D u š a n Plut*
I Z V L E Č E K U D K 911.3:504.054(497.12) D e g r a d a c i j a p o k r a j i n o t v o r n i h s e s t a v i n Slovenije s e stopnjuje in d o b i v a tudi e k o n o m s k e in z d r a v s t v e n e razsežnosti. N e o b h o d n i s o temeljiti preventivni in kurativni ukrepi, p r e d v s e m pa e k o l o š k o p r i m e r n o prestrukturiranje gospodarstva.
A B S T R A C T U D C 911.3:504.054(497.12) P O L U T I O N A N D R E G I O N A L D E V E L O P M E N T O F T H E S L O V E N I A
T h c d e g r a d a t i o n a l p r o c e s s e s h a v e vvithin Slovenia reached europe's highest levels. Thcy i m p a c t already t h e e c o n o m y o f the s o c i e t y and the health of the people. T h e r e is a nced for an i m i d i a t c p r e v e n t i v e and c u r i n g actions whithin which the e c o n o m y must bc restruetured.
Civilizacijo o b k o n c u 2 0 . stoletja še v e d n o o n e s n a ž u j e kolonizatorska m e n t a l i t e t a in r a v n a n j e . A n t r o p o g e n o p o s p e š e v a n j e s n o v n o - e n e r g e t s k i h t o k o v s pozitivno p o v r a t n o z v e z o v n a š a v p o k r a j i n s k e e k o s i s t e m e vse več n e p o v r a t n i h s p r e m e m b in škod (Od- z u c k , 1982). Z a r i s u j e j o se prvi, n e d v o u m n i znaki planetarnih razsežnosti polucijskih o b r e m e n i t e v , ki u t e g n e j o o b n e s p r e m e n j e n i h obrazcih dela in bivanja ogroziti biolo
š k o - e k o l o š k e temelje č l o v e š t v a ( O d u m , 1971). Med planetarnimi o m e j i t v a m i (pro
stor, r o d o v i t n a zemlja, s u r o v i n e , energija, samočistilne zmogljivosti) postaja onesna
ž e v a n j e okolja najbolj p e r e č o m e j i t v e n i dejavnik m a t e r i a l n e d e j a v n o s t i človeštva.
T u d i socializem sc je n e k r i t i č n o ujel v e n t r o p i j s k o z a n k o in z inertnim vztrajanjem na m o d e l u količinske rasti š c pospešil d e g r a d a c i j s k o - entropijske p r o c e s e .
D e g r a d a c i j s k a kriza Slovenije je o d r a z splošne krize v družbi, n e p o s r e d n o pa je po
sledica n a p a č n i h r a z v o j n i h u s m e r i t e v ( V u g a , 1989). T a k o Jugoslavija kot Slovenija sta s tujimi krediti in i n e r t n o r a z v o j n o strategijo "prespali" e n e r g e t s k o v z p o d b u j e n o pre
s t r u k t u r i r a n j e g o s p o d a r s t v a v z a č e t k u s e d e m d e s e t i h let. N a d a l j e v a l o se jc vlaganje v e n e r g e t s k o - s u r o v i n s k o z a h t e v n e industrijske p a n o g e , c e n t r a l i z i r a n e e n e r g e t s k e o b j e k t e ( T E , J E ) , velike prašičje f a r m e in a g r o k o m b i n a t e . P r e g r e t a industrializacija je š e n a p r e j p o t e k a l a o b stihijski deagrarizaciji, odseljevanju p r e b i v a l c e v iz hribovitih in r o b n i h pokrajin, o p u š č a n j u o b d e l o v a l n e zemlje. V r s t a njenih pozitivnih učinkov jc z a r a d i v z t r a j a n j a na r a z v o j n o in e k o l o š k o preživelem r a z v o j n e m m o d e l u p o s t o p o m a z b l e d e l a in pričela pridobivati n e g a t i v n e e k o n o m s k e , socialne, e n e r g e t s k e , entropijske in e k o l o š k e u č i n k e .
* Dr., univ. d o c , Oddelek za geografijo, F i l o z o f s k a fakulteta, 61000 Ljubljana, A š k e r č e v a 12, Y U .
Tako se d a n e s s o o č a m o s tudi f i n a n č n o z a h t e v n o p r e o b r e m e n i t v i j o okolja o b 5500 dolarjih d r u ž b e n e g a p r o i z v o d a in o b g o s p o d a r s k i stagnaciji ali c e l o n a z a d o v a n j u , na dnu r a z v o j n e krivulje. Z g o l j za sanacijo t e h najbolj p e r e č i h degradacijskih p r o b l e m o v (čiščenje Save, izgradnja čistilnih n a p r a v v T E , posebni o d p a d k i ) , pa b o p o t r e b n o v šestih letih vložiti milijardo dolarjev o z i r o m a približno d v o l e t n o n e t o a k u m u l a c i j o slovenskega g o s p o d a r s t v a glede na leto 1988. V e č k o t š t i r i d e s e t l e t n o n e g i r a n j e p o k r a jinsko - ekoloških in s u r o v i n s k o - e n e r g e t s k i h vidikov n e i z p r o s n o terja visok finančni davek. Nadaljevanje p o isti poti pa zanesljivo prinaša splošen n a r o d n o g o s p o d a r s k i in degradacijski zlom.
Podčrtati je p o t r e b n o , da e n a k i viri in količine o n e s n a ž e v a n j a ustvarjajo o b različnih fizičnogeografskih o s n o v a h tudi različno o b č u t n o in r a z s e ž n o d e g r a d a c i j o okolja.
R a z n o v r s t n e n a r a v n e značilnosti s l o v e n s k e p o k r a j i n e in fizičnogeografska s t r u k t u r a regionalnih e k o s i s t e m o v Slovenije p o m e m b n o vplivajo na o b s e g , d i n a m i k o in inten
zivnost degradacijskih p r o c e s o v . U p r a v i č e n o n a m r e č p o u d a r j a m o , da je g e o g r a f s k o okolje v Sloveniji v celoti in p r e d v s e m v n e k a t e r i h o b m o č j i h p o k r a j i n s k o bolj d e g r a dirano kot bi pričakovali glede na emisijo škodljivih snovi, pa tudi glede n a d o s e ž e n o stopnjo materialnega s t a n d a r d a ter industrijskega in u r b a n e g a r a z v o j a . G r e t o r e j za očitna n e s o r a z m e r j a m e d o n e s n a ž e v a n j e m in o n e s n a ž e n o s t j o , m e d emisijo in imisijo (Radinja, 1979).
Zaradi vztrajanja pri količinskem m o d e l u r a z v o j a ter v celoti še pri v e d n o s k r o m n e m deležu čiščenja se količina o d p a d k o v (emisij) še n a p r e j veča. V o b d o b j u 1970 - 1985 se degradacijski procesi iz 50. in 60. let niso ustavili. Pojavila se je t.i. d r u g a g e n e r a c i ja o n e s n a ž e v a l c e v s p r o b l e m i odlaganja p o s e b n i h o d p a d k o v in n e r e š e n i m v p r a š a n j e m končnega odlaganja vseh vrst r a d i o a k t i v n i h o d p a d k o v . P r o s t o r s k o - ekološki konflikti so se zaostrili d o prvih z n a k o v s i n e n e r g e t s k i h učinkov v najbolj d e g r a d i r a n i h regijah (Mežiška dolina, Šaleška dolina, Celjska kotlina, Ljubljanska kotlina, Z a s a v j e ) . Slove
nija se kot celota v z t r a j n o približuje vse bolj o n e s n a ž e n i m e v r o p s k i m regijam. Z e l o kritična je splošna o n e s n a ž e n o s t z r a k a , saj se emisije še k a r n a p r e j p o v e č u j e j o . T a k o gre letno v ozračje 250.000 ton S Oz (Sajko, 1988, s. 164),. P o količini škodljivega S 02
na prebivalca (131 kg) se Slovenija uvršča v s a m vrh najbolj o b r e m e n j e n i h e v r o p s k i h dežel. Z g o l j iz d o m a s č i h virov n a j bi na k m2 l e t n o o d p a d l o p o v p r e č n o 10 t o n ali 1 0 g / m2, k a r je 5 g / m2 žvepla (Radjnja, 1988). D o s e d a n j e analize pa o p o z a r j a j o , d a v primerjavi z a v t o h t o n i m i emisijami S Oz v s e b u j e j o naše p a d a v i n e 2,5-krat v e č žvepla ( l l g / m2) . Č e u p o š t e v a n o v r e d n o s t p r i m e r j a m o z v r e d n o s t m i drugje p o E v r o p i , vidi
mo, da se Slovenija uvršča m e d ozemlja, ki p r e j e m a j o d a l e č največje količine žvepla.
T a k š n e količine naj bi v E v r o p i p r e j e m a l a le tri o b m o č j a , z n a n a p o klasični, a inten
zivni industrijsko - energetski s t r u k t u r i : Č e š k a s Šlonskim in D o n c š k o o b m o č j e . Vzroki za t a k š n e količine žvepla, ki p a d e j o v Sloveniji s o r e l a t i v n o velike lastne e m i sije S 02, njene pokrajinske p o t e z e ( d o l i n s k o - kotlinska lega virov emisij, h u m i d n o s t ) in n e u g o d n a lega Slovenije glede na p r e v l a d u j o č o u s m e r j e n o s t o n e s n a ž e n i h zračnih gmot. Le-te d o t e k a j o bodisi iz Srednje, Z a h o d n e pa tudi M e d i t e r a n s k e E v r o p e , še
p o s e b n o iz bližnje, m o č n o industrializirane S e v e r n e Italije ( R a d i n j a , 1988, s. 10-11).
V letu 1975 se je v o b m o č j a o n e s n a ž e n o s t i z r a k a ( I V . in III. o b m o č j e ) u v r š č a l o 28 naselij, leta 1987 pa že 44 naselij, v katerih živi v e č kot č e t r t i n a p r e b i v a l c e v Slovenije.
R a z i s k a v e stanja lišajske vegetacije (analize dr. F . Batiča) d o k a z u j e j o , d a je onesna
ž e n o s t okolja splošna, saj jc le na 1% p o p i s n e p l o s k v e ugotovljena b u j n a lišajska vegetacija. O n e s n a ž e n o s t zraka je poglavitni znak, d a sc u v r š č a m o v s k u p i n o d e ž e l z največjimi p o š k o d b a m i g o z d o v (Šolar et al. 1989). P o rezultatih popisa iz leta 1987 je ugotovljena 43,7% p o š k o d o v a n o s t d r e v e s n i h vrst (leta 1985 - 54,6%, v e n d a r s o izbolj
š a v e v e z a n e le na 1. s t o p n j o o g r o ž e n o s t i ) , v Sloveniji pa i m a m o le š e 5,9% z d r a v e j e l k e in 21,8% z d r a v e s m r e k e , v G G N a z a r j e in Slovenj G r a d e c p a s k o r a j 8 0 % po
š k o d o v a n e g a gozda z visokim d e l e ž e m m o č n o p o š k o d o v a n i h ali c e l o uničenih d r e v e s ( Č a m p a - Ž o n t a , 1989). P o š k o d b e d e d n e snovi ( b i o g e n e t s k a indikacija) pri smreki k a ž e j o na s k r a j n o zaskrbljujočo p r i h o d n o s t gozda, saj n a s t o p a j o na s k o r a j 7 0 % celo
tnega slovenskega ozemlja p o š k o d b e tretjega in č e t r t e g a r a z r e d a g e n e t s k e p o š k o d o - vanosti. Bioindikatorji p o m n e n j u D r u š k o v i č e v e et al. (1989) n e d v o m n o potrjujejo, da so pokrajinski ekosistemi Slovenije na zgornji meji zmogljivosti ( o d s o t n o s t lišajev, p o š k o d o v a n o s t g e n e t s k e g a materiala, o g r o ž e n o s t rastlinskih v r s t ) .
M e d količinsko bogatimi vodnimi viri sc različne s t o p n j e o n e s n a ž e n o s t i pojavljajo že pri vseh s k u p i n a h , saj s o vse bolj ogroženi izviri (zlasti kraški), talna v o d a , n a r a v n a in u m e t n a j e z e r a ter Severni J a d r a n . Z a r a d i tradicionalnih fekalnih v o d a in p o v e č a n e g a k e m i č n e g a zastrupljanja šc n a r a š č a j o t e ž a v e z v a r o v a n j e m kraških v o d n i h virov, o b e n e m pa zamujajo prizadevanja za čiščenje o d p a d n i h v o d a ( H a b i č , 1989). Slabša se tudi k a k o v o s t talne v o d e ( D r a v s k o polje, S o r s k o polje, B r e ž i š k o - k r š k o polje, Ljub
ljansko polje, P o m u r j e ) , ki jc s k u p a j z v o d a m i izvirov o s n o v n i vir o s k r b e s pitno v o d o . S toksičnimi s n o v m i je o n e s n a ž e n a že globalno ležeča talna v o d a Sorskega in K r a n j s k e g a polja ( Z u p a n , 1989). Naraščujoča splošna cutrofikacija S e v e r n e g a J a d r a na, občasni pojavi k a t a s t r o f a l n i h "cvetenj rastlinskega p l a n k t o n a " in " r d e č e plime", splošno n a r a š č a n j e k o n c e n t r a c i j n e k a t e r i h toksičnih k o v i n in pesticidov v morskih organizmih, so n e d v o u m n i znaki r a b e in z l o r a b e se v e r n o j a d r a n s k e g a m o r s k e g a oko
lja. C e l o t e n Severni J a d r a n se glede na b r e m e o n e s n a ž e v a n j a in posledičnih d e g r a d a cij okolja u v r š č a m e d najbolj p r i z a d e t a o b m o č j a s v e l o v n e g a o c e a n a (Štirn, 1989, s.
100).
Najhuje pa so o n e s n a ž e n e vse večje in večina manjših slovenskih r e k . S k u p n o b r e m e njihovega o r g a n s k e g a o n e s n a ž e v a n j a že p r e s e g a 10 milijonopv populacijskih enot ( P E ) , n a r a š č a pa o n e s n a ž e n j e s toksičnimi s n o v m i . V letu 19S3 je znašala poraba pitne v o d e za v o d n o o s k r b o gospodinjstev 154 milijonov m3 o z i r o m a 2 2 3 l/preb./dan, p o r a b a p i t n e in t e h n o l o š k e v o d e v industriji in ostalih d e j a v n o s t i h pa 2 6 7 milijonov m3. Skupna p o r a b a iz javnih črpališč je t o r e j znašala 4 2 0 milijonov m3 (13,5 m3/ s ) o z i r o m a 6 2 0 l/preb./dan. Z a r a d i še v e d n o s k r o m n e g a u č i n k a sicer vse številnejših
čistilnih n a p a r a v s e 8 0 - 9 0 % u p o r a b l j e n e v o d e v r a č a v v o d n e vire n e p r e č i š č e n e . Predvsem s e iz r e k za p o t r e b e hlajenja n a č r p a še d o d a t n i h 6 8 0 milijonov m3 v o d e (22 m3/ s ) . T a k o se je d e j a n s k o l e t n o n a č r p a l o 1100 milijonov m3 o z i r o m a 35.5 m3/ s (1605 l / p r e b . / d a n ) , k a r p r e d s t a v l j a ž e d o b r o č e t r t i n o bilančnega m i n i m u m a slovenskih rek, ki z n a š a 130 m3/ s (Plut, 1987). U p o š t e v a t i pa je p o t r e b n o , da je bilo del tega ( 8 0 m3/ s ) ž e sredi s e d e m d e s e t i h let (zlasti v o d e M u r e in D r a v e ) zaradi o n e s n a ž e n j a neprimernih za u p o r a b o b r e z p r e d h o d n j e g a čiščenja ( L a h , 1977).
Med p o s a m e z n i m i f i z i č n o g e o g r a f s k i m i p o t e z a m i Slovenije je p o t r e b n o izdvojiti p r e d vsem razčlenjenosti reliefa, zlasti v g l o b o k e , o z k e doline ter kotline, ki s k u p a j s t e m povezanimi klimatskimi p o t e z a m i v p l i v a j o na n e s o r a z m e r n o s t in m o č n o o n e s n a ž e n o s t zračnih plasti ( R a d i n j a , 1979). R a z č l e n j e n o s t reliefa in p o u d a r j e n a višinska plastovi- tost na k r a t k e r a z d a l j e vpliva na i z r e d n o p r o s t o r s k o variabilnost samočistilnih s p o s o bnosti. R a z g i b a n o s t reliefa je t o r e j o s r e d n j a fizičnogeografska značilnost, ki pogojuje fizičnogeografsko in e k o l o š k o p e s t r o s t Slovenije. P o k r a j i n s k o - e k o l o š k a pestrost pokrajinskih e l e m e n t o v in pokrajinskih tipov, kjer se h a r m o n i č n o izmenjujejo gore, doline, močvirja, j e z e r a , r e k e , g o z d o v i , polja in travniki, pogojuje globalno e k o l o š k o stabilnost slovenskih p o k r a j i n (Slovenija - n a š e okolje, 1976). R a d i n j a (1988) u g o t a v lja, da so n e g a t i v n e p o s l e d i c e ( n p r . zakisanje o k o l j a ) zaradi zelo visoke količine padavinskega žvepla v Sloveniji n e p r i m e r n o m a n j š e kot bi pričakovali glede na p r e j e to količino na p o v r š i n s k o e n o t o . P r e d v a s c m p r e t e ž n o k a r b o n a t n a sestava Slovenije skupaj z n e k a t e r i m i d r u g i m i pokrajinskimi p o t e z a m i p o s r e d n o ali n e p o s r e d n o n e v t r a lizira zakisanje okolja., zlasti prsti in v o d e . V e n d a r se na t o v r s t n o t o l e r a n č n o s t našega okolja ne k a ž e p r e v e č z a n a š a t i že z a r a d i vse večjih p o s r e d n i h in kumulativnih učin
kov ( R a d i n j a , 1988). V e n d a r je p o t r e b n o istočasno p o d č r t a t i , da npr. globalna e k o l o ška stabilnost n e izključuje tudi s e z o n s k o z m a n j š a n i h s a m o r e g e n e r a c i j s k i h in d e g r a dacijskih zmogljivosti za p o s a m e z n e d e g r a d a c i j s k e p r o c e s e o z i r o m a oblike o n e s n a ž e nja. T o še p o s e b e j velja za s l o v e n s k e a l p s k e in p r e d a l p s k e kotline in doline t e r k r a š k a polja, ki v zimski polovici leta p o s t a n e j o z r a č n o zaprti pokrajinski sistemi, z n a r a š č a jočo o n e s n a ž e n o s t j o z r a k a , ki d e g r a d a c i j s k o vpliva na d r u g e p o k r a j i n o t v o r n e p o t e z e . Na drugi s t r a n i pa p r a v t a k o o d p r t o s t in t r a n z i t n o s t pokrajinskih p o t e z Slovenije povzroča, d a s p r e j m e , t r a n s f o r m i r a in o d d a j a d e g r a d a c i j s k e s n o v n o - e n e r g e t s k e pri
live in o d l i v e ( o n e s n a ž e n e z r a č n e m a s e , o n e s n a ž e n e t e k o č e v o d e ) . N a v e d e n i primeri nazorno p o d č r t u j e j o n u j n o s t v s e s t r a n s k e g a o v r e d n o t e n j a p o k r a j i n o t v o r n i h e l e m e n t o v in pokrajinskih s i s t e m o v Slovenije, ki l a h k o p o s p e š u j e j o ali omilijo degradacijske procese. V s e s t r a n s k o p r o u č e v a n j e pokrajinskih tipov je e n a izmed o s n o v za n a č r t o vanje tudi p o k r a j i n s k o - e k o l o š k o p r e t e h t a n e g a , u r a v n o v e š e n e g a g o s p o d a r s k e g a r a z v o ja.
Prostorsko izrazita v a r i a b i l n o s t fizičnogeografskih in d r u ž b e n o g e o g r a f s k i h značilnosti se k a ž e v pokrajinskih tipih, pokrajinskih in regionalnih e k o s i s t e m i h Slovenije, ki s e različno o d z i v a j o na s t r u k t u r o in d i n a m i k o degradacijskih p r o c e s o v . Procesi p o e n o -
stavljanja m o z a i č n e p o k r a j i n s k o - e k o l o š k e s e s t a v i n e Slovenije s p o z i d a v a m i , hidro
melioracijami, regulacijami v o d n i h t o k o v , m o n o k u l t u r a m i in drugimi antropogenimi posegi b i s t v e n o slabijo s a m o r e g u l a c i j s k e zmogljivosti. D o l o č e n i biotopi so izredno ogroženi (npr. vlažna o b m o č j a ) , s t e m p a tudi m n o g e rastlinske in živalske v r s t e , ki so del n a r o d n e i d e n t i t e t e t e r n a r a v n e d e d i š č i n e s l o v e n s k e g a p r o s t o r a . P o Rdečemu s e z n a m u o g r o ž e n i h p r a p r o t n i c in s e m e n k je okoli 12% ( 3 4 2 t a k s o n o v ) s l o v e n s k e flore ogroženih, 31 rastlin od tega p a jc že i z u m r l o ( W r a b e r - S k o b e r b n e , 1989).
Splošna d r u ž b e n o - politična kriza, k l a v r n in kritičen g o s p o d a r s k i položaj, izčrpani n a r a v n i viri, kemizacija in d e g r a d a c i j a okolja, s o o s n o v n i v z r o k i za p o s p e š e n o in n e o b h o d n o iskanje p r o s t o r s k o - e k o l o š k o sprejemljivejšega m o d e l a razvojnih strategij Slovenija se t o r e j s p o s l e d i c a m i polucijskega z g o s t i t v e n e g a stresa srečuje v skrajno n e u g o d n e m t r e n u t k u : izčrpani n a r a v n i viri in populacijski viri, surovinsko-cnergetska z a h t e v n a industrijska s t r u k t u r a , p o m a n j k a n j e i n o v a t i v n i h r a z v o j n i h p r o g r a m o v in znanja ter n e r a z v i t a m a t e r i a l n a i n f r a s t r u k t u r a . Z a r a d i p o z i d a v e in zaraščanja je bilo v letu 1986 na prebivalca Slovenije na r a z p o l a g o le še 3 2 6 5 m= o b d e l o v a l n i h površin o z i r o m a 1253 m2 njiv in t r a v n i k o v , k a r je p o d s t r a t e š k i m m i n i m u m o m ( L a h , 19S9).
Pokrajinska o b r e m e n i t e v in o n e s n a ž e n o s t o k o l j a jc zlasti v o s e m d e s e t i h letih pričela dobivati vse bolj jasne n e g a t i v n e r a z s e ž n o s t i v e k o n o m s k e m pogledu. D r u ž b e n i pro
izvod in n a r o d n i d o h o d e k , pridobljen z e k s t e n z i v n o r a b o surovin in energije na račun degradacije okolja, jc pričel zaostajali. P r i m e r j a v a koeficienta m e d n a r o d n i m dohod
k o m na prebivalca (1984) in polucijsko o b r e m e n i t v i j o ( S Oz in o r g a n s k o onesnaževa
nje v o d a v P E ) p o o b č i n a h Slovenije k a ž e ( k a r t a ) , d a m e d o b e m a spremenljivkama n e obstaja velika stopnja p o v e z a n o s t i . T a k o se v s k u p i n o občin z najbolj neugodnim r a z m e r j e m u v r š č a j o p r e t e ž n o občine z nižjim ali stagnirajočim n a r o d n i m d o h o d k o m na prebivalca ( P t u j , M u r s k a Sobota, L j u t o m e r , G o r n j a R a d g o n a , L a š k o , Zagorje, H r a s t n i k , T r b o v l j e , T r e b n j e ) . G o s p o d a r s k o u s m e r i t e v v p o k r a j i n s k o in e n e r g e t s k o - s u r o v i n s k o z a h t e v n e p r o i z v o d n j e ( m e t a l u r g i j a , r u d a r s t v o , T E , p r e h r a m b e n a in papir
na industrija, prašičje f a r m e itd.) prinaša tudi vse m a n j š e e k o n o m s k e učinke.
Pod pritiskom javnosti s p r e m e n j e n d o l g o r o č n i p r o s t o r s k i plan Slovenije (1985 - 2000) sicer prinaša sprejemljivejšo, t r ž n o n a r a v n a n o r a z v o j n o u s m e r i t e v , ki pa še vedno sloni na količinskih kazalcih r a z v o j a . O b s t a j a u p r a v i č e n a b o j a z e n , da b o d o sicer po
trebni in p r e d v i d e n i s a n a c i j s k o - k u r a t i v n i u k r e p i ( o d ž v e p l e v a n j c na T E , čistilne n a p r a v e za o d p a d n e v o d e naselij, n a d z o r o v a n o o d l a g a n j e p o s e b n i h in komunalnih o d p a d k o v ) nezadovoljivi z a r a d i d o d a t n i h polucijskih o b r e m e n i t e v , zanemarjanja e k o n o m s k i h v z p o d b u d z m a n j š e v a n j a o n e s n a ž e v a n j a t e r p r a v n i h u k r e p o v za ostrejše in d o s l e d n o k a z n o v a n j e o n e s n a ž e v a l c e v . Cilj "zelene", tudi e k o n o m s k o in socialno uspešne r a z v o j n e strategije Slovenije n a j bi bilo e k o l o š k o s t r u k t u r i r a n o gospodarstvo in način življenja, prilagojen s p e c i f i č n e m u p r o s t o r s k o - e k o l o š k e m u in poselitevene-
mu vzorcu ter s k r o m n e m u s u r o v i n s k o - e n e r g e t s k e m u p o t e n c i a l u p o s a m e z n i h sloven
skih pokrajin ( T e p i n a , 1986). N a v e d e n e o m e j i t v e in že d o s e ž e n a zgostitev poselitve ravninskega s v e t a n e d o p u š č a j o m o č n e j š e r e g i o n a l n e z g o s t i t v e p r e b i v a l c e v in o n e s n a ževalcev, izgradnje velikih s u r o v i n s k o - e n e r g e t s k o intenzivnih in e n t r o p i j s k o - o n e - snaževalnih industrijskih o b r a t o v , c e n t r a l i z i r a n i h e n e r g e t s k i h in p r o m e t n i h o b j e k t o v brez n e p o p r a v l j i v e e k o l o š k e , z d r a v s t v e n e in v k o n č n i fazi e k o n o m s k e š k o d e . P o k r a jinska m o z a i č n a s e s t a v a Slovenije in p o s e l i t v e n i v z o r e c z okoli 6 0 0 0 p r e t e ž n o m a n j šimi naselji ( n a d d v e tretjini naselij i m a t a m a n j k o t 2 0 0 p r e b i v a l c e v ) o m o g o č a t a poli
centrični regionalni r a z v o j nižje h i e r a r h i j e in d e c e n t r a l i z i r a n o industrializacijo z radi
kalno d r u g a č n i m o d n o s o m d o t.i. "stranskih" p r o d u k t o v dela in bivanja. P o s p e š e v a t i je treba zlasti r a z v o j manjših, fleksibilnih industrijskih o b j e k t o v in p r o i z v o d n i h celic, ki slonijo na lokalnih, regionalnih virih, z n a n j u in okolju prijazni "mehki" tehnologiji z majhno p o r a b o s u r o v i n in e n e r g i j e (Plut, 1987).
Razreševanje i z r e d n o zapletenih p r o s t o r s k o - e k o l o š k i h d i l e m m o č n o a n t r o p o g e n i z i - ranih, zlasti d o l i n s k o - kotlinskih p o k r a j i n s k i h e k o s i s t e m o v , n e m o r e d o l g o r o č n o prenesti u s p e h o v zgolj z r a h l o s p r e m e m b o d o s e d a n j i h t r e n d o v p r e t e ž n o stihijske urbanizacije in e k s t e n z i v n e industrializacije, saj p o m e n i bližnjico v p r a k t i č n o nerešlji
ve, ireverzibilne, p r o s t o r s k o e k o l o š k e p o s l e d i c e . Stopnja d e g r a d a c i j e a n t r o p o g e n o močno p r e o b l i k o v a n i h občutljivih pokrajinskih e k o s i s t e m o v v Sloveniji k a ž e , da že dosedanja o n e s n a ž e n o s t p r e s e g a emisijske in s a m o r e g u l a t i v n e z m o ž n o s t i , z a t o s o s tega vidika n e s p r e j e m l j i v e težnje k nadaljnji krepitvi večjih p r e b i v a l s t v e n i h zgostitev, nadaljnjega r a z v o j a veleindustrije in n o v i h c e n t r a l i z i r a n i h e n e r g e t s k i h o b j e k t o v (zlasti T E in J E ter akumulacijskih I I E ) . R a z v o j n a strategija d e g r a d i r a n i h , z o n e s n a ž e n o s t j o obremenjenih in v i s o k o entropijskih o b m o č i j , bi m o r a l a biti p r e d n o s t n o u s m e r j e n a v preventivo, v z m a n j š e v a n j e d e g r a d a c i j e , z e k o l o š k o u s t r e z n i m p r e s t r u k t u r i r a n j e m obstoječe g o s p o d a r s k e s e s t a v e in u s m e r i t v e , p r e v e n t i v n i h ( s p r e m e m b a tehnologije) in kurativnih (izgradnja čistilnih n a p r a v ) pri največjih o n e s n a ž e v a l c i h in p o d p i r a n j e novih, a l t e r n a t i v n i h industrijsko - e n e r g e t s k i h in urbanizacijskih u s m e r i t e v ( p r o i z v o dne celice, z d e l o m na d o m u , d r o b n o g o s p o d a r s t v o in o b r t , r a b o a l t e r n a t i v n i h in lo
kalnih e n e r g e t s k i h virov, u s m e r j a n j e u r b a n i z a c i j e v bližnja o b r o b j a dolin in kotlin ter na m a n j k a k o v o s t n a zemljišča s h u m a n o revitalizacijo m e s t itd.). K l e m e n č i č (1986) s sodelavci ugotavlja, da novejši r a z v o j t e h n o l o g i j e in i n f o r m a t i k e daje o b j e k t i v n e možnosti za d e k o n c e n t r a c i j o industrije, o r g a n i z a c i j o p r o i z v o d n i h celic z u n a j c e n t r o v zgostitve (npr. v Mežiški dolini - p o p o s a m e z n i h k m e t i j a h ) , u p o š t e v a t i pa je p o t r e b n o vrsto p r o s t o r s k o - e k o l o š k i h o m e j i t e v .
Polucijsko o b r e m e n j e n e in gosteje n a s e l j e n e d o l i n s k o - k o t l i n s k e in m o č n o a n t r o p o - genizirane p o k r a j i n s k e tipe pa še d o d a t n o ( s t a n o v a n j s k o , z a p o s l i t v e n o , polucijsko) bremenijo doselitve iz r o b n i h o b m o č i j ( k o t posledica stihijske preslojitve), ki pa jih ni mogoče omejiti z a d m i n i s t r a t i v n i m i u k r e p i . K r e p i t i in d r u ž b e n o p o d p r e t i je p o t r e b n o težnjo ostajanja p r e b i v a l c e v hribovitih, o b r o b n i h o b m o č i j tudi na r a č u n večanja lo-
kalne ( p r o i z v o d n e , o s k r b n e ) a v t o n o m n o s t i , razvijanja b i o d i n a m i č n e g a kmetijstva, n e a g r e s i v n e g a t u r i z m a in o h r a n j a n j a največje " n a r a v n e " d o b r i n e Slovenije - zdrave, k u l t u r n e p o k r a j i n e .
Obseg, intenzivnost in p o k r a j i n s k o - z d r a v s t v e n e posledice naraščajočih degradacij- skih p r o c e s o v v Sloveniji s o b i s t v e n o večji k o t bi pričakovali p o d o s e ž e n e m nivoju m a t e r i a l n e g a s t a n d a r d a . Slovenija j e v primerjavi s sosednjimi, italijanskimi in avstrij
skimi regijami g o s p o d a r s k o m o č n o zaostala in o b d r ž a l a m o č n e p o t e z e klasične, suro- v i n s k o - e n e r g e t s k o p o t r a t n o z a s n o v a n e industrializacije. Z v i s o k o p o r a b o primarne energije (32.000 k\V) in e l e k t r i č n e e n e r g i j e (5.000 k W ) na prebivalca ustvari 2-3 krat manjši d o h o d e k na e n o t o p o r a b l j e n e energije k o t regije Z a h o d n e E v r o p e . Uvrščamo se m e d e n e r g e t s k o n e u č i n k o v i t e d e ž e l e , r e l a t i v n o e n e r g e t s k o n e o d v i s n o področju e l e k t r i č n e energije pa p l a č u j e m o z i z r e d n o e n e r g e t s k o n e p o g o j e n o d e g r a d a c i j o okolja ( N o v a k , 1989). N e o b h o d n o p r e s t r u k t u r i r a n j e e k s t e n z i v n e g a g o s p o d a r s t v a ima torej t a k o e k o n o m s k e k o t e k o l o š k e p r e d n o s t i . V p o k r a j i n s k o mozaični in miniaturni Slove
niji predstavlja p o s e b e n p r o b l e m J E K r š k o in R u d n i k u r a n a Ž i r o v s k i vrh, skupaj z n e r e š e n i m v p r a š a n j e m odlaganja n i z k o , s r e d n j e in v i s o k o r a d i o a k t i v n i h o d p a d k o v .
N e o b h o d n o je: a ) p r e m i š l j e n o in v z t r a j n o r e š e v a n j e in
b) takojšnje ter u č i n k o v i t o p r e p r e č e v a n j e n a s t a n k a n o v i h virov o n e s n a ž e v a n j a .
D o l o č e n , z m e r e n o p t i m i z e m g l e d e r e š e v a n j a p e r e č e e k o n o m s k o - e k o l o š k e krize vnaša prehajanje v t r ž n o e k o n o m i j o , prilagajanje emisijskih in imisijskih standardov E v r o p i 9 2 , k r e p i t e v e l e m e n t o v političnega pluralizma in e k o l o š k e g a gibanja kot sred
stva j a v n e g a pritiska. E k o l o š k o z a o s t r e n a z a k o n o d a j a je o b e n e m tudi p r e d p o g o j za legitimen pritisk, da e k o n o m s k i cilji r a z v o j a n e b o d o d o s e ž e n i z nadaljnjim stopnje
v a n j e m p o k r a j i n s k e d e g r a d a c i j e t e r z u v o z o m u m a z a n i h t e h n o l o g i j . G e o g r a f s k o in glede degradacijskih p r o c e s o v t r a n z i t n a Slovenija ( v o d a , z r a k ) jc t a k o r e k o č prisiljena iskati lokalno, r e g i o n a l n o in m e d n a r o d n o sprejemljivo t e r o p t i m a l n o r a z v o j n o usmeri
t e v . S k o n č n o p r a k t i č n o u v e l j a v i t v i j o civilizacijsko o d g o v o r n e g a spoznanja, da je v a r o v a n j e okolja in n a r a v n i h v i r o v o b v e z e n r o b e n p o g o j gospodarjenja, organsko p r o s t o r s k a sestavina širše p o j m o v a n e g a n a p r e d k a , kvalitete življenja in o s n o v a preži
vetja, n e pa n a d l e ž e n in " n e p o t r e b e n " zaviralen e l e m e n t . Zlasti v regiji, kjer zahtevajo degradacijski procesi že o b č u t n e , e k o l o š k e , z d r a v s t v e n o - e k o n o m s k e ž r t v e in pospe
š e n o izumiranje rastlinskih in živalskih vrst. Z a t o j e o b m e n j a j o č e m se o d n o s u prebi
valcev Slovenije d o okolja tudi e k o l o š k o l a h k o u s p e š n a le z d o l g o r o č n o u s p e š n o in o p t i m a l n o ( n a m e s t o m a k s i m a l n e ) e k o s i s t e m s k o r a z v o j n o usmeritvijo, temeljita in p o g o s t o boleča p r e n o v a s l o v e n s k e g a g o s p o d a r s t v a s s p r e m e n j e n o p r o i z v o d n o sestavo, življenjskimi n a v a d a m i in d r u g a č n o lestvico v r e d n o t , z j a s n o o p r e d e l j e n o in organsko vgrajeno k u r a t i v n o in p r e v e n t i v n o e k o l o š k o politiko.
L I T E R A T U R A
Č a m p a L., Ž o n t a I , 1989. N a r a v n i viri kot razvojni dejavnik - gozd in gozdni prostor, 1. faza. Inštitut za g o z d n o in lesno g o s p o d a r s t v o , Ljubljana, s. 84.
D r u š k o v i č B., Batič F., W r a b e r T., S k o b e r n e P., 1989. N a r a v n i viri k o t razvojni dejav
nik, R a z i s k a v a na p o d r o č j u bioindikacije (1. faza). Inštitut za biologijo Univerze, Ljubljana, s. 55.
H a b i č P., 1989. Slovenski k r a s in n j e g o v o v o d n o b o g a s t v o . Slovenija 88, Ljubljana, s.
89-94.
K l e m e n č i č V , 1986. G e o g r a f s k o p r o u č e v a n j e p r i m e r n o s t i organiziranja proizvodnih celic na K o r o š k e m ( v e č s o a v t o r j e v ) . D e l a F F / 2 , Ljubljana, s. 9 8 .
L a h A., 1989. Slovenija; v a r s t v o in u r e j a n j e okolja. Slovenija 8 8 , Ljubljana, s. 19-50.
L a h A., 1977. Slovenija s e d e m d e s e t i h let. Ljubljana, s. 457.
N o v a k P., 1989. Energija in o k o l j e v Sloveniji. Slovenija 88, Ljubljana, s. 2 8 0 - 2 9 6 . O d u m E., 1971. F u n d a m e n t a l s of ecologv. Philadelphia. s. 574.
O d z u c k W., 1982. Umvveltbelastungen. S t u t t g a r t . s. 341.
Plut D., 19S7. Slovenija - z e l e n a dežela ali pustinja. Ljubljana, s. 2 3 9 .
Radinja D., 1988. O t e h n o g e n e m k r o ž e n j u žvepla v p o k r a j i n s k e m okolju SR Sloveni
je. G e o g r a f s k i vestnik L X , Ljubljana, s.3-19.
Radinja D., 1979. P o k r a j i n s k e značilnosti industrializacijske o n e s n a ž e n o s t i v Sloveniji.
G e o g r a p h i c a Slovenica 9, Ljubljana, s. 75-84.
Slovenija - n a š e okolje ( v e č a v t o r j e v ) , 1976. Ljubljana, s. 122.
Sajko M., 1988. P r o s t o r s k e v a r i a n t e p o s t a v i t v e n o v e g a t e r m o e n e r g e t s k e g a o b j e k t a v občini V e l e n j e z u p o š t e v a n j e m vidika v a r s t v a okoija. G e o g r a p h i c a Slovenica 19, Ljubljana, s. 263-286.
Šolar M., et al., 1989. P r o p a d a n j e g o z d o v v Sloveniji. Slovenija 8S, Ljbljana. s.
309-323.
Štirn J., 19S9. V a r s t v o o b a l n e g a morja in okolja v Primorju. Slovenija 8S, Ljubljana, s.
100-117.
T e p i n a M., 19S6. E k o l o š k a k o m p o n e n t a t e h n o l o š k e g a r a z v o j a . Previja za razvoj, 1986/2, Ljubljana, s. 9-11.
V u g a T , 19S9. D r u ž b e n e u s m e r i t v e in u k r e p i za njihovo izvajanje. Slovenija 8 8 , Ljub
ljana, s. 130-133.
W r a b e r T , S k o b e r n e P., 1989. R d e č i s e z n a m o g r o ž e n i h p r a p r o t n i c in s e m e n k SR Slovenije. V a r s t v o n a r a v e 14-15, Ljubljana, s. 4 2 9 .
Z u p a n M., 1989. N a r a v n i viri kot razvojni d e j a v n i k - količina in k a k o v o s t v o d e (1.
poročilo). H M Z , Ljubljana, s. 12.
P O L L U T I O N A N D T H E R E G I O N A L D E V E L O P M E N T O F S L O V E N I A
The Yugoslav r e p u b l i c of Slovenia, t h e m o s t d e v e l o p e d of t h e six republic (5500 U S Dollars G N P ) , e x p e r i e n c e s a d e e p s o c i o - e c o n o m i c a l a n d l a n d s c a p c - d e g r a t i o n a l crisis.
The different l a n d s c a p e c h a r a c t e r i s t i c s of Slovenia, n a m e l v t h e diversitv of t h e t o p o - graphv, t h e karstic p h e n o m e n a s ( 4 0 % of t h e a r e a ) , t h e d o m i n a n t m o u n t a i n sistems, vallevs a n d basins, t h e p r e d o m i n a n t l v vvesterlv vvinds a n d o t h e r f e a t u r e s i m p a c t a n d extend in d i f f e r e n t w a y s t h e a r e a a n d t h e intensity of d e g r a d a t i o n processes. B e c a u s c of the d o m e s t i c (250.000 t o n of S 02 y e a r l y ) a n d "importcd" foreign pollution can t h e siovenian l a n d s c a p e , vvith 11 g / s / m2, b e r a n k c d a m o n g most polluted s u l p h u r a r e a s of Europe. Since large scale sevvage s y s t e m s h a v e not b e e n i n t r o d u c e d , 96 % of sioveni
an vvaters a r e also polluted. T h i s c x c e e d s t h e pollution b u r d e n normal!y m a d e by 10 miilion inhabitants. Slovenia is s e t t l e d only by tvvo million p e o p l e . T h e forest d e c a y has been registered in 44 % of ali f o r e s t e d a r e a s of t h e region. H e a l t h y a r e onIy 6 % of fir-trees a n d 2 2 % of pine-vvoods. Biologist r e p o r t that on 70 % of t h e republics territory they h a v e r e g i s t e r e d g e n e t i c d a m a g e s of t h e 3. a n d 4. d e g r a d a t i o n g r a d e . The l a n d s c a p e e c o s y s t e m s of t h e basins a n d vallcys (river valleys: Šaleška dolina, Zasavje, Mežiška dolina; h u g e basins: Celjska kotlina, Ljubljanska kotlina) a r e s p e - cially i m p a c t e d by d i f f e r e n t d e g r a d a t i o n p r o c e s s e s . T h e y h a v e allreadv t r a n s f o r m e d huge a r e a s of o n c e e u r o p e s m o s t h c a l t h y e n v i r o n m e n t s . T h e pollution has i m p a c t e d the c c o n o m y and t h e h e a l t h of t h e p e o p l e ailrcadv. It has t o be blamed for t h e disa- ppearance of s c v e r a l p l a n t s a n d a n i m a l species.
Siovenian faces t h e m a s s i v e pollution p r o b l e m in a ccrtainly unvvellcommed tirne.
One can t o d a v s u p p o r t only such d e v e l o p m e n t strategics vvhich equally \vill s u p p o r t cconomical, social a n d ecological p a r a m e t e r s as cqual!y i m p o r t a n t qoals of t h e f u t u r c development of t h e socicty. T o d a y , t h e p r i m a r l y a t t e n t i o n has t o b e d e v o t c d t o w a r d s a fast c c o n o m y r e s t r u e t u r i n g . T h e e c o n o m y itself must r e a r r a n g e its p r o d u e t i o n by ways of using p o t e n t i a l s of t h e a r e a a n d by considering s e t t l e m e n t p a t t e r n s of Slove
nia. O n e must c o n s i d e r t h e a l l r c a d y e x h a u s t c d n a t u r a l r e s o u r c e s and must s t o p t h e wastefull u s e of e n e r g y . T h e industrialisation must not be placed in rural a r e a s anymore, since such policy c a n only lcad t o a c o m p l e t e c c o n o m i c a l a n d ecological disaster.
K-1
O N E S N A Ž E N O S T Z R A K A V S R S L O V E N I J I
