »ljubezenske uslu
ge«. P r o s t i t u t k e so » p u n c e , ki prodajajo, kar ima
jo«, in imajo n a v a d o , d a »omrežijo«, »zapeljejo in n a g o v o r i j o « , »popeljejo v svet n a j d r z n e j š i h sanj« (gl. Pajnik 2 0 0 2 ) . Geji in lezbijke (gl. K u h a r 2 0 0 2 ) »imajo težave s s p o l n o identiteto«, v »pe- d e r d i s k o t e k a h « in n a » p e d e r p l a c i h « se zbirajo
»tisti, katerih c a t c h . . . sta hitro pecanje in navaden fuk«, »istospolni kolegi« »največ govorijo o se
k s u « , »dolgih k u r c i h « in »lepih in o b d a r j e n i h p a r t n e r j i h « .
Skrajno obliko diferenciacije, ki se p o g o s t o pojavlja v m n o ž i č n i h medijih, i m e n u j e m o d e h u manizacija. G r e za opisovanje, s katerimi govorec z a n i k a d r u g e g a v njegovem o z i r o m a n j e n e m ob
stoju. G r e za d i s k u r z i n k r i m i n a c i j e »njih« ž e z a r a d i »njihovega« obstoja. P r i m e r t a k e strategije je n a p r i m e r navajanje, d a u p o r a b n i k i d r o g » m e d z a d r ž e v a n j e m v okolici p o v z r o č a j o n e m i r in raz
burjenje«. »Prizori, ko jih nekaj r e d n o p o s t o p a o k r o g zdravstvenega d o m a s steklenicami v r o k a h , njim p a so se pridružiU b r e z d o m c i , res niso pri
jetni za d r u g e bolnike.« S o v r a ž n o s t t a k i h izjav je v t e m , d a predpostavljajo, d a je p o s a m e z n i k kriv, ker vzbuja negativna občutja d r u g i h . Z g o v o r e n je tudi naslednji p r i m e r : »Starši, ki b o d o k zdrav
n i k o m n a Metelkovi vodili svoje o t r o k e , b o d o m o r a l i v z a k u p vzeti tudi to, da b o d o m o r d a t a m naleteli tudi n a k a k š n e g a odvisnika«. V tej obliki diferenciacije so n a p r i m e r R o m i z a r a d i d r u g a č n e kulture in mentalitete, ki nista v skladu z n o r m a m i večinskega prebivalstva, »grožnja n a š e m u kultur
n e m u r e d u « (Erjavec, Bašič-Hrvatin, Kelbl 2 0 0 0 : 2 2 ) . R o m i p o s t a n e j o za večinsko prebivalstvo ne
sprejemljivi zaradi videza, p o s t a n e j o » t e m n o p o l t i prebivalci d r u g a č n i h v r e d n o t in d r u g e g a v z o r c a o b n a š a n j a , ki se n e usklajuje z našim«. P r i s o t n o s t b o s a n s k i h beguncev je, n a primer, »zbudila o d p o r do tujcev«, ženske so se z a r a d i njih »počutile nela
g o d n o « . Prebivalci Šiške »so si m o r a l i večkrat po
meti oči, saj niso mogli verjeti t e m u , k a r so videli skozi o k n a ; s stopnišč d o m a na Celovški so jim veselo mahaU Iranci, Č e č e n i , p a državljani Sierre Leoneja in Srilanke« (gl. Jalušič 2 0 0 1 : 2 2 , K u h a r 2 0 0 1 a: 50).^ Ž e n s k e , ki se ukvarjajo s prostitucijo, so v zadnji fazi » p o s e b n a s t r u k t u r a ljudi«, ki ogro
žajo večino: » G r o z n o je ... razlagati o t r o k o m , za
kaj se g o s p e n e oblečejo tudi tedaj, ko je h l a d n o « . Tako razmišljanje D o u p o n a - H o r v a t , V e r s c h u e r e n in Ž a g a r ( 2 0 0 1 : 2) opišejo kot »homogenistično«;
že s a m a n a v z o č n o s t »drugačnih« p o s t a n e »abnor
m a l n a in p o definiciji p r o b l e m a t i č n a « .
L E G I T I M A C I I A i
» O B R A M B N E G A « D E L O V A N J A
V nadaljevanju b o m o p o s k u s i h p r i k a z a t i strate
gijo, ki v medijih p o g o s t o legitimira ksenofobični diskurz. Njena značilnost ni le stigmatizacija »dru
gega«, t e m v e č oblikovanje d i s k u r z a žrtve. »Nor
m a l n o « prebivalstvo in d r ž a v a p o s t a n e t a žrtev;
gre za strategijo ustvarjanja k o n s e n z a o ogroženo
sti državljanov in d r ž a v e . Tako ustvarjen k o n s e n z p o s t a n e točka legitimacije sovražnega govora. To
vrstne argumentacije p o g o s t o nastopajo kot »kon
denzacija« (Jalušič 2 0 0 1 : 2 2 ) o g r o ž e n o s t i : »tujci postajajo za n a š o d r ž a v o preveliko b r e m e « , »vse stroške m o r a m o plačevati o b u b o ž a n i državljani, ki že sami živimo n a r o b u revščine«, m e d t e m ko je »vsak deseti Slovenec lačen«. »Ilegalci preplav
ljajo m a l o Slovenijo«, »Bloke ječijo v grozi«, dr
žava p a b o o b u b o ž a l a , ker tujcem plačuje »gosto
ljubje«. »Begunski val« okoliškim ljudem » m o č n o d e g r a d i r a . . . vsakdanje življenje«, »ilegalci« »opa
zujejo d o m a č i n k e n a vrtovih«, ki se bojijo »izbru
h a ebole ah k a k š n e d r u g e epidemije« (gl. Jalušič 2 0 0 1 , K u h a r 2 0 0 1 a).
P o d o b n o R o m i ogrožajo n a š e d r u ž b e n o - e k o - n o m s k e i n t e r e s e , d r u g a č e o d » z a g n a n i h , p r i d n i h in delavnih ljudi« (večinskega prebivalstva) »niso s p o s o b n i izkoristiti m o ž n o s t i , ki jim jih d r ž a v a v e l i k o d u š n o p o n u j a « . R o m i t a k o »prejemajo veli
ke socialne p o m o č i « , hiše zidajo »na ravnini in n a lepi zemlji«, v n a s p r o t j u z d o m a č i m i kmeti, ki
»se m a t r a j o p o hribih«. Romi so »leni,« d o m a č i n i
»delovni ljudje«. »Tukaj s m o vajeni t r d e g a celo
d n e v n e g a dela, s m o revni, a t r d n i in p o š t e n i ...
Zdaj p a naj d o b i m o sredi vasi cigane, ki n e b o d o nič delali, razen zgage« (gl. Erjavec, Bašič-Hrvatin, Kelbl 2 0 0 0 ) . Tudi b e g u n c i »povzročajo vse več n e r e d a « , »motijo n a v a d e v m e s t u « , »povzročajo naraščanje n a c i o n a l n i h napetosti«. Begunci, ki so
»preplavili« Slovenijo v t a k o v e l i k a n s k e m in ne
n a d z o r o v a n e m številu, kot so p o r o č a h mediji, so doživeli p r o c e s abnormalizacije in kriminaUzacije ( D o u p o n a - H o r v a t , Verschueren, Ž a g a r 2 0 0 1 : 2 3 ) . P o d o b n o so n e k a t e r i novinarji »prodajanje telesa« povezaH z m n e n j e m , d a je »položaj pro
stitutk p r a v a d r u ž b e n a s r a m o t a « , d a »biti prosti
t u t k a v s e k a k o r ni u g l e d n o , [temveč] prej sočutja v r e d n o stanje«. Ž e n s k e , ki delajo v javnih h i š a h .
so predstavljene kot grožnja » n o r m a l n i m « držav
ljanom: »... je s t r a š n a s r a m o t a za vse državljane gledati dekleta, ki se ponujajo n a c e s t a h . Še huje je v m e s t n i h središčih, k a m o r se p r o s t i t u t k e pre
selijo zvečer, se gole ah n a p o l gole sprehajajo o b cesti in vabijo kliente«. Ž e n s k e so predstavljene kot grožnja n o r m a l n e m u prebivalstvu in kot pre
g r e h a , ki pohujšljivo o g r o ž a n e d o l ž n o v e č i n o . N o v i n a r p r e d l a g a , d a bi bilo za n o r m a l n o v e č i n o bolje, če bi se izognila p r o s t o r o m » p r e g r e h e « , n o v i n a r k a navaja, d a je prostitucija »velika nevar
n o s t za d r u ž b o in vodi v m o r a l n i razkroj« (gl. Paj- n i k 2 0 0 2 ) . ; i / • • '
iWj^ S K L E P 1'Ш ßV
S k l e n e m o l a h k o , d a se n e k a t e r i mediji p r i p o r o čanju o m a r g i n a l i z i r a n i h s k u p i n a h poslužujejo e n a k i h o z i r o m a p o d o b n i h strategij a r g u m e n t i r a nja. Značilni elementi medijskega diskurza so tile:
problematizacija in kriminalizacija, kolektivizacija in sovražni govor v poimenovanjih, diferenciacija v p r a k s a h delovanja in d e h u m a n i z a c i j a ter legiti
macija » o b r a m b n e g a « delovanja. Pri p o r o č a n j u o m a r g i n a h z i r a n i h s k u p i n a h mediji vzpostavljajo stigmatizacijski in d i s k r i m i n a t o r n i d i s k u r z , ki deluje, kot s m o p o k a z a l i , p r e d v s e m kot p r i n c i p ločevanja m e d »njimi« in »nami«. Mediji niso edi
ni, ki v j a v n o sfero vnašajo e l e m e n t e n e s t r p n o s t i d o d r u g a č n i h , so p a e d e n o d p o m e m b n i h in ne
d v o m n o vplivnih m e h a n i z m o v za vzpostavljanje d r u ž b e n e g a k o n s e n z a . Imajo m o č manipulacije in tudi kritičnega razsojanja in p r i p o r o č a n j u o marginaliziranih s k u p i n a h d r u g e »moči« pravilo
m a n e uporabljajo. Pogosto n a s t o p a j o kot genera
t o r s o v r a ž n e g a govora in p r i t e m igrajo več vlog:
n e gre zgolj za t o , d a je »avtorstvo« s o v r a ž n e g a govora p o g o s t o m o g o č e pripisati novinarjem, gre tudi za t o , da p o g o s t o p o v z e m a j o (in s t e m legiti
mirajo) k s e n o f o b i č n e izjave »ljudstva«, p r e d s t a v nikov d r ž a v e ali strokovnjakov. Strategije diskri
minacije so p o g o s t o p r i k r i t e . Novinarji stavijo n a r a z u m e v a n j e v slogu »zdrave k m e č k e p a m e t i « , ki opravičuje d i s k r i m i n a t o r n e p r a k s e kot nekaj nor
malnega in kot razumljivo, celo biološko pogojeno reagiranje. N a m e n tega besedila torej ni bil prika
zati »celostne« slike medijskega p o r o č a n j a . N a š n a m e n je bil o p o z o r i t i n a d i s k r i m i n a t o r n i d i s k u r z o z i r o m a na različne strategije a r g u m e n t i r a n j a v medijih, v katerih m o r a m o z vso resnostjo zavrniti e l e m e n t e ksenofobije kot nesprejemljive.
P O R O Č A N J E MEDIJEV O M A R G I N A L I Z I R A N I H S K U P I N A H OPOMBE
' U p o r a b l j a m o izraz »marginalizirane« in ne n a p r i m e r » m a r g i n a l n e « s k u p i n e , ker želimo p o u d a r i t i , d a je marginalizacija p r o c e s , ki p o t e k a o d z u n a j , d a gre za etiketiranje s s t r a n i d r u g i h in da ljudje p r i m a r n o ne p r e p o z n a v a j o sami sebe kot »marginalizirane«, a m p a k jih kot take p r e p o z n a v a » d r u ž b a « .
^ V eseju Politicamente correti o intolemnti? Eco ugotavlja, d a se princip politične k o r e k t n o s t i spreminja v novi f u n d a m e n t a l i z e m .
^ Pri analizi b o m o izhajali iz tekstov, v k a t e r i h so različni avtorji v zadnjih letih obravnavali p o r o č a n j e slovenskih medijev o r a z h č n i h marginaliziranih s k u p i n a h . O p r l i se b o m o zlasti n a tekste, objavljene v Poročilu skupine za spremljanje nestrpnosti; gre za p r v i izdelek s k u p i n e , ki je začela delovati n a M i r o v n e m inštitutu k o n e c leta 2 0 0 0 . O d n a s t a n k a člani s k u p i n e zbirajo medijske tekste z a e n k r a t slovenskih tiskanih medijev, v k a t e r i h zaznajo e l e m e n t e n e s t r p n o s t i , r a s i z m a ali s o v r a ž n e g a govora.
Z b r a n o gradivo je o s n o v a za analize medijskega p o r o č a n j a (gl. Jalušič 2 0 0 1 ; K u h a r 2 0 0 1 a; 2 0 0 1 b ; Pajnik 2 0 0 1 ) . U p o r a b l j e n a analitična m e t o d a je kritična d i s k u r z i v n a analiza (prim, v a n Dijk 1 9 9 1 ;
1993; D e n z i n , Lincoln 1998). M e t o d a (gl. npr. K u h a r 2 0 0 1 b ; Pajnik 2 0 0 1 ) n a m m e d d r u g i m o m o g o č a , d a se o s r e d o t o č i m o n a p r e d m e t raziskovanja, ki ga p o s k u š a m o n a podlagi analize u p o r a b e jezika in n a č i n a k o m u n i k a c i j e r a z u m e t i v širšem d r u ž b e n e m k o n t e k s t u . SkUcevaU se b o m o tudi n a tekst, v k a t e r e m K u z m a n i ć (2001 ) anahzira sovražni govor n a internetnih straneh. Argumentiranje v poročanju o R o m i h b o m o č r p a h zlasti iz knjige Mi o Romih, v kateri avtorice ugotavljajo sovražni govor v n o v i n a r s k i h p r i s p e v k i h v R o m i h , objavljenih v tiskanih medijih, n a n a c i o n a l n i T V in n a k o m e r c i a l n i P O P T V (gl. Erjavec, Bašič-Hrvatin, Kelbl 2 0 0 0 ) . Sklicevali se b o m o tudi n a knjigo Retorika begunske politike v Sloveniji, v k a t e r i se avtorji s p r a g m a t i č n o t e k s t o v n o analizo o s r e d o t o č i j o n a politike legitimacije pri m e d i j s k e m p o r o č a n j u o b e g u n c i h (gl. D o u p o n a - H o r v a t , V e r s h u e r e n , Ž a g a r 2 0 0 1 ) .
Avtor razdeU seksistični d i s k u r z v Slovenskih novicah n a štiri razHčne s i n d r o m e : s i n d r o m roza- m o d r o , s i n d r o m k a č e zapeljivke, s i n d r o m m o š k e g a šovinizma in s i n d r o m zapeljivih p o i m e n o v a n j . A r g u m e n t a c i j o gl. v K u h a r 2 0 0 1 b : 1 2 2 - 1 3 5 .
' Glej tudi tekst Igorja Ž . Ž a g a r j a ( 2 0 0 2 ) , še p o s e b e j tisti del, v k a t e r e m avtor p o m e n s k o razčlenjuje k o l u m n o dr. Alojza I h a n a ( O b ) v l a d a m o , objavljeno v S o b o t n i prilogi D e l a 10. februarja 2 0 0 1 . '
Ч / - v MOJCA PAJNIK i:. ; U - : , \ : ) : j . . : • l LITERATURA
T. W. ADORNO ( 1 9 9 9 ) , A v t o r i t a r n a o s e b n o s t . V : M. U L E (ur.). Predsodki in diskriminacije. Ljubljana:
Z n a n s t v e n o in publicistično središče ( 1 2 6 — 1 5 7 ) .
K. N . DENZIN, Y . S. LINCOLN ( 1 9 9 8 ) , E n t e r i n g t h e Field of Q u a l i t a t i v e R e s e a r c h . V : K. N . D E N Z I N , Y. S . LINCOLN (ur.). The Landscape of Qualitative Research. L o n d o n : Sage P u b h c a t i o n s ( 1 — 3 5 ) . T. v a n DiiK ( 1 9 9 1 ) , Racism and the Press. L o n d o n : R o u t l e d g e .
T. v a n DIJK ( 1 9 9 3 ) , Principles of Critical D i s c o u r s e Analysis. Discourse and Society, 2, 2 : 2 4 9 - 2 8 3 . M. DoupoNA-HoRVAT, J. VERSCHUEREN, I. Ž . ŽAGAR ( 2 0 0 1 ) , Retorika begunske politike v Sloveniji.
Ljubljana: Mirovni inštitut. . Уи* "
U. E c o ( 2 0 0 1 ) , La bustina di Minerva. M i l a n o : Tascabih B o m p i a n i .
K. ERJAVEC, S. BAŠIČ-HRVATIN, B . KELBL ( 2 0 0 0 ) , Mi o Romih. Ljubljana: O p e n Society I n s t i t u t e . N . FAIRCLOUGH, R . WODAK ( 1 9 9 7 ) , Criticai D i s c o u r s e Analysis. V : T. v a n DIJK (ur.). Discourse as Social
Interaction. L o n d o n : Sage P u b h c a t i o n s .
V . JALUŠIČ ( 2 0 0 1 ), Ksenofobija ah s a m o z a š č i t a . Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti (Ljubljana:
Mirovni inštitut), 1 : 1 2 — 4 3 .
R. KUHAR ( 2 0 0 1 a). Zgrabiti in izgnati. Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti (Ljubljana: M i r o v n i inštitut), 1 : 4 5 - 5 5 .
- ( 2 0 0 1 b), »Favo-ritke.« Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti (Ljubljana: Mirovni inštitut), 1 :
1 1 5 - 1 3 5 .
- ( 2 0 0 2 ) , V zavod za prisilno delo! Medijska preža (Ljubljana: Mirovni inštitut), 1 3 : 1 8 - 2 1 .
T. KUZMANIČ ( 2 0 0 1 ) , R a s i z e m in ksenofobija, ki d a ju v Sloveniji ni. Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti (Ljubljana: Mirovni inštitut), 1 : 5 6 — 7 7 .
- ( 2 0 0 2 ) , Post-sociahsm, Racism a n d t h e R e i n v e n t i o n of Politics. V : M. Pajnik {m.). Xenophobia and jPosí-soc/a/ísm. Ljubljana: Mirovni inštitut ( 1 7 - 3 5 ) . ^ P. LAZARSFED, R . MERTON ( 1 9 7 2 ) , M a s s C o m m u n i c a t i o n , P o p u l a r Taste a n d O r g a n i z e d Social Action.
V : W. SCHRAMM, D . ROBERTS (ur.), The Process and Effects of Mass Communication. U r b a n a : University of Illinois Press ( 5 5 4 - 5 7 8 ) .
B. LUTHAR ( 1 9 9 8 ) , Poetika in politika teletabloidne kulture. Ljubljana: Z n a n s t v e n o in publicistično središče.
A. MEMMI ( 2 0 0 0 ) , Racism. M i n n e a p o H s : University of M i n n e s o t a Press.
O S I ( O p e n Society Institute) ( 2 0 0 1 ) , Spremljanje pridruževanja EU: Zaščita manjšin. B u d i m p e š t a : O p e n Society Institute.
M. PAJNIK ( 2 0 0 1 ) , »Mamilaši« aH »zapozneli rockerji p r v e generacije.« Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti (Ljubljana: Mirovni inštitut), 1 : 1 3 6 - 1 5 3 .
- (v tisku), » N a t a k a r , Ukrajinko prosim!« Medijska r e p r e z e n t a c i j a prostitucije. Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti (Ljubljana: Mirovni inštitut), 2 .
M . SLANA ( 2 0 0 1 ) , Miroslav Slana - Miros z l a n e z e m Rugljem. Sodobnost, 6 5 , 9 : 1 0 6 4 - 1 0 8 5 . ' I. Ž . ŽAGAR ( 2 0 0 2 ) , X e n o p h o b i a a n d Slovenian M e d i a : H o w t h e I m a g e of t h e O t h e r is C o n s t r u c t e d . , ( a n d W h a t it L o o k s Like). V : M . PAJNIK (ur.). Xenophobia and Post-socialism. Ljubljana: M i r o v n i
inštitut ( 3 7 - 4 4 ) .
