Karierni centri Univerze v Ljubljani

(1)

Vodnik

PO PRVOSTOPENJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH

na Univerzi v Ljubljani

Karierni centri Univerze v Ljubljani

2011

(2)

UNIVERZA (Ljubljana)

Vodnik po prvostopenjskih študijskih programih Univerze v Ljubljani 2011 [avtorji: članice Univerze v Ljubljani in Karierni centri Univerze v Ljubljani;

urednik Andreja Kert]. – V Ljubljani: Univerza 2011

(3)

Vodnik

PO PRVOSTOPENJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH

na Univerzi v Ljubljani

2011

Karierni centri Univerze v Ljubljani

(4)

4

VISOKOŠOLSKO IZOBRAžEVANjE PO BOLONjSKI PRENOVI PO 11. 6. 2004 12 ŠtUDIjSKO IN KARIERNO SVEtOVANjE NA UNIVERZI V LjUBLjANI 13

Seznam in kontakti zaposlenih v kariernih centrih Univerze v Ljubljani 14 KAtERI ŠtUDIjSKI PROgRAm IZBRAtI? 15 Pozanimajte se o študijskih programih in zaposlitvenih možnostih 15 Spoznajte svoje interese, osebnostne lastnosti in zmožnosti 16 KARIERNO POt NAčRtUjtE žE mED ŠtUDIjEm 16

AKADEmIjA ZA gLASBO (UL Ag) 17

Predstavitev akademije 17

Študijski programi 1. stopnje

glasbena umetnost 18

glasbena pedagogika 19

AKADEmIjA ZA gLEDALIŠčE, RADIO, FILm IN tELEVIZIjO (AgRFt) 20

Dramaturgija in scenske umetnosti 21

Dramska igra 21

Film in televizija 22

gledališka režija 22

AKADEmIjA ZA LIKOVNO UmEtNOSt IN OBLIKOVANjE (UL ALUO) 23

Kiparstvo 24

Konserviranje in restavriranje likovnih del 24

Slikarstvo 25

Oblikovanje vizualnih komunikacij 25

Industrijsko in unikatno oblikovanje 26

BIOtEHNIŠKA FAKULtEtA (UL BF) 27

Predstavitev fakultete 27

mikrobiologija 28

Kmetijstvo-agronomija 28

Biologija 29

Biotehnologija 29

živilstvo in prehrana 30

Lesarstvo 30

Kmetijstvo-zootehnika 31

gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri 31

Krajinska arhitektura 32

gozdarstvo 32

tehnologija lesa in vlaknatih kompozitov 33

Kmetijstvo-agronomija in hortikultura 33

Kmetijstvo-živinoreja 34

(5)

5

EKONOmSKA FAKULtEtA (UL EF) 35

Univerzitetna poslovna in ekonomska šola 36

Visoka poslovna šola 37

FAKULtEtA ZA ARHItEKtURO (UL FA) 38

Enoviti magistrski študijski program 2. stopnje

Arhitektura 39

Urbanizem 39

FAKULtEtA ZA DRUžBENE VEDE (UL FDV) 40

Analitska politologija 41

Analitska sociologija 41

Družboslovna informatika 42

Evropske študije – družboslovni vidiki 42

Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi 43

Kulturologija 43

Komunikologija-medijske in komunikacijske študije 44

mednarodni odnosi 44

Novinarstvo 45

Politologija-analiza politik in javna uprava 45

Politologija-obramboslovje 46

Sociologija-kadrovski menedžment 46

Družboslovna informatika 47

FAKULtEtA ZA ELEKtROtEHNIKO (UL FE) 48

Elektrotehnika 49

Aplikativna elektrotehnika 49

multimedijske komunikacije 50

FAKULtEtA ZA FARmACIjO (UL FFA) 51

Farmacija 52

Študijska programa 1. stopnje

Laboratorijska biomedicina 53

Kozmetologija 53

FAKULtEtA ZA gRADBENIŠtVO IN gEODEZIjO (UL Fgg) 54

gradbeništvo 55

geodezija in geoinformatika 56

Stavbarstvo 56

Vodarstvo in komunalno inženirstvo 57

tehnično upravljanje nepremičnin 57

Operativno gradbeništvo 58

(6)

6

Kemijsko inženirstvo 61

Biokemija 61

Kemijska tehnologija 62

FAKULtEtA ZA mAtEmAtIKO IN FIZIKO (UL FmF) 63

Pedagoška matematika 64

matematika 64

Finančna matematika 65

Fizika 65

meteorologija z geofiziko 65

Praktična matematika 66

Fizikalna in merilna tehnika 66

FAKULtEtA ZA POmORStVO IN PROmEt (UL FPP) 67

tehnologija prometa 68

Navtika 68

Ladijsko strojništvo 69

Prometna tehnol,ogija in transportna logistika 69 FAKULtEtA ZA RAčUNALNIŠtVO IN INFORmAtIKO (UL FRI) 70

Računalništvo in informatika 71

Računalništvo in informatika 72

Računalništvo in matematika (UL FRI + UL FmF) 73

FAKULtEtA ZA SOCIALNO DELO (UL FSD) 74

Socialno delo 75

FAKULtEtA ZA StROjNIŠtVO (UL FS) 76

Strojništvo 77

Strojništvo* 77

FAKULtEtA ZA ŠPORt (UL FŠ) 78

Športno treniranje 79

Kineziologija 79

Športna vzgoja 80

Športna rekreacija 80

(7)

7

FAKULtEtA ZA UPRAVO (UL FU) 81

Uprava 82

Upravna informatika (UL FU + UL FRI) 82 Uprava

FILOZOFSKA FAKULtEtA (UL FF) 84

Anglistika 85

Antični in humanistični študiji 86

Arheologija 86

Bibliotekarstvo in informatika 87

Bohemistika 87

Etnologija in kulturna antropologija 88

Filozofija 89

Francistika z romanistiko 90

Francistika 90

geografija 90

geografija 91

germanistika 91

Nemcistika 92

grški jezik, književnost in kultura 92

Italijanski jezik in književnost 93

japonologija 93

japonologija 94

južnoslovanski študiji 94

Kulture vzhodne azije 95

Latinski jezik, književnost in kultura 95

medjezikovno posredovanje 96

muzikologija 96

Pedagogika in andragogika 97

Polonistika 98

Primerjalna književnost in literarna teorija 98

Primerjalna književnost in literarna teorija 99

Primerjalno jezikoslovje 99

Primerjalno slovansko jezikoslovje 100

Psihologija 100

Rusistika 101

Sinologija 101

Slovakistika 102

Slovenistika 102

Slovenistika 103

Sociologija 103

Sociologija kulture 104

Splošno jezikoslovje 104

Španski jezik in književnost 105

Umetnostna zgodovina 105

(8)

8

Enovita magistrska študijska programa 2. stopnje

medicina 109

Dentalna medicina 109

NARAVOSLOVNOtEHNIŠKA FAKULtEtA (UL NtF) 110

Načrtovanje tekstilij in oblačil 111

grafične in interaktivne komunikacije 112

Oblikovanje tekstilij in oblačil 112

geologija 113

geotehnologija in rudarstvo 113

gospodarsko geoinženirstvo (UL NtF + UL EF) 114

Inženirstvo materialov 114

Proizvodnja tekstilij in oblačil 115

grafična in medijska tehnika 115

metalurške tehnologije 116

geotehnologija in rudarstvo 116

PEDAgOŠKA FAKULtEtA (UL PEF) 117

Likovna pedagogika 118

Socialna pedagogika 119

Razredni pouk 119

Dvopredmetni učitelj 120

tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav 120

Specialna in rehabilitacijska pedagogika 121

Logopedija in surdopedagogika 121

Predšolska vzgoja 122

PRAVNA FAKULtEtA (UL PF) 123

Študijski program 1. stopnje

Pravo 124

tEOLOŠKA FAKULtEtA (UL tEOF) 125

teologija 126

teološke in religijske študije 126

teološke študije 127

teološke študije (UL tEOF + Um) 127

VEtERINARSKA FAKULtEtA (UL VF) 128

Veterinarstvo 129

(9)

9

ZDRAVStVENA FAKULtEtA (UL ZF) 130

Sanitarno inženirstvo 131

Radiološka tehnologija 131

Babištvo 132

Delovna terapija 132

Fizioterapija 133

Laboratorijska zobna protetika 133

Zdravstvena nega 134

Ortotika in protetika 134

(10)

10 DOBRODOŠLI NA UNIVERZI V LjUBLjANI!

Izbira študija je verjetno ena najpomembnejših od- ločitev, ki jih boste sprejeli v svojem življenju. Po- čaščena sem, da je oz. bo Vaša izbrana visokošolska ustanova prav Univerza v Ljubljani (UL). ta ima 90-letno tradicijo, raziskovalni, izobraževalni in umetniški potencial ter nacionalni in mednarodni ugled. Njena največja odlika je vrhunsko znanje, ki ga razvija akademska skupnost učiteljev in študen- tov. V zadnjih desetih letih se je UL integrirala v skupen evropski raziskovalni in visokošolski izo- braževalni prostor, v katerem se po letu 2010 med drugim odvijajo trije ključni procesi: modernizacija bolonjskih študijskih programov, proces internaci- onalizacije in proces zagotavljanja kakovosti.

Namen Vodnika po prvostopenjskih študijskih pro- gramih je predstaviti študijske programe prve sto- pnje in enovite magistrske programe, ki jih izvajajo članice UL. V njem boste našli opis posameznih fakultet in predstavitev navedenih študijskih programov. UL je od leta 2005 razvila 156 vsebinsko pestrih, mednarodno prepoznavnih in primerljivih študijskih programov na prvi stopnji (31 visokošol- skih strokovnih in 125 univerzitetnih) in 7 enovi- tih magistrskih programov za regulirane poklice v skladu z evropskimi direktivami. Nekaj programov je v razvojni fazi, nekaj pa v posodabljanju.

V nadaljevanju Vam predstavljam nekatere speci- fičnosti, ki naj bodo Vam v pomoč pri izbiri programa, med študijem in pripravo na zaposlitev. Študij- ski programi prve stopnje so visokošolski strokovni in univerzitetni. Visokošolski strokovni študijski pro- grami študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja. Obvezen sestavni del teh študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju. Univerzitetni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja s študi- jem teoretičnih in metodoloških konceptov.

UL Vam ponuja bolonjsko strukturirane prvosto- penjske programe, ki še posebej izrazito vpeljujejo v izobraževalni proces spremembe dosedanjih praks in uvedbo novosti na treh področjih: vsebinskem (nove

učne vsebine), izvedbenem (nove oblike izobraževa- nja) in povezovalnem (interdisciplinarnost, interna- cionalnost). Poleg izobraževanja predstavlja uvajanje praktičnega usposabljanja pomemben del pridobiva- nja in razvijanja specifičnih strokovnih kompetenc, ki so predvsem usmerjene k večji zaposljivosti diplomantov. Naloga usposabljanja je, da integrira na fakulteti pridobljeno znanje s prakso in študentom zagotavlja avtentične učne situacije, v katerih lahko teoretično znanje sami preizkusijo. Poleg tega UL ponuja študentom pestro ponudbo mednarodnih izme- njav, obštudijskih dejavnosti, karierni center, tutorsko pomoč, digitalno knjižnico in drugo. Prednost študi- ja na naši univerzi je torej na raziskovanju temelječe izobraževanje, kjer boste v dobro opremljenih laboratorijih spoznali odkritja na izbranem izobraževalnem področju in jih tudi sami razvijali v projektih.

Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk (Kt) in trajajo tri do štiri leta.

V enem letniku študija si je mogoče pridobiti 60 kreditnih točk, pri čemer 1 Kt pomeni 25 do 30 ur študentovega dela oziroma 1500 do 1800 ur na leto. Rezultat študentovih učnih aktivnosti in učenja so učni izidi. Slednji predstavljajo določene nabore znanja, spretnosti in zmožnosti za življenje in delo ali nadaljevanje študija, ki jih posameznik prido bi v procesu izobraževanja po uspešnem do- končanju določenega študijskega programa. Učni izidi po vnaprej določenih standardih znanja, spre- tnostih in zmožnostih se povezujejo v kvalifikacijo.

Z željo, da bi zagotovili preglednost kvalifikacij, ki jih učenec, dijak ali študent pridobi v procesu šo- lanja, vse od osnovne šole do doktorata, so pripra- vili v Republiki Sloveniji nacionalno klasifikacijo izobrazb po izobraževalnih stopnjah, imenovano KLASIUS. Evropsko in nacionalna ogrodja kvalifikacij temeljijo na dogovorjenih opisih ravni, z opredeljenimi učnimi izidi in pripadajočim obse- gom kreditov za posamezno raven ter glede na zah- tevnost in zapletenost njihove vsebine. Po KLASI-

(11)

11 Sistem kreditnih točk

European Credit transfer System (ECtS) je sistem, ki študentu omogoča zbiranje kreditnih točk in njihov prenos, temelji pa na pre- glednosti učnih ciljev in učnih procesov. Kre- ditne točke temeljijo na obremenitvi študenta, ki je potrebna za dosego pričakovanega učne- ga izida. Obremenitev študenta je čas, ki ga študent povprečno potrebuje, da opravi učne aktivnosti (kot npr. predavanja, seminarje, projekte, praktično usposabljanje, samostojno delo in izpite), potrebne za dosego priča- kovanih učnih izidov. Učni izid je opis priča- kovanega znanja, razumevanja in zmožnosti delovanja. Študentje pridobijo kreditne točke po uspešno opravljenem preverjanju in oce- njevanju, s katerim se ugotovi, da so dosegli predpisane učne izide posameznega programa ali njegovega dela. Kreditne točke podeli po- oblaščena institucija. Cilj kreditnega sistema je olajšati načrtovanje, izvedbo, evalvacijo, pri- znavanje in vrednotenje kvalifikacij, ter olajša- ti mobilnost študentov. ECtS se povezuje z opisniki ravni v nacionalnih in v Evropskem ogrodju kvalifikacij.

Učenje usmerjeno na študenta

Sistem Kt pomaga instituciji, da pristop pri oblikovanju in izvedbi študijskega programa premakne od tradicionalnega poučevanja s predavanji, kjer je študent pasiven prejemnik, k študentovim potrebam in pričakovanjem. Uče- nje usmerjeno na študenta (Student Centered Learning) je diametralno nasprotno tradicio- nalnemu, ker mu omogoča, da odgovorno oblikuje svojo lastno učno pot in aktivno sodeluje v realizaciji svojega izobraževalnega cilja. Sredi- šče učenja usmerjenega na študenta je vsebina in izvedba programov na način, ki daje študen- tu več izbire pri vsebini (teoretični in strokovni predmeti, obvezni in izbirni), načinu, tempu in kraju učenja. Skozi takšen pristop prevzemajo izobraževalne institucije usmerjevalno in spod- bujevalno vlogo, študentu pa tudi pomagajo pri oblikovanju lastne učne poti in razvoju lastnih učnih stilov in izkušenj.

US-u, so študijski programi prve stopnje razvrščeni v raven 6/2. Splošen opis te ravni, ki naj bi jo diplomant prve stopnje osvojil sledi:

• Znanje: poglobljeno strokovno in teoretično znan- je na določenem področju, podprto s širšo teore- tično in metodološko osnovo.

• Spretnosti: izkazovanje in uporaba strokovnih tehničnih, ustvarjalnih, konceptualnih spretnosti in orodij, povezanih s področjem izobraževa- nja in usposabljanja. Delovanje na podlagi oblikovanja ustreznih strokovnih mnenj v planskih, tehničnih, proizvodnih, ipd. in /ali nadzornih funkcijah v povezavi s proizvodi, storitvami, ope- racijami in procesi. Spretnosti za obvladovanje zahtevnih, kompleksnih delovnih procesov, sposobnost za samostojno uporabo znanja v novih, netipičnih delovnih situacijah.

• Zmožnosti: usposobljenost za delovanje v številnih različnih okoljih in v različnih funkcijah, v katerih so potrebne spretnosti diagnosticiranja in ustvarjal- nega reševanja problemov. Sprejemanje odgovornosti za določanje in doseganje lastnih rezultatov dela in / ali rezultatov dela skupine. Prevzemanje nad zorne odgovornosti za delo drugih na oprede- ljenih področjih dela. Usposobljenost za argumen- tirano razpravo in reševanje problemov v stroki.

Zmožnost prevzemanja pobude za lastno učenje, usposobljenost za prepoznavanje lastnih potreb po učenju in za interaktivno učenje v skupini.

Upam, da je Vodnik dovolj informativen, da boste v njem našli bistvene informacije, ki so potrebne za Vašo izbiro študijskega programa. Še več najnovejših podatkov o posameznih programih najdete na spletnih straneh posameznih fakultet. Profesorji in sodelavci na UL želimo, da bi se vsi vpisani študentje dobro znašli že na začetku študija, da bi pravočasno in uspešno zaključili izobraževalne aktivnosti in se z našo diplomo v žepu podali bodisi poklicni karieri naproti, bodisi nadaljevali izobraževanje ali pa oboje. Pa še to, biti študent UL ni le stimulativno in akademsko tekmovalno, pač pa tudi prijetno in polno študentskih doživetij.

Prof. dr. julijana Kristl Prorektorica Univerze v Ljubljani

za izobraževalno dejavnost

(12)

12 VISOKOŠOLSKO IZOBRAžEVANjE V RS PO BOLONjSKI PRENOVI PO 11. 6. 2004

3. stopnja:

doktorski študijski programi

(180 KT) (doktor znanosti)

Starost

27 26 25 24

2. stopnja: magistrski študijski programi

(60-120 KT) (magister ...)

23 22

1. stopnja: visokošolski strokovni programi

(180-240 KT) (diplomirani ... (VS))

23 22 21 20 19 1. stopnja: univerzitetni

študijski programi

(180-240 KT) (diplomirani ... (UN))

Em

(13)

13

Univerza v Ljubljani je na fakultetah in akademijah vzpostavila karierne centre. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov 2007–2013, 3. razvojna prio- ri teta:. »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učen ja«; prednostna usmeritev 3.3: »Kakovost, kon- kurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.¹

Osrednja vloga kariernih svetovalcev, zaposlenih na projektu, je nudenje in izvajanje svetovanj štu- dentom pri načrtovanju in oblikovanju karierne usmeritve za kakovostnejšo študijsko pot in lažje vključevanje na trg dela. Za doseganje zastavljenih ciljev organizirajo različne brezplačne aktivnosti:

• individualno in skupinsko karierno svetovanje (svetovanje za izbiro študija, svetovanje ob pre- hodu v zaposlitev, svetovanje za pripravo kariernega načrta);

• brezplačne delavnice in druga dodatna izobra- ževanja za študente za pridobivanje dodatnih kompetenc in praktičnega znanja za učinkovit vstop na trg delovne sile;

1Univerza v Ljubljani je na javnem razpisu za sofinanciranje razvoja in izvajanja delavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu, ki ga je izvedlo Ministr- stvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, iz Evropskega socialnega sklada pridobila sredstva za izvajanje programa skladno z Operativnim programom razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, v okviru 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.

3: kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva. Ministrstvo bo za izvedbo projekta Univerzi v Ljubljani izplačalo do največ 1.187.201,72 EUR, od tega 85 odstotkov prispeva Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in 15 odstotkov Republika Slovenija. Projekt se bo izvajal od 2. 7. 2010 do 30. 6. 2013. Koordinatorica projekta za Univerzo v Ljubljani je Maja Dizdarevič, predstavnica Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je dr. Manica Jakič.

Študijsko in karierno svetovanje na Univerzi v Ljubljani

• predstavitve delodajalcev in zaposlitvenih mo- žnostih v njihovih organizacijah, z namenom po- vezovanja študentov s potencialnimi delodajalci že v času študija;

• študijske obiske v organizacije, kjer bodo štu- denti spoznali resnično delovno okolje;

• spremljanje kariernih poti diplomantov Uni- verze v Ljubljani;

• organizacija posvetov na temo vseživljenjske karierne orientacije.

Za dodatne informacije o naših dogodkih se lahko obrnete na pristojne karierne svetovalce. Z njimi se lahko dogovorite tudi za individualno svetovanje za pripravo kariernega načrta, informiranje o naših brezplačnih dogodkih ipd.

(14)

14 V KARIERNIH CENtRIH UNIVERZE V LjUBLjANI

Članica Karierna svetovalka

Karierni svetovalci po članicah

Pravna fakulteta jana gruden, univ. dipl. ped.

01 2418 698 jana.gruden@uni-lj.si

Pedagoška fakulteta Vesna Zupan, univ. dipl. soc.

01 2443 732 vesna.zupan@uni-lj.si Fakulteta za socialno delo

Ivanka matjašič, univ. dipl. soc. del.

01 2809 278 iva.matjasic@uni-lj.si Fakulteta za upravo

Zdravstvena fakulteta

Fakulteta za pomorstvo in promet Fakulteta za družbene vede

Barbara Spreizer, univ. dipl. kult.

01 5805 359

barbara.spreizer@uni-lj.si Fakulteta za šport

Fakulteta za arhitekturo

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Akademija za glasbo

medicinska fakulteta

tanja Potočnik, univ. dipl. soc.

01 3203 041

tanja.potocnik@uni-lj.si Veterinarska fakulteta

Biotehniška fakulteta Fakulteta za farmacijo Naravoslovnotehniška fakulteta

Nataša Zalaznik Kuntarič,

univ. dipl. soc.

01 4771 174

natasa.zalaznik-kuntaric@uni-lj.si Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za strojništvo

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Fakulteta za matematiko in fiziko Fakulteta za elektrotehniko

Filozofska fakulteta Urška gruden, univ. dipl. ped., spec.

01 2442 033

urska.gruden@uni-lj.si teološka fakulteta

Ekonomska fakulteta,

Center za svetovanje in razvoj študentov

Andreja turman, dipl. ekon., spec.

01 5892 421

andreja.turman@ef.uni-lj.si Andreja Ščančar, dipl. upr. org.

01 5892 825

andreja.scancar@ef.uni-lj.si

Karierni svetovalec -

psiholog Vse članice Urška Sazonov, univ. dipl. psih.

01 2418 684

urska.sazonov@uni-lj.si

(15)

15

Izbira študija za mnoge ni preprosta. Odločitev pogo- sto otežujejo bogata ponudba študijskih programov, nepoznavanje svojih kariernih ciljev in kompetenc, razmere na trgu delovne sile in socialno ekonomsko ozadje posameznika. Zavedati se mora, da pri izbiri študija na 1. stopnji ne gre samo za odločitev, kaj si želi početi naslednja tri ali štiri leta, saj lahko izbrani študij odločilno vpliva na njegovo karierno ali poklicno pot.

če ste tudi sami med tistimi, ki še niso prepričani, kateri študij izbrati, se s kariernimi svetovalci dogovorite za individualno svetovanje za izbiro študija in si preberite nekaj napotkov, ki jih navajamo v nadaljevanju. Dobra informiranost o programih lahko zmanjša vrzeli med pričakovanji in realizacijo ter zmanjša število napačnih odločitev za študij.

POZANImAjtE SE O

ŠtUDIjSKIH PROgRAmIH IN ZAPOSLItVENIH mOžNOStIH

– Preberite si vse predstavitve študijskih programov, da dobite predstavo, kateri študijski programi so razpisani za naslednje študijsko leto.

– Pripravite ožji izbor zanimivih študijskih programov.

– Za vsak študijski program, ki je v vašem ožjem izboru, pridobite čim več informacij o načinu študija, študijskih obveznostih, mogočih usmeri- tvah znotraj posameznega študijskega programa, priznavanju dosedanjega izobraževanja ob vpisu v program, kako široke so možnosti mednarodne študijske izmenjave ali prakse v tujini ipd.

– Pozanimajte se o zaposlitvenih možnostih po za- ključku študija in kakšne so potrebe na trgu delovne sile po kadrih z vašo pridobljeno izobrazbo.

– Primerjajte študijske programe med sabo.

– Posvetujete se s svojim kariernim svetovalcem.

Kateri študijski program izbrati?

Dejavniki izbire študija:

• okolje, v katerem posameznik živi (starši, prijatelji, znanci);

• pretekle izkušnje s šolanjem (učni uspeh, uspeh na maturi);

• stanje na trgu dela (zaposlitvene možnosti po zaključku študija);

• individualni interesi (osebnostne lastnosti, vrednote, interesi, stališče posameznika do dela).

Rezultati raziskave med študenti Univerze v Ljubljani – Kaj je najbolj vplivalo na odločitev za študij?

Raziskava, ki jo je Univerza v Ljubljani izve- dla v sodelovanju s Študentskim svetom Uni- verze v Ljubljani (Dizdarevič, tušar, 2008), je pokazala, da se je pred vpisom na študij o zaposlitvenih možnostih po zaključku študi- ja pozanimalo 60 % anketiranih študentov Univerze v Ljubljani. Kot najpomembnejše dejavnike vpliva na izbiro študija so študen- ti navajali: osebno zadovoljstvo in interes za izobraževanje ter želja početi stvari, ki so jih počeli že v dijaških letih, zaposlitvene mo- žnosti po zaključku študija, ugled poklica in dober zaslužek. Vpliv družbenega okolja (starši, prijatelji, uspeh v šoli in na maturi) ni imel pomembnega vpliva na odločitev za štu- dij (raziskava Zaposlitvene možnosti po za- ključku študija, 2006, Univerza v Ljubljana).

(16)

16

Pravočasno načrtovanje karierne poti v času študija je za posameznika izredno pomembno, saj ima štu- dent veliko priložnosti za pridobitev novih znanj in izkušenj, zvez in poznanstev.

Nekaj predlogov za uspešnejši prehod na trg dela:

– V času študija lahko mreži oziroma navezuje sti- ke z osebami in ustanovami, na katere se bo lah ko obrnil kasneje, ko bo iskal zaposlitev (pro fesorji, delodajalci, ki ponujajo študentskega dela ipd.).

– Lahko se vključi v mednarodno študijsko iz men- javo ali/in se udeleži študijske prakse v tujini.

Karierno pot načrtujte že med študijem

SPOZNAjtE SVOjE INtERESE, OSEBNOStNE LAStNOStI IN ZmOžNOStI

Spoznavanje samega sebe ima pomembno mesto v doseganju kariernega zadovoljstva, saj slednje v veliki meri izhaja iz usklajenosti naših osebnostnih lastnosti (sposobnosti, vrednote, interesi, znanja, veščine) in lastnosti dela (delovni proces, delovno mesto, delovne zahteve, delovna organizacija), ki ga opravljamo.

Posameznikovi interesi, cilji, potrebe, zahteve ter znanja in celo sposobnosti, se skozi življenjska ob- dobja spreminjajo. Zato je pomembno, da si pri pripravi kariernega načrta in tekom njegovega izvajanja, večkrat odgovorimo na naslednja vprašanja:

– Kaj si želim doseči v zasebnem in poklicnem življenju? Kje se želim zaposliti? Kateri poklic želim opravljati?

– Kakšno delovno okolje mi ustreza?

– Kaj rad/-a delam?

– V čem sem dober/-a?

– Ali zastavljeni cilji ustrezajo moji osebnosti?

– Kaj znam? česa sem sposoben?

– Udeležuje se obštudijskih dejavnostih, kot so npr.

tutorstvo, članstva v društvih, svetih.

– Udeležuje se raznih delavnic in tečajev za prido bitev zaposlitvenih veščin ter delavnic in te- čajev za pridobitev/poglobitev računalniških in jezikovnih znanj.

– že med študijem se srečuje s potencialnim delo- dajalcem (npr. v obliki opravljanja študijske/

stro kovne prakse ali projektnega dela, pisanja seminarske, diplomske naloge o konkretni težavi organizacije, prijav na razpise in natečaje, ki jih razpišejo organizacije itd.).

V primeru, da imate težave s prepoznavanjem štu- dijskih in poklicnih interesov, se obrnite na vašega kariernega svetovalca. Na podlagi individualnega pogovora bosta opredelila tista področja kariernega razvoja, na katerih se porajajo dvomi ter izdelala načrt za odpravo težav. Načrt po potrebi vključuje tudi izbor psiholoških testov.

Povratna informacija psihološkega testiranja vam lahko pomaga pri prepoznavanju vaših osebnostnih lastnosti, prednostnih vrednot, posebnih sposobnosti in prevladujočih poklicnih interesov, svetovanje kariernega svetovalca pa smiselno umesti spoznanja testiranja v pripravo vašega kariernega načrta.

Psihološka testiranja s povratno informacijo so za naše študente brezplačna.

(17)

17 AKADEmIjA ZA gLASBO (UL Ag)

Naslov: Stari trg 34, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.ag.uni-lj.si

E-mail: dekanat@ag.uni-lj.si Telefon: 01 242 73 00 Fax: 01 242 73 20

PREDStAVItEV AKADEmIjE

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je peda- goška, umetniška in raziskovalna ustanova. Poleg iztekajočih se starih univerzitetnih študijskih programov izvaja univerzitetna študijska programa 1.

stopnje:

– glasbena umetnost s smermi vseh orkestrskih glasbil, petja, saksofona, kljunaste flavte, klavirja, orgel, čembala, harmonike, kitare, kompozicije, glasbene, teorije, dirigiranja sakralne glasbe – glasbena pedagogika

Umetniška dejavnost UL Ag je bogata in kako- vostna. Najboljši študentje se predstavljajo v treh koncertnih ciklih: v koncertnem abonmaju z repre- zentativnimi večjimi korpusi, kot so simfonični orkester, pihalni orkester, komorni godalni orkester UL Ag, komorni zbor, mešani zbor, gregorijanski zbor, v komornem ciklu, kjer se predstavijo najboljši

AKADEMIJA ZA GLASBO (UL AG)

(18)

18

komorni sestavi vseh oddelkov, ciklu solističnih koncertov, kjer se predstavijo najboljši solisti veči- ne študijskih smeri. Raziskovalna dejavnost na UL Ag poteka predvsem na oddelkih za kompozicijo in glasbeno teorijo in na oddelku za glasbeno peda- gogiko ter na vsakoletnem mednarodnem muziko- loškem simpoziju. Akademija za glasbo je pomembno povezana z različnimi našimi in mednarodnimi ustanovami. Predvsem na umetniškem področju je njena kakovost v mednarodnem prostoru prepo- znavna, saj se večji sestavi in posamezni študentje uspešno predstavljajo v številnih središčih, kot so Berlin, Dunaj, gradec, Amsterdam, Salzburg, trst, Zagreb, Hamburg, Beograd itd.

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE GLASBENA UMETNOST

Smeri:

– Kompozicija in glasbena teorija – Orkestrsko dirigiranje

– Zborovsko dirigiranje – Petje

– Klavir – Orgle – Harmonika – čembalo – Kitara – Harfa – Violina – Viola – Violončelo – Kontrabas – Flavta – Oboa – Klarinet – Fagot – Saksofon – trobenta – Rog – Pozavna – tuba

– tolkala – Kljunasta flavta – Sakralna glasba Trajanje študija: 3 leta

Število kreditnih točk (ECTS): 180 Temeljni cilji programa:

Cilj prvostopenjskega programa glasbena umetnost je izobraziti nadarjene glasbenike s srednje- šolskim znanjem s področij smeri tega programa za opravljanje umetniških poklicev, ki so opredeljeni s smermi tega programa. Ob izbirnem pedagoškem modulu diplomanti pridobijo tudi delna znanja, potrebna za prenašanje svojega znanja – za pedago- ško dejavnost za področja, ki so opredeljena s smermi tega programa. Z uspešno zaključenimi smermi programa so diplomanti usposobljeni za nadaljevanje študija na enakih smereh drugostopenjskega magistrskega programa glasbena umetnost, s katerim pridobijo znanja in kompetence glasbenih umetnikov s področja svojih smeri in ob izbranem pedagoškem modulu znanja in kompetence peda- goga za področja svojih smeri v osnovnem in sre- dnjem glasbenem šolstvu.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletnih straneh

http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=1837.

(19)

19

AKADEMIJA ZA GLASBO (UL AG)

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

GLASBENA PEDAGOGIKA

Trajanje študija: 3 leta

temeljni cilj programa je študentom in diplomantom ponuditi strokovno znanje, pridobljeno s štu dijem glasbeno-reproduktivnih, produktivnih, muzi ko loš- kih in glasbeno-pedagoških disciplin, spodbujati in omogočiti sintetično, analitično, ustvarjalno mišlje- nje in reševanje problemov ter fleksibilno uporabo znanja v praksi. Iniciativnost/ambicioznost sta vre- dnoti stalnega osebnega napredovanja in strokovnega izpopolnjevanja, pri čemer predstavlja občutljivost (osveščenost) za naravno in družbeno okolje, nacionalno kulturo, dediščino, identiteto, multikulturnost in nediskriminativnost temelj za nadaljnje izobraže- vanje in usposabljanje. Drugi splošni cilji tega programa so še: sposobnost za upravljanje s časom, za samostojno načrtovanje, za samokontrolo izvajanja načrtov in za uporabo IKt v vzgoji in izobraževanju, poznavanje in razumevanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju, sposobnost za sodelovalno/timsko delo ter občutljivost za ljudi in socialne situacije, poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika, razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etničnih vprašanj.

http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=1837.

(20)

20 AKADEmIjA ZA gLEDALIŠčE, RADIO, FILm IN tELEVIZIjO (AgRFt)

Naslov: Nazorjeva ul. 3, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.agrft.uni-lj.si

E-mail: dekanat@agrft.uni-lj.si Telefon: 01 251 04 12

Fax: 01 251 04 50

PREDStAVItEV AKADEmIjE

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani opravlja izobraževalno, ume- tniško in raziskovalno delo na področju gledališča, radia, filma in televizije. je edini visokošolski javni zavod v Sloveniji, ki na dodiplomski in podiplom- ski stopnji izvaja javno veljavne študijske programe za pridobitev ustrezne izobrazbe na področju gle- dališča, radia, filma in televizije. Prvih trideset let je Akademija delovala kot samostojen visokošolski zavod z rektorjem na čelu, leta 1975 pa je postala članica ljubljanske Univerze. UL AgRFt je no- silka umetniške dejavnosti, v katero se vključuje z javnimi gledališkimi produkcijami, kratkimi do- kumentarnimi in igranimi filmi ter radijskimi in televizijskimi oddajami. UL AgRFt je tudi edina raziskovalna organizacija v Sloveniji, ki deluje na

(21)

21

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM, IN TELEVIZIJO (AGRFT)

področju gledaliških in filmskih ved (zgodovina slovenskega gledališča, filma, zgodovina in teorija drame …).

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

DRAMATURGIJA

IN SCENSKE UMETNOSTI

Študentje programa Dramaturgija in scenske umetnosti dobijo na prvi stopnji študija vsa potrebna teatrološka znanja, ki jih usposabljajo tako za opravljanje praktičnih dramaturških opravil v gledali- ških in sorodnih ustanovah, na radiu, pri filmu in na televiziji, za teoretično-raziskovalno in arhivsko delo v gledaliških in njim sorodnih institucijah, ter osnovna znanja, ki so potrebna za pisanje različnih dramskih besedil, od umetniških besedil (različne dramske zvrsti) do drugih kritičnih in publicistič- nih člankov za strokovno javnost in množične me- dije. Njihovo teatrološko znanje je mednarodno primerljivo in ustreza evropskim standardom za omenjeno področje. Diplomanti bodo opremljeni z znanji, ki jim bodo omogočala osebnostno rast in razvoj, uporabo IKt pri iskanju, obdelavi, pred- stavitvi in posredovanju informacij, pridobivati, koncipirati in voditi projekte ter razvijati medkul- turno komunikacijo v formalnih in neformalnih okoliščinah.

www.agrft.uni-lj.si/studij/bolonjski_proces.

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

DRAMSKA IGRA

Diplomanti po zaključenem študijskem programu poznajo in obvladajo temeljne zakonitosti uprizarjanja: od simulacije preko improvizacije do inter- pretacije in umetniškega uprizarjanja. Študij odpira možnosti za posameznikovo in skupinsko raziska- vo igralskih potencialov in s tem vzpostavljanje po- dročja za trasiranje umetniške vizije in zvez z njeno realizacijo. Igralca usposobi za analizo okoliščin in sprememb v njegovi psihofizični strukturi pri pre- hajanju iz stvarnega sveta v fiktivni prostor igre, odra in uprizarjanja. Skozi študij igralec oblikuje prve obrise uprizoritvene osebnosti, posebne osebnostne strukture, ki jo igralec uporablja pri svojem umetniškem ustvarjanju. Program ponuja širši in poglobljen vpogled v slovenski gledališki prostor, oziroma kritična ocenitev le tega in hkrati strokov- na primerjava s trenutnimi gledališkimi ustvarjalni- mi procesi in dosežki v tujini. Zavezujoči program, ki ga diplomanti pridobijo, se izkazuje in osmišlja v javnem prostoru doma in v tujini.

(22)

22 UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

FILM IN TELEVIZIJA

Smeri:

– Filmska in televizijska režija – Filmsko in televizijsko snemanje – Filmska in televizijska montaža Trajanje študija: 3 leta

temeljni cilj programa je diplomante, skladno z iz- brano smerjo študija (režija, snemanje, montaža), usposobiti za samostojno ustvarjalno in strokovno delo pri izvedbi dokumentarnega filma, igranega filma, televizijske drame, televizijskih oddaj raz- ličnih zvrsti in drugih oblik avdiovizualnih del. V študijskem procesu spoznajo teoretične osnove, estetsko-vsebinska izhodišča, tehnološke postopke in praktična orodja, ki se nanašajo na pripravo, pro- dukcijo in poprodukcijo avdiovizualnih del. Hkra- ti pa skozi ustvarjalno izvedbo vedno zahtevnejših projektov ob estetski in tehnični konceptualizaciji ter realizaciji oblikujejo svojo lastno izraznost. V program so vgrajena temeljna znanja, da lahko diplomanti po zaključenem študiju uspešno delujejo na avdiovizualnem področju, obenem pa jim izbrana smer znotraj programa (režija, snemanje, mon- taža) prinaša dovolj specializiranih znanj in izku- šenj za suvereno opravljanje nalog z izbrane smeri.

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

GLEDALIŠKA REŽIJA

Diplomant študijske programa gledališka režija med študijem v prvi vrsti razvija znanja in spretnosti za svoj odnos do igralca, gledališkega dogodka, zvoka, prostora, besedila in širše socialne, umetni- ške in druge dimenzije gledališkega dogodka. Pri tem je ključna njegova ustvarjalnost pri povezova- nju naštetih elementov v koherentno in prepričlji- vo strukturo doživljaja, temelječo na teoretičnem in praktičnem poznavanje človeške psihologije, psi- holoških tipov, psihologije in dinamike v skupinah, obvladovanju aktivnega in učinkovitega usmerjanja z glagoli, slikami itd., pojmi, ki so inspirativni in iz- vedljivi, teoretičnem in izkustvenem poznavanju igralskih tehnik in ustvarjalnih postopkov ter zave- sti in veščin oblikovanja delov in celote. Diplomant je opremljen tudi z ustreznimi veščinami vodenja in komunikacije ter ekonomije v dramaturški upo- rabi gledaliških sredstev.

www.agrft.uni-lj.si/studij/bolonjski_proces

.

(23)

23 AKADEmIjA ZA LIKOVNO UmEtNOSt IN OBLIKOVANjE (UL ALUO)

Naslov: Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.aluo.uni-lj.si

E-mail: dekanat@aluo.uni-lj.si Telefon: 01 251 27 26

Fax: 01 251 90 71

PREDStAVItEV AKADEmIjE

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani se posveča poučevanju inv raziskovanju na področju umetniškega ustvarjanja, oblikovanja, restavriranja in konserviranja ume- tniških del ter teoretskim znanjem iz omenjenih področij. UL ALUO si kot najvišja pedagoška in umetniška ustanova v Republiki Sloveniji na po- dročju vizualnih umetnosti prizadeva ohraniti odličnost v pedagoškem, umetniškem, razisko- valnem in razvojno strokovnem delu. Pri tem se naslanja na evropsko umetnostno, izobraževalno, znanstveno in splošno kulturno izročilo od antike dalje, utrjuje nacionalno samobitnost in povečuje razpoznavnost Slovenije v evropskem in širšem sve- tovnem prostoru.

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE (UL ALUO)

(24)

24 UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

KIPARSTVO

Študijski program sledi kriterijem, ki so se znotraj kiparskega oddelka izoblikovali v zadnjih letih in so plod sinteze na eni strani klasičnih vrednot likovne kulture, ki jo je ALU gojila od svoje ustano- vitve naprej, in na drugi strani sodobnega dojema- nja realnosti, ki se s kiparskim medijem izreka tako o kompleksnih bivanjskih vsebinah posameznika v tehnicističnem času globalizacije kot enostavnih pojmih iz vsakdanjega življenja, ki so v preteklo- sti ostajala izven kiparske strukture, danes pa prav preko njih kiparstvo izgovarja občutljive in aktiv- ne vsebine »realnega«. Ker se kiparsko polje ne- prestano širi in spreminja, je temu podvrženo tudi pedagoško delo profesorjev, ki študente seznanjajo in jih vpeljujejo v najrazličnejše, med seboj lahko tudi izključujoče kiparske prakse. Prav različnost principov, ki najdejo legalizacijo na isti umetniški instituciji, je porok za njeno konceptualno širino, tako potrebno za formiranje vsakogar, ki stopa v kiparski medij.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletnih straneh www.aluo.uni-lj.si.

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

KONSERVIRANJE IN

RESTAVRIRANJE LIKOVNIH DEL

Restavratorstvo je specifična dejavnost, ki se ukvar- ja z ohranjanjem, preučevanjem, nego in vzdrževa- njem; skratka s konserviranjem in restavriranjem kulturne in naravne dediščine. Likovna dediščina ali likovne umetnine so nepogrešljiv del vsake kulturne dediščine. Velik del kulturne dediščine predstavljajo likovne umetnine – kiparska in slikarska dela v različnih tehnikah, kvaliteti in različnih raz- sežnosti. Strokovno jih razvrščamo na slike na pla- tnu, slike na lesu, slike na drugih nosilcih, stenske slike, mozaike, leseno (polihromirano) plastiko, kamnito ( polihromirano) plastiko ter zahtevnejša dekorativna likovna dela. Vsa ta dela, vse te umetnine, ki so nepogrešljivi del kulturnega bogastva in so materialni temelji narodne samostojnosti, so potrebne nenehne nege. Le tako jih bomo lahko zapustili našim potomcem zgledno vzdrževane in ohranjene. Študijski program je sestavljen iz strokovno restavratorskega dela, raziskovalnega dela in umetniškega slikarsko–kiparskega ustvarjanja.

Predmetnik je oblikovan tako, da študent posto- poma pridobiva strokovno znanje. V prvih letnikih prevladujejo likovni in znanstveni predmeti, v višjih letnikih pa se zvrstijo strokovni predmeti, ki zaokrožajo celotni program restavratorstva.

(25)

25

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE (UL ALUO)

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

SLIKARSTVO

Smeri:

– Slikarstvo – grafika

– Video in novi mediji Trajanje študija: 3 leta

V predstavnem procesu je risba prvi zaznamek, ki ga umetnik izlušči iz občutja. je prva zamišljena stvar. Ko jo zabeleži na papir ali na kakšno drugo podlago, omogoči formalno utrditev notranje, v predstavi zaobjete podobe. A ker je risba fleksi- bilna, hkrati odsev zrenja (opis) in rezultat pre- glednosti (zapis), je vidno dovršitev in povratno spreminjanje zaznavnih in mišljenjskih vzorcev. to pa pomeni, da lahko dopolni ali spremeni utečeno strukturo zaznavanja, prepoznavanja, mišljenja in kreiranja. Zatorej je njena materializirana (narisa- na) forma točka izmenjave med pojavnim in za- mišljenim, med že videnim in še nevidenim, z eno besedo, je premakljivo orodje. Kaj pa slika? Slika je najprej stanje prostora. če jo uporabimo kot strukturni skelet, ki omogoči prilagajanje realnemu svetu, je okno v svet. če jo izberemo z namenom, da predstavlja zaključen optični prostor, s skrivnimi napetostmi vzpostavi samostojno slikovno govori- co v univerzalnem prostoru. če pa sliko primerja- mo s telesom, smo jo izbrali z namenom, da bo z zgodovinskimi referencami uveljavila optično preglednost in psihično organiziranost tam, kjer kaos ogroža občutenje telesa in iz prostora briše slikarsko izkušnjo.

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

OBLIKOVANJE VIZUALNIH KOMUNIKACIJ

Smeri:

– Fotografija

– grafično oblikovanje – Ilustracija

– Interaktivno oblikovanje Trajanje študija: 3 leta

Reproduktivna avtorska grafika ni reprodukci- ja slike ali kipa in ni nikoli podvržena tehniki ali delana zaradi tehnike. Obvladovanje materialnih in tehničnih zahtevnosti je razumljivo nujno. V današnjem času in izkušnji se je grafika oddaljila od visokega tehnicizma in dekorativnosti. Študij- ski program Oblikovanja vizualnih komunikacij je ustvarjalno raziskovanje novih medijev. Študen- ti se seznanjajo s specifičnimi znanji elektronsko digitalne tehnologije, s katero gradijo strukturno polje video podobe, video skulpture, video prosto- re, video artinternet instalacije in 3D računalniške animacije. V predavanjih so zajeta tudi poglavja iz estetike in zgodovine medijske umetnosti. Na podiplomskem študiju se video interdisciplinarno povezuje z znanstveno-raziskovalno sfero, predvsem s Fakulteto za računalništvo in informatiko.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletnih straneh www.aluo.uni-lj.si.

(26)

26 UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

INDUSTRIJSKO IN

UNIKATNO OBLIKOVANJE

Smeri:

– Industrijsko oblikovanje – Unikatno oblikovanje Trajanje študija: 3 leta

Program bodočim oblikovalcem nudi široko strokovno izobrazbo, ki jim bo omogočala analitič- no definirati in ustvarjalno reševati oblikovalske probleme na najrazličnejših področjih človekovih bivanjskih potreb. Oblikovalske, načrtovalske in likovne seminarje spremljajo splošni teoretski predmeti estetskih, humanističnih, tehničnih in druž- beno-ekonomskih ved. Namen teh predmetov ni nabiranje obsežnega znanja, ampak prej vzbujanje zanimanja za posamezne stroke ter njihov pomen v oblikovalskem procesu. Formalno so diplomanti tega programa oblikovalci, praksa pa kaže, da so možnosti kasnejšega dela povsem odprte. Nekateri se specializirajo za ilustracijo, drugi za fotografijo, tretji za oglaševanje, nekateri za splošno grafično oblikovanje, če govorimo o grafičnem oblikovanju, in na drugi strani nekateri zasedejo ustvarjalna mesta v industriji, drugi pa se ukvarjajo z malose- rijskimi ali unikatnimi oblikovalskimi izdelki, ko mislimo na diplomante industrijskega oblikovanja.

Zdi se, da so prav te odprte možnosti največja kva- liteta študija oblikovanja na naši šoli.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletnih straneh www.aluo.uni-lj.si.

(27)

27 BIOtEHNIŠKA FAKULtEtA (UL BF)

Naslov: jamnikarjeva ul. 101, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.bf.uni-lj.si

E-mail: info@bf.uni-lj.si Telefon: 01 320 30 00 Fax: 01 256 57 82

PREDStAVItEV FAKULtEtE

temeljno poslanstvo Biotehniške fakultete Uni- verze v Ljubljani je univerzitetno, visokošolsko strokovno in podiplomsko izobraževanje, znanstveno-raziskovalno, strokovno in svetovalno delo na področju ved o živi naravi (biologija, mikrobiologija) ter kmetijstva, gozdarstva in ribištva (gozdarstvo, zootehnika, agronomija) in z njimi povezanih proizvodnih tehnologij (lesarstvo, živilstvo, biotehnologija). Skupna podlaga vseh študijskih in znanstvenih disciplin na UL BF so naravni viri (ze- mlja, prostor, rastlinstvo, živalstvo, voda). Usme- ritev fakultete v proučevanje naravnih virov in v trajnostno gospodarjenje z njimi postavlja fakulte- to med tiste družbene institucije, ki jih mora imeti vsak narod, ki želi oblikovati in ohraniti svojo identiteto. Raziskovanje in izobraževanje na področju ved o življenju in naravi nalaga UL BF tudi veliko odgovornost, da ustvarja strokovne in znanstvene podlage in krepi družbeno klimo za trajno harmo- nično sožitje med človekom in naravo.

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA (UL BF)

(28)

28 UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

MIKROBIOLOGIJA

mikrobiologija je temeljna naravoslovna in tudi aplikativna veda, ki v zadnjih 20-ih letih doživlja izredno hiter razvoj. Študij mikrobiologije omogo- ča razumevanje živega sveta, mikrobnih procesov in organizmov, nevidnih človeškemu očesu, ki so ključni za življenje na našem planetu. Program po- daja temeljna naravoslovna znanja (matematiko, kemijo, statistiko, biofiziko, biokemijo, molekularno in celično biologijo, bioinformatiko) in specifična znanja o mikrobni fiziologiji, genetiki, taksonomi- ji, biotehnologiji, ekologiji, virologiji, imunologi- ji in pomenu mikrobov v medicini. temeljni cilji študijskega programa so zagotoviti celovito dodi- plomsko izobraževanje za področja mikrobiologije, ki bo diplomantu omogočalo samostojno uporabo klasičnih in modernih orodij v mikrobiologiji in avtonomno odločanje o mikrobiološko relevan- tnih temah ter ga izobrazilo za uspešno sodelovanje in komunikacijo z ostalimi naravoslovnimi profili.

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/

univerzitetni/mikrobiologija.html.

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

KMETIJSTVO-AGRONOMIJA

Cilj študijskega programa Kmetijstvo–agronomija je izobraziti in vzgojiti strokovnjake, ki razumejo interdisciplinarno naravo stroke, obvladajo osnovne raziskovalne metode naravoslovja, tehnologije, ekonomije in družboslovja in jih znajo uporabiti pri upravljanju in udejanjanju trajnostnega razvoja kmetijstva, s poudarkom na rastlinski pridelavi. Pri- dobljeno znanje, spretnosti in veščine omogočajo tako nadaljevanje študija na podiplomskem študiju kot tudi zaposlitev, saj so diplomanti usposobljeni za osnovno načrtovanje, organizacijo, vodenje in izvajanje tehnoloških procesov ter podpornih storitev v rastlinski pridelavi. Diplomanti se lahko zaposlijo v kmetijski rastlinski pridelavi (vodja dela proizvodnje, organizator, kontrolor), na področju trga in storitvenih dejavnosti (trg s svežim sadjem in zelenjavo, okrasnimi rastlinami in ostalimi kme- tijskimi rastlinami in proizvodnimi materiali), v javnem sektorju (kmetijska zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, uprava itd.) ali kot sa- mostojni pridelovalci ali svetovalci.

univerzitetni/kmetijstvo-agronomija.html.

(29)

29 UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

BIOLOGIJA

Program v prvem letu pokriva temeljne naravoslovne vsebine, ki so nujne za razumevanje vseh po- dročij biologije. V nadaljevanju študenti spoznajo osnove bioloških področij – biokemije, genetike, mikrobiologije, sistematike, razvojne biologije, fizi- ologije, ekologije, nevroetologije in evolucije. Pro- gram poleg klasičnih pedagoških pristopov vklju- čuje več dodatnih oblik študija, ki bodo študente usmerjali k sprotnemu študiju, jih opozarjali na nujnost vseživljenjskega učenja, jim predstavili interdisciplinarno in k praktičnim vprašanjem naravnano delo, projektno delo in delo v skupinah.

Zaradi široke zasnove prvostopenjskega študija Bi- ologija se bodo diplomanti lahko zaposlili na raz- ličnih področjih – v raziskovalnih laboratorijih, v upravnih ustanovah (ministrstva, inšpekcijske služ- be, različni zavodi, občinske uprave), v nacionalnih in krajinskih parkih, botaničnih in zooloških vrto- vih, v muzejih ter v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah.

univerzitetni/biologija.html.

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

BIOTEHNOLOGIJA

Biotehnologijo v širšem smislu opredeljujemo kot integrirano uporabo molekularno-bioloških in in- ženirskih znanj za gospodarsko uporabo organizmov, njihovih delov in proizvodov. Zanjo so značil- ni tesna povezava z znanostjo, hiter razvoj inovacij, multidisciplinarnost in možnost razvoja tudi v majhnem podjetniškem okolju. temeljni cilj študij- skega programa je ponuditi temeljna naravoslovna znanja, nadgrajena s specifičnimi biotehnološkimi vsebinami, ki ustrezajo potrebam najsodobnejših tehnologij in znanj v različnih strokah, ter vklju- čevanje v drugostopenjske magistrske programe.

Diplomanti se usposobijo za kritično presojo rele- vantnih biotehnoloških tematik ter imajo znanja in veščine, potrebne za samostojno obvladovanje tradicionalnih in sodobnih biotehnoloških postopkov v kmetijstvu, živilstvu, farmaciji, zdravstvu ter varstvu okolja. Diplomanti so usposobljeni za delo v znanstvenoraziskovalnih in izobraževalnih ustanovah ter vladnih službah, za delo v razvojnih programih kmetijstva in živinoreje, kemijski in živilski industriji, v farmacevtski industriji in tehnologijah ohranjanja, varovanja in sanacije okolja, v medicinskih programih, pri proizvodnji izdelkov za splošno rabo ter v vseh podjetjih, kjer so v rabi sodobni biotehnološki postopki.

univerzitetni/biotehnologija.html.

(30)

30 UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

ŽIVILSTVO IN PREHRANA

živilstvo je v Sloveniji gospodarsko pomembna in hitro se razvijajoča panoga z močnim interdi- sciplinarnim poudarkom ali vertikalno povezavo med pridelovalci kakovostnih in varnih surovin ter živilsko-predelovalnimi obrati, ki na podlagi sodobnih spoznanj, načel in tehnologij proizvaja- jo in zagotavljajo oskrbo prebivalstva s kakovostno hrano. Prehrana je uporabna znanost o hrani in njenih učinkih na človeški organizem, na njegov normalen razvoj in funkcije ter na pojav bolezni in motnje presnove. Prehranski strokovnjaki so pomembni posredniki pri prenosu prehranskih znanstvenih spoznanj na vsesplošno in ciljno po- pulacijo, da bi ohranili ali izboljšali njeno zdravje.

temeljni cilji študijskega programa živilstvo in prehrana so usposobiti strokovnjaka, ki je zmožen širokega razumevanja področij živilstva in prehrane s poudarkom na znanjih in veščinah, povezanih z živilstvom. Diplomanti imajo možnost zaposlitve v različnih obratih in institucijah ter zdravstvenih ustanovah, kjer skrbijo za neoporečnost in kakovost hrane, ter v dejavnostih, povezanih s prehran- skimi režimi za ohranjanje zdravja ali zagotavljanja zdrave preskrbe s hrano.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletnih straneh

univerzitetni/zivilstvo-in-prehrana.html.

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

LESARSTVO

temeljni cilj študijskega programa Lesarstvo je izobraziti strokovnjake, ki so sposobni interdisciplinarno povezati naravoslovne, tehniške, ekonomske in družboslovne vsebine s ciljem trajnostnega razvoja stroke – lesarstva. Študenti pridobijo znanja o lesu, tehnologijah predelave in obdelave lesa in lesnih kompozitov ter organizacijska, ekonomska, konstrukterska in oblikovalska znanja. V skladu s sodobnimi izzivi so diplomanti sposobni vredno- titi les kot trajnostni vir, iskati načine za njegovo optimalno rabo, obvladajo vodenje in načrtovanje tehnologij predelave in obdelave lesa ter lesnih kompozitov, konstruiranje lesnih proizvodov, organizacijo in vodenje podjetja in so usposobljeni za sodelovanje v interdisciplinarnih vodstvenih in raziskovalno razvojnih ekipah, za gospodarjenje z lesom in lesnimi proizvodi ter za sodelovanje pri razvoju izdelkov iz lesa in lesnih kompozitov. Prido- bljeno znanje diplomantom omogoča nadaljevanje študija na magistrskem programu ali pa zaposlitev v podjetjih, ki se ukvarjajo s predelavo in obdelavo lesa ter lesnih kompozitov, s trgovino z lesom in lesnimi proizvodi, na področju storitvenih dejavnosti, ki vključujejo les in lesne proizvode, v javnem sektorju, v izobraževanju.

univerzitetni/lesarstvo.html.

(31)

31 UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

KMETIJSTVO-ZOOTEHNIKA

Cilj programa je usposobiti kmetijske strokovnjake širokega profila s posebnim poudarkom na znanjih s področja znanosti o živalih. Diplomanti bodo na temelju naravoslovnih, tehnoloških, okoljskih ter splošnih družboslovnih vsebin pridobili celovito razumevanje trajnostnega kmetijstva z izrazitim poudarkom na vprašanjih, povezanih z rejami raz- ličnih vrst domačih živali. Diplomanti pridobijo kompetence za samostojno interdisciplinarno in k praktičnim vprašanjem naravnano delo ter za projektni in timski pristop. Študenti bodo s po- močjo novejših oblik študija v prijetnem okolju z intenzivnim delom na praktičnih primerih z veliko individualnega dela spoznali biološke zakonitosti, zahteve in pravila ravnanja z živalmi za okolju prija- zno ter učinkovito gospodarjenje s prostorom in ži- valmi. Pridobljeno znanje in veščine diplomantom omogočajo nadaljevanje študija na magistrskem programu Znanost o živalih ali drugih, s kmetij- stvom in uporabnimi vedami o življenju povezanih programih doma in v tujini. Omogoča tudi zaposlitev na področju kmetijske pridelave, reje živali ter proizvodnje in predelave hrane živalskega izvora, v tržni in storitvenih dejavnostih, v javnem sektorju, na področju razvoja podeželja, zaščite živali ter var- stva okolja.

univerzitetni/kmetijstvo-zootehnika.html.

UNIVERZItEtNI ŠtUDIjSKI PROgRAm PRVE StOPNjE

GOZDARSTVO IN

OBNOVLJIVI GOZDNI VIRI

Študijski program usposablja študente za celovito ekosistemsko upravljanje gozdov, ki je skladno s sodobnimi načeli sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti. Zato je potrebno znanje o gozdnih eko- sistemih, družboslovnih vidikih gospodarjenja z gozdovi, različnih tehnikah in tehnologijah, ki jih lahko uporabimo pri ravnanju z gozdovi, ter poznavanje sodobnih metodoloških orodij. Prednost študija je poudarek na individualnem in seminar- skem delu, ki se delno odvija tudi neposredno v gozdu. Diplomanti se zaposlujejo v javni gozdarski službi, organizacijah za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarskih družbah ter šolstvu.

Vse več možnosti se odpira na področju samostoj- nega podjetništva (primarna predelava lesa, gozdne gradnje, trgovanje z lesom, arborikultura, okrasno drevesničarstvo, ekoturizem, zasebni uradi za goz- darsko svetovanje, biološko inženirstvo, okoljsko načrtovanje, upravljanje z visokogorskim svetom, saniranje ekoloških žarišč). Povečane možnosti zaposlovanja se kažejo tudi na (ne)gozdarskih sre- dnjih šolah in področju obšolskih dejavnosti. Kot obetavna veljajo področja ravnanja z odpadki in komunala.

univerzitetni/gozdarstvo-in-obnovljivi-gozdni-viri.

html.