Karierni centri Univerze v Ljubljani

(1)

Vodnik

PO DRUGOSTOPENJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH

na Univerzi v Ljubljani

2011

Karierni centri Univerze v Ljubljani

(2)

(3)

Vodnik

PO DRUGOSTOPENJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH

na Univerzi v Ljubljani

2011

Karierni centri Univerze v Ljubljani

(4)

4

ŠTUDIJSKO IN KARIERNO SVETOVANJE NA UNIVERZI V LJUBLJANI 12

Seznam in kontakti zaposlenih v kariernih centrih Univerze v Ljubljani 13

KATERI ŠTUDIJSKI PROGRAM IZBRATI? 14

Pozanimajte se o študijskih programih in zaposlitvenih možnostih 14 Spoznajte svoje interese, osebnostne lastnosti in zmožnosti 15

KARIERNO POT NAČRTUJTE ŽE MED ŠTUDIJEM 15

AKADEMIJA ZA GLASBO (UL AG) 16

Predstavitev akademije 16

Magistrski študijski programi 2. stopnje

Glasbena umetnost 17

Instrumentalno-vokalna pedagogika 17

Glasbena pedagogika 17

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO (UL AGRFT) 18

Dramaturgija in scenske umetnosti 19

Dramska igra 19

Filmski in televizijski študiji 20

Filmsko in televizijsko ustvarjanje 20

Oblike govora 21

Scensko oblikovanje 22

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE (UL ALUO) 23

Magistrski študijski program 2. stopnje

Konserviranje in restavriranje likovnih del 24

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA (UL BF) 25

Predstavitev fakultete 25

Agronomija 26

Biotehnologija 26

Ekologija in biodiverziteta 27

Ekonomika naravnih virov 27

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov 28

Hortikultura 28

Krajinska arhitektura 29

Lesarstvo 29

Mikrobiologija 30

Molekulska biologija 30

Prehrana 31

Strukturna in funkcionalna biologija 31

Varstvo naravne dediščine 32

Znanost o živalih 32

Živilstvo 33

EKONOMSKA FAKULTETA (UL EF) 34

(5)

5

Management v športu (UL EF + UL FŠ) 37

Mednarodno poslovanje 38

Podjetništvo 38

Poslovna informatika 39

Poslovna logistika 39

Poslovodenje in organizacija 40

Računovodstvo in revizija 40

Trženje 41

Turizem 41

Kvantitativne finance in aktuarstvo 42

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO (UL FA) 43

Enoviti magistrski študijski program 2. stopnje

Arhitektura 44

Urbanizem 44

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE (UL FDV) 45

Diplomacija 46

Družboslovna informatika 46

Etnične študije 46

Evropske študije 46

Komunikologija 46

Kulturologija – kulturne in religijske študije 46

Mednarodni odnosi 46

Mediji in pravo 46

Novinarske študije 46

Obramboslovje 46

Odnosi z javnostmi 46

Politologija – balkanske študije 46

Politologija – analiza politik in javna uprava 46

Politologija – politična teorija 46

Svetovne študije 46

Razvojne študije 46

Analiza evropske socialne politike 46

Sociologija 46

Sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja 46

Strateško tržno komuniciranje 46

Upravljanje javnih in neprofitnih organizacij 46

Varnostne študije 46

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO (UL FE) 55

Elektrotehnika 56

FAKULTETA ZA FARMACIJO (UL FFA) 57

(6)

6

Geodezija in geoinformatika 61

Gradbeništvo 61

Okoljsko gradbeništvo 62

Prostorsko načrtovanje 62

Stavbarstvo 63

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO (UL FKKT) 64

Biokemija 65

Kemija 65

Kemijsko inženirstvo 65

Kemijsko izobraževanje 66

Tehniška varnost 66

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO (UL FMF) 67

Pedagoška matematika 68

Finančna matematika 68

Fizika 69

Jedrska tehnika 69

Matematika 70

Medicinska fizika 70

Pedagoška fizika 71

Interdisciplinarni magistrski študijski program 2. stopnje

Geofizika 71

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET (UL FPP) 72

Pomorstvo 73

Promet 73

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO (UL FRI) 74

Računalništvo in informatika 75

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO (UL FSD) 76

Duševno zdravje v skupnosti 77

Socialno delo 77

Socialno delo s starimi ljudmi 78

Socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola 78

(7)

7

FAKULTETA ZA ŠPORT (UL FŠ) 81

Magistrski študijski programI 2. stopnje

Športna vzgoja 82

Športno treniranje 82

FAKULTETA ZA UPRAVO (UL FU) 83

Uprava 84

FILOZOFSKA FAKULTETA (UL FF) 85

Andragogika 86

Dvopredmetni magistrski študijski program 2. stopnje

Andragogika 86

Anglistika 87

Dvopredmetni magistrski študijski program 2. stopnje

Anglistika 87

Pedagoški magistrski študijski program 2. stopnje

Anglistika 88

Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program 2. stopnje

Anglistika 88

Antični in humanistični študiji 89

Arheologija 89

Bibliotekarstvo 90

Etnologija in kulturna antropologija 90

Dvodisciplinarni magistrski študijski program 2. stopnje

Etnologija in kulturna antropologija 91

Francistične in romanistične študije 92

Francistične študije 92

Geografija 93

Germanistika 93

Grški jezik, književnost in kultura 94

Hispanistika 94

Informacijska znanost z bibliotekarstvom 95

Dvodisciplinarni magistrski študijski programi 2. stopnje

Italijanski jezik in književnost 95

Latinski jezik, književnost in kultura 96

Muzikologija 96

Pedagogika 97

(8)

8

Primerjalna književnost in literalna teorija 99

Primerjalno jezikoslovje 99

Primerjalno slovansko jezikoslovje 100

Psihologija 100

Slovenistika 101

Slovenistika 102

Sociologija kulture 103

Splošno jezikoslovje 104

Šolsko knjižničarstvo 104

Španski jezik in književnost 105

Tolmačenje 105

Umetnostna zgodovina 106

Založniški študiji 106

Zgodovina 107

Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski programi 2. stopnje

Zgodovina 107

Geografija 108

Italijanščina 108

Polonistika 109

Primerjalna književnost in literalna teorija 109

Dvodisciplinarni magistrski študijski programi 2. stopnje

Rusistika 110

Slovakistika 110

Španščina 110

MEDICINSKA FAKULTETA (UL MF) 111

Enoviti magistrski študijski programi 2. stopnje

Dentalna medicina 112

Medicina 112

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA (UL NTF) 113

Geologija 114

Geotehnologija 114

(9)

9

Logopedija in surdopedagogika 118

Poučevanje 118

Predšolska vzgoja 119

Socialna pedagogika 119

Specialna in rehabilitacijska pedagogika 120

Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje 120

PRAVNA FAKULTETA (UL PF) 121

Magistrski študijski program 2. stopnje

Pravo 122

TEOLOŠKA FAKULTETA (UL TEOF) 123

Teologija 124

Religiologija in etika 124

Zakonske in družinske študije 125

Dvodisciplinarni pedagoški magistrski študijski programi 2. stopnje

Teologija 125

VETERINARSKA FAKULTETA (UL VF) 126

Veterinarstvo 127

ZDRAVSTVENA FAKULTETA (UL ZF) 128

Radiološka tehnologija 129

Zdravstvena nega 129

Fizioterapija 130

SKUPNI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE 131

Sadjarstvo 131

Turistični management 131

Javni sektor in ekonomika okolja 131

Primerjalni lokalni razvoj 131

Človekove pravice in demokratizacija 131

Management v upravi 131

Finance in računovodstvo v EU 131

Zgodovina jugovzhodne Evrope 131

Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi 131

Prevajanje (slo-ang-fra) 131

Prevajanje (slo-ang-nem) 131

Tolmačenje 131

Kognitivna znanost 131

VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE V RS PO BOLONJSKI PRENOVI PO 11.6.2004 132 HIGHER EDUCATION IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA

AFTER THE BOLOGNA REFORM AFTER 06/11/2004 133

(10)

10

Po uvedbi bolonjske sheme izobraževanja v Repu- bliki Sloveniji, še posebej pa po letu 2010, se je izo- braževanje na drugi stopnji - magistrski stopnji zelo spremenilo. Ponujenih je veliko več študijskih programov in še več prostih razpisnih mest. Ti programi naj bi usposobili študente za zaposlitev, za vse- življenjsko učenje, za njihovo kar najadekvatnejšo vlogo v družbi, za izbiro takšne poklicne poti, ki jim bo omogočala uspešnost, družbi pa napredek in razvoj.

Pričujoči Vodnik po drugostopenjskih študijskih programih Univerze v Ljubljani ponuja natančen pregled vseh akreditiranih študijskih programov.

Najprej boste našli posamezne fakultete ter njihove študijske programe, nato pa opis, predvsem z vidika doseganja ciljev in učnih rezultatov.

Študijski programi druge stopnje so magistrski štu- dijski programi, ki obsegajo od 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno ali dve leti. Trajanje posameznega magistrskega študijskega programa mora biti na- črtovano v povezavi s trajanjem prvostopenjskega študijskega programa (3+2, 4+1). Med študijske programe druge stopnje spadajo tudi enoviti ma- gistrski študijski programi, kot jih urejajo direktive Evropske unije ali predpisi Republike Slovenije. Na vseh treh stopnjah so mogoči tudi skupni študijski programi (joint degrees), ki so navedeni na koncu vodnika. Splošni pogoj za vpis v magistrske študij- ske programe je uspešno končan študijski program prve stopnje. Natančneje so vpisni pogoji določeni v posameznem študijskem programu. Po uspešno opravljenih učnih obveznostih drugostopenjskih magistrskih študijskih programih si diplomanti pridobijo diplomo in strokovni naslov magister….

Diploma ima javno veljavnost v nadaljnjem izobra- ževanju in/ali na trgu dela.

Proces pridobivanja znanja, spretnosti in zmožnosti za življenje in delo se zaradi zahtev razvoja sodobne družbe in politik, ki ta razvoj še dodatno podpirajo in pospešujejo, močno spreminja. Tako se središčna

DOBRODOŠLI

(11)

11 DOBRODOŠLI

točka izobraževalnega procesa vse bolj odmika od institucij k posamezniku, od poučevati/izobraževa- ti k učiti se (student centered learning). Posledično se premika tudi osredotočenost iz organizacijskih okvirov programov in izvedb izobraževanja k rezul- tatom oziroma opredelitvam/navedbam, kaj se od študenta pričakuje, da zna, razume in/ali je sposoben storiti po zaključenem študijskem programu.

Zaradi tehnološkega napredka so na voljo vedno prožnejše oblike aktivnosti na primer naborni sis- tem kreditnih točk doma ali v tujini, vseživljenjsko učenje, priznavanje formalnega ali neformalnega izobraževanja, in drugo.

Z željo, da bi zagotovili transparentnost vse od osnovne šole do doktorata, so pripravili klasifikacijo področij izobraževalnih aktivnosti in izidov imeno- vano KLASIUS. Po KLASIUS-u, torej Nacionalni klasifikaciji izobraževanja in usposabljanja, so dru- gostopenjski magistrski študijski programi uvrščeni v raven 7. Učni cilji drugostopenjskih programov morajo ustrezati opisnikom te ravni, ki opredelju- jejo stopnjo znanja, vključno z nadgradnjo vseh prejšnjih. Torej razvršča aktivnosti in izide glede na zahtevnost in zapletenost njihove vsebine. Splošna posredna merila za opredeljevanje 7. ravni so:

• Znanje: poglobljeno teoretično, metodološko in analitično znanje z osnovami raziskovalnega dela, ki je osnova za zelo zahtevno strokovno delo.

• Spretnosti: izkazovanje obvladovanja spretnosti in orodij kompleksnih specializiranih področij, praviloma na ekspertni ravni. Spretnosti za obvladovanje zelo zahtevnih, kompleksnih delovnih procesov, sposobnost za stalno samostojno uporabo znanja, predvsem v novih, nepredvidljivih delovnih situacijah, obvladovanje načrtovanja in vodenja delovnega procesa.

• Zmožnosti: usposobljenost za uporabo znanja in razumevanja ter zmožnost reševanja problemov v novih ali neobičajnih razmerah v širših ali večdi-

sciplinarnih kontekstih, povezanih s področjem študija (stroke). Sprejemanje odgovornosti za vse glede na odločitve, povezane aktivnosti oz.

procese. Vodenje številnih, raznovrstnih, kompleksnih, heterogenih skupin. Usposobljenost za neodvisno, profesionalno in etično usmerjanje lastnega učenja v različnih, manj običajnih kontekstih.

V kolikšni meri boste pridobili določen nabor znanja, spretnosti in zmožnosti za življenje in delo, v procesu učenja na drugi stopnji, je v veliki meri odvisno od Vas samih. Uresničitev Vaših zamisli in želja je odvisna od pravilnosti izbora programa, motiviranosti, možnosti za znanstveno ustvarjal- nost, strokovno prodornost, odprtost – tudi za do- bre mednarodne zglede, zmožnost za dogovarjanje, usklajevanje in spreminjanje ustaljenih vsebin in načinov dela, pa tudi od tega, koliko boste odprti do ponujene možnosti, oziroma kako sprejemljivi boste zanje.

Prepričana sem, da lahko po pregledu opisov programov in po posvetu v Kariernih centrih UL obli- kujete svoj koncept izobraževanja na magistrski ravni, takšen, ki Vam najbolj ustreza. Mogoče je napočil čas za nov premislek, za nov cilj. Za novo zmago tistih, ki želijo doseči nekaj več, nekaj dru- gačnega, nekaj izvirnega.

mag – moder, ambiciozen, genialen

Prof. dr. Julijana Kristl Prorektorica Univerze v Ljubljani

za izobraževalno dejavnost

(12)

12

Univerza v Ljubljani je na fakultetah in akademijah vzpostavila karierne centre. Operacijo delno financi- ra Evropska Unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega pro- grama razvoja človeških virov 2007 – 2013, razvojna prioriteta 3. »Razvoj človeških virov in vseživljenj- skega učenja« prednostna usmeritev 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«. ¹ Osrednja vloga kariernih svetovalcev, zaposlenih na projektu, je nudenje in izvajanje svetovanj štu- dentom pri načrtovanju in oblikovanju karierne usmeritve za kakovostnejšo študijsko pot in lažje vključevanje na trg dela. Z namenom doseganja zastavljenih ciljev organizirajo različne brezplačne aktivnosti:

• Individualno in skupinsko karierno svetovanje (svetovanje za izbiro študija, svetovanje ob pre- hodu v zaposlitev, svetovanje za pripravo kariernega načrta);

• brezplačne delavnice in druga dodatna izobra- ževanja za študente za pridobivanje dodatnih

1Univerza v Ljubljani je na javnem razpisu za sofinanciranje razvoja in izvajanja delavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu, ki ga je izvedlo Ministr- stvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, iz Evropskega socialnega sklada pridobila sredstva za izvajanje programa skladno z Operativnim programom razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013, v okviru 3. Razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 3: kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva. Ministrstvo bo za izvedbo projekta Univerzi v Ljubljani izplačalo do največ 1.187.201,72 EUR, od tega 85 odstotkov prispeva Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in 15 odstotkov Republika Slovenija. Projekt se bo izvajal od 2.7.2010 do 30.6.2013. Koordinatorica projekta za Univerzo v Ljubljani je Maja Dizdarevič, medtem ko je predstavnica Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Manica Jakič.

Študijsko in karierno svetovanje na Univerzi v Ljubljani

kompetenc in praktičnega znanja za učinkovit vstop na trg delovne sile;

• predstavitve delodajalcev in zaposlitvenih mo- žnostih v njihovih organizacijah, z namenom po- vezovanja študentov s potencialnimi delodajalci že tekom študija;

• študijske obiske v organizacije, kjer bodo štu- denti spoznali realno delovno okolje;

• spremljanje kariernih poti diplomantov Uni- verze v Ljubljani;

• organizacija posvetov na temo vseživljenjske karierne orientacije.

Za dodatne informacije o naših dogodkih se lahko obrnete na pristojne karierne svetovalce. Z njimi se lahko dogovorite tudi za individualno svetovanje za pripravo kariernega načrta, informiranje o naših brezplačnih dogodkih ipd.

(13)

13

Karierni svetovalci po članicah

Pravna fakulteta Jana Gruden, univ. dipl. ped.

01 2418 698 jana.gruden@uni-lj.si

Pedagoška fakulteta Vesna Zupan, univ. dipl. soc.

01 2443 732 vesna.zupan@uni-lj.si Fakulteta za socialno delo

Ivanka Matjašič, univ. dipl. soc. del.

01 2809 278 iva.matjasic@uni-lj.si Fakulteta za upravo

Zdravstvena fakulteta

Fakulteta za pomorstvo in promet Fakulteta za družbene vede

Barbara Spreizer, univ. dipl. kult.

01 5805 359

barbara.spreizer@uni-lj.si Fakulteta za šport

Fakulteta za arhitekturo

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Akademija za glasbo

Medicinska fakulteta

Tanja Potočnik, univ. dipl. soc.

01 3203 041

tanja.potocnik@uni-lj.si Veterinarska fakulteta

Biotehniška fakulteta Fakulteta za farmacijo Naravoslovnotehniška fakulteta

Nataša Zalaznik Kuntarič,

univ. dipl. soc.

01 4771 174

natasa.zalaznik-kuntaric@uni-lj.si Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za strojništvo

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Fakulteta za matematiko in fiziko Fakulteta za elektrotehniko

Filozofska fakulteta Urška Gruden, univ. dipl. ped., spec.

01 2442 033

urska.gruden@uni-lj.si Teološka fakulteta

Ekonomska fakulteta,

Center za svetovanje in razvoj študentov

Andreja Turman, dipl. ekon., spec.

01 5892 421

andreja.turman@ef.uni-lj.si Andreja Ščančar, dipl. upr. org.

01 5892 825

andreja.scancar@ef.uni-lj.si

Karierni svetovalec -

psiholog Vse članice Urška Sazonov, univ. dipl. psih.

01 2418 684

urska.sazonov@uni-lj.si

(14)

14

Izbira študija za mnoge ni enostavna. Pogosto odločitev otežujejo bogata ponudba študijskih programov, nepoznavanje svoji kariernih ciljev in kompetenc, razmere na trgu delovne sile in socialno ekonomsko ozadje posameznika. Zavedati se mora, da pri izbiri študija na 2. stopnji ne gre samo za odločitev kaj si želi početi naslednje leto ali dve, saj lahko izbran študij odločilno vpliva na njegovo karierno ali poklicno pot.

V kolikor ste tudi sami eden izmed tistih, ki še niste prepričani, kje želite nadaljevati študij na 2. stopnji, se lahko s kariernimi svetovalci dogovorite za individualno svetovanje za izbiro študija in si prebere- te nekaj napotkov, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Dobra informiranost o programih lahko zmanjša vrzeli med pričakovanji in realizacijo ter zmanjša število napačnih odločitev za študij.

1. POZANIMAJTE SE O

ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH IN ZAPOSLITVENIH

MOŽNOSTIH

- Preberite si vse predstavitve študijskih programov, da dobite predstavo, kateri študijski programi so razpisani za naslednje študijsko leto.

- Pripravite ožji izbor zanimivih študijskih programov.

- Za vsak študijski program, ki je v vašem ožjem izboru, pridobite čim več informacij o načinu študija, študijskih obveznostih, možnih usmeri- tvah znotraj posameznega študijskega programa, priznavanje dosedanjega izobraževanja ob vpisu v program, kako široke so možnosti mednarodne študijske izmenjave ali prakse v tujini ipd.

Kateri študijski program izbrati?

Dejavniki izbire študija:

• okolje, v katerem posameznik živi (starši, prijatelji, znanci);

• pretekle izkušnje s šolanjem (učni uspeh, uspeh na maturi);

• stanje na trgu dela

(zaposlitvene možnosti po zaključku študija);

• individualni interesi

(osebnostne lastnosti, vrednote, interesi, stališče posameznika do dela).

- V kolikor ste zaključili študijski program na 1.

stopnji in bi se želeli vpisati na študijski program 2. stopnje preverite kakšni so pogoji za vpis.

- Pozanimajte se o zaposlitvenih možnostih po za- ključku študija in kakšne so potrebe na trgu delovne sile po kadrih z vašo pridobljeno izobraz- bo.

- Primerjajte študijske programe med sabo.

- Posvetujete se s svojim kariernim svetovalcem.

(15)

15 odločitev za študij?

Raziskava, ki jo je Univerza v Ljublja- ni izvedla v sodelovanju s Študentskim svetom Univerze v Ljubljani (Dizdare- vič, Tušar, 2008), je pokazala, da se je pred vpisom na študij o zaposlitvenih možnostih po zaključku študija pozani- malo 60% anketiranih študentov Uni- verze v Ljubljani. Kot najpomembnejše dejavnike vpliva na izbiro študija so štu- denti navajali: osebno zadovoljstvo in interes za izobraževanje ter želja početi stvari, ki so jih počeli že v dijaških letih, zaposlitvene možnosti po zaključku štu- dija, ugled poklica in dober zaslužek.

Vpliv družbenega okolja (starši, prijatelji, uspeh v šoli in na maturi) ni imel pomembnega vpliva na odločitev za študij (raziskava Zaposlitvene možnosti po zaključku študija, 2006, Univerza v Ljubljana).

Pravočasno načrtovanje karierne poti tekom študija je za posameznika izredno pomembno, saj ima štu- dent veliko priložnosti za pridobitev novih znanj in izkušenj, zvez in poznanstev.

Nekaj predlogov za uspešnejši prehod na trg dela:

- V času študija lahko mreži oziroma navezuje stike z osebami in institucijami, na katere se bo lahko obrnil kasneje, ko bo iskal zaposlitev (profesorji, delodajalci preko študentskega dela ipd.);

- Lahko se vključi v mednarodno študijsko izmenja- vo ali/in se udeleži študijske prakse v tujini;

Karierno pot načrtujte že med študijem

Posameznik odrašča skozi življenjska obdobja in posledično se spreminjajo njegovi interesi, cilji, potrebe in zahteve, znanja in sposobnosti.

Poskusite si odgovoriti na naslednja vprašanja:

- Kaj si želim doseči v zasebnem in poklicnem življenju? Kje se želim zaposliti? Kateri poklic opravljati?

- Kakšno delovno okolje mi ustreza?

- Kaj rad/a delam?

- V čem sem dober/a?

- Ali zastavljeni cilji ustrezajo moji osebnosti?

- Kaj znam? Česa sem sposoben?

V primeru, da imate težave s prepoznavanjem štu- dijskih in poklicnih interesov, se obrnite na vašega kariernega svetovalca. Na podlagi individualnega pogovora in po potrebi opravljenih psiholoških testih, bosta lažje prepoznali in definirali svojo karierno pot.

- Udeležuje se obštudijskih dejavnostih, kot so npr.

tutorstvo, članstva v društvih, svetih;

- Udeležuje se raznih delavnic in tečajev za pridobitev zaposlitvenih veščin, ter delavnic in tečajev za pridobitev/poglobitev računalniških in jeziko- slovnih znanj;

- Že med študijem se srečuje s potencialnim deloda- jalcem (npr. v obliki opravljanja študijske/strokovne prakse ali projektnega dela, pisanja seminarske, diplomske naloge na konkretnem problemu organizacije, prijav na razpise in natečaje, ki jih razpiše- jo organizacije itd.).

(16)

16 AKADEMIJA ZA GLASBO (UL AG)

Naslov: Stari trg 34, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.ag.uni-lj.si

E-mail: dekanat@ag.uni-lj.si Telefon: 01 242 73 00

Fax: 01 242 73 20

PREDSTAVITEV AKADEMIJE

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je peda- goška, umetniška in raziskovalna ustanova. Poleg iztekajočih se starih univerzitetnih študijskih programov izvaja univerzitetna študijska programa 1.

stopnje:

- Glasbena umetnost s smermi vseh orkestrskih instrumentov, petja, saksofona, kljunaste flavte, klavirja, orgel, čembala, harmonike, kitare, kom- pozicije, glasbene teorije, dirigiranja sakralne glasbe.

- Glasbena pedagogika.

Umetniška dejavnost UL AG je bogata in kako- vostna. Najboljši študentje se predstavljajo v treh koncertnih ciklusih: v koncertnem abonmaju z re- prezentativnimi večjimi korpusi, kot so simfonični orkester, pihalni orkester, komorni godalni orkester UL AG, komorni zbor, mešani zbor, gregori-

(17)

17

janski zbor, v komornem ciklusu, kjer se predstavijo najboljši komorni sestavi vseh oddelkov, ciklusu solističnih koncertov, kjer se predstavijo najboljši solisti večine študijskih smeri. Raziskovalna dejavnost na UL AG poteka predvsem na oddelkih za kompozicijo in glasbeno teorijo in na oddelku za glasbeno pedagogiko ter na vsakoletnem mednarodnem muzikološkem simpoziju. Akademija za glasbo je pomembno povezana z različnimi našimi in mednarodnimi ustanovami. Predvsem na umetni- škem področju je njena kakovost v mednarodnem prostoru prepoznavna, saj se večji sestavi in posa- mezni študentje uspešno predstavljajo v številnih središčih, kot so Berlin, Dunaj, Graz, Amsterdam, Salzburg, Trst, Zagreb, Hamburg, Beograd itd.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE

Prvi vpis v magistrske študijske programe 2. stopnje bo predvidoma v študijskem letu 2012/13. Študen- ti z zaključeno 1. stopnjo se bodo lahko vpisali v študijske programe:

•

GLASBENA UMETNOST

(vse smeri kot na 1. stopnji)

•

INSTRUMENTALNO-VOKAL- NA PEDAGOGIKA

•

GLASBENA PEDAGOGIKA

(18)

18 AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO

(UL AGRFT)

Naslov: Nazorjeva ul. 3, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.ag.uni-lj.si

E-mail: dekanat@agrft.uni-lj.si Telefon: 01 251 04 12

Fax: 01 251 04 50

PREDSTAVITEV AKADEMIJE

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani opravlja izobraževalno, ume- tniško in raziskovalno delo na področju gledališča, radia, filma in televizije. Je edini visokošolski javni zavod v Sloveniji, ki izvaja na dodiplomski in podiplomski stopnji javno veljavne študijske programe za pridobitev ustrezne izobrazbe na področju gle- dališča, radia, filma in televizije. Prvih trideset let je Akademija delovala kot samostojen visokošolski zavod z rektorjem na čelu, leta 1975 pa je postala članica ljubljanske Univerze. UL AGRFT je no- silka umetniške dejavnosti, v katero se vključuje z javnimi gledališkimi produkcijami, kratkimi do- kumentarnimi in igranimi filmi ter radijskimi in televizijskimi oddajami. UL AGRFT je tudi edina

(19)

19

raziskovalna organizacija v Sloveniji, ki deluje na področju gledaliških in filmskih ved (zgodovina slovenskega gledališča, filma, zgodovina in teorija drame…).

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

DRAMATURGIJA IN SCENSKE UMETNOSTI

Smeri:

- Zgodovina, teorija in kritika scenskih umetnosti - Dramaturgija in dramsko pisanje

Trajanje študija: 2 leti

Število kreditnih točk (ECTS): 120 Temeljni cilji programa:

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Dramaturgija in scenske umetnosti je usposobljenost diplomantov za delo pri izvedbi zahtevnih znanstvenih, strokovnih in umetniških projektov. Drugostopenjski program je nadaljeva- nje prvostopenjskega programa Dramaturgija in scenske umetnosti, na katerem dobijo študentje vsa potrebna teatrološka znanja, ki jih usposabljajo tako za opravljanje praktičnih dramaturških opravil v gledaliških in sorodnih ustanovah, na radiu, pri filmu in televiziji, za teoretično-raziskovalno in ar- hivsko delo v gledaliških in njim sorodnih institu- cijah, ter osnovna znanja, ki so potrebna za pisanje različnih dramskih besedil, od umetniških (različ- ne dramske zvrsti) do drugih kritičnih in publici- stičnih člankov za strokovno javnost in množične medije, le da je na drugi stopnji poudarek na samostojnem znanstvenem, strokovnem in umetniškem delu oziroma ustvarjanju. Diplomanti so glede na dobljeno znanje sicer specializirani in diferencirani v »teoretsko« in »praktično« usmeritev, vendar jim obvezne skupne vsebine zlasti v prvem letniku

študija omogočajo hitro in učinkovito prilagaja- nje specifičnim okoliščinam posameznih delovnih nalog oz. projekta. Za razliko od diplomantov prve stopnje so diplomanti druge stopnje mnogo bolj samostojni, usmerjeni v specialne vednosti in sposobni pridobljena spoznanja avtorsko razvijati.

Profil diplomanta je zasnovan intenzivno in poglobljeno ter omogoča ustvarjalne povezave z drugimi strokovnimi in umetniškimi profili oz. sodelavci v umetniški produkciji tako v gledališču, na radiu, na televiziji in pri filmu, kot tudi v drugih (denimo tiskanih) medijih. Teatrološko znanje dramaturga je mednarodno primerljivo in ustreza evropskim standardom za omenjeno področje.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletni strani:

http://www.agrft.uni-lj.si/studij/podiplomski_stu- dij/2011020108250145.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

DRAMSKA IGRA

Smeri:

- Dramska igra - Umetniška beseda - Gledališko petje - Igra z lutko

Trajanje študija: 1 leto

Diplomant po zaključenem magistrskem študij- skem programu druge stopnje Dramske igre obvla- duje vire iger ter principe različnih iger glede na čas in prostor civilizacije, kulture, družbe, zgodovine, politike ter njihov odnos z različnimi področji

(20)

20

umetnosti, posebej gledališkimi in filmskimi. Di- plomanti pridobijo širši in bolj poglobljen vpogled v slovenski gledališki prostor, oziroma kritično oce- no le tega in hkrati strokovno primerjavo s trenutnimi gledališkimi ustvarjalnimi procesi in dosežki v tujini. Teme magistrskih raziskav omogočajo pre- verjanje dosedanjih znanj in védenj ter poglabljanje v njegove družbene, zgodovinske ali splošno kulturne povezave z drugimi umetnostnimi področji in njihovimi posebnostmi. Odpirajo možnosti za posameznikovo in skupinsko raziskavo igralskih potencialov in s tem vzpostavljanje področja za trasiranje umetniške vizije in zvez z njeno realizacijo, za analizo okoliščin in sprememb v psihofizični strukturi igralca pri prehajanju iz stvarnega sveta v fiktivni prostor igre, odra in uprizarjanja, za raziskovanje medsebojnega vpliva umetnosti oziroma igre in gledališča ter občinstva in družbe itd. Štu- dij se konča z dokumentirano objavo izhodišč in preskusov umetniških teoretičnih in/ali praktičnih vidikov dramske igre.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletni strani: http://www.agrft.uni-lj.si/

studij/podiplomski_studij/2011020108244120.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

FILMSKI IN TELEVIZIJSKI ŠTUDIJI

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Filmski in televizijski študiji je usposobljenost diplomantov za strokovno delo pri ana- liziranju, komentiranju in izboljševanju razmer na našem avdiovizualnem sektorju, pri načrtovanju in izvajanju pedagoško-raziskovalnega in upravlja-

vskega dela. Poklici publicistov, pedagogov in upra- vljavcev so ustvarjalni, predvidevajo pa nujnost vsestranskih psihofizičnih sposobnosti in izjemno komunikativnost. Ključna posebnost programa je v dejstvu, da obravnava filmsko in medijsko pro- blematiko v tesni povezavi s proučevanje filmske ustvarjalne prakse in estetike. Ta program torej ni namenjen ustvarjalcem, ampak »teoretikom«, pe- dagogom, raziskovalcem, publicistom in kritikom ter »politikom«, to je upravljavcem.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

FILMSKO IN TELEVIZIJSKO USTVARJANJE

Smeri:

- Filmska režija - Televizijska režija - Snemanje - Montaža - Scenaristika - Produkcija

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Filmsko in televizijsko ustvarjanje je usposobljenost diplomantov za umetniško in strokovno delo pri izvedbi najzahtevnejših avdiovi- zualnih (AV) del. Postopek dela se glede na izbra-

(21)

21

ni medij razlikuje v tehnološkem procesu, glavne karakteristike zvrsti, ki jih gojijo AV-mediji, pa so skupne in temeljijo na umetniški izvedbi projekta skozi estetsko in tehnično konceptualizacijo ter realizacijo. Poklici (režiser, snemalec, montažer, scenarist, producent) so ustvarjalni, predvidevajo pa vsestranske psihofizične sposobnosti in izjemno komunikativnost za naporno in včasih dolgotrajno delo skozi različne faze priprave in realizacije projekta, ki je obenem vezano na delo s soustvarjalci različnih poklicev in profilov.

Program s poudarkom na samostojnem umetni- škem ustvarjanju ter z dodatnimi smermi glede na prvo stopnjo zaokrožuje študij prve stopnje s širšo paleto ustvarjalnih znanj in vedenj, ki se, v skladu z najboljšimi praksami v Evropi in svetu, prilaga- jajo dejanskim potrebam filmske, televizijske in nasploh avdiovizualne produkcije po umetniških kadrih. Program temelji na umetniški, ustvarjalni in praktični zasnovi, pripravi in izvedbi umetniških (magistrskih, študijskih) del. Praktični umetniški študij dopolnjujejo strokovni in teoretski predmeti z veliko stopnjo izbirnosti. V del študijskega procesa so pod vodstvom habilitiranih visokošolskih učiteljev vključeni tudi uveljavljeni umetniki, stro- kovnjaki in specialisti za različna področja AV-me- dijev. Tako program vsebuje vse potrebne elemente za sledenje tehnološkemu in estetskemu razvoju na avdiovizualnem področju.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

OBLIKE GOVORA

Smeri:

- Oblikovanje govorjenih besedil - Govorno sporočanje

Diplomanti po zaključenem magistrskem štu- dijskem programu druge stopnje Oblike govora poznajo in obvladajo temeljne zakonitosti govora nasploh, prav tako pa tudi specifike slovenskega govorjenega jezika. Na teoretičnem in praktič- nem nivoju so pripravljeni za govorno analizo in realizacijo besedila: od fonetične in fonološke razčlembe preko artikulacije in glasovne imposta- cije do govorne analize (umetniškega ali neume- tniškega) besedila in cilja – priprave in uresniči- tve govornega akta v različnih okoljih. Študenti dobijo strokovne napotke za pripravo na govorno sporočanje v različnih medijih, s posebnim poudarkom na poznavanju zakonitosti medija in ob- vladovanju tehničnih zahtev pri govorni realiza- ciji. Diplomanti so sposobni oblikovati pripravo zapisanega (umetniškega) besedila na govorno izvedbo v pedagoškem procesu, prav tako pa zna- jo pripravo kvalitetno govorno uresničiti v šolskih okoliščinah. Diplomanti so sposobni strokovno svetovati pri govornih izvedbah različnih besedil v različnih okoliščinah in interdisciplinarno nad- grajevati svoje znanje glede na področje svojega delovanja. Študenti se seznanijo tudi s temeljnimi načeli znanstvenega raziskovanja govorjenega jezika, prav tako tudi z oblikovanjem (pisnih) strokovnih besedil na temo govora. Študenti dobijo širši in poglobljen vpogled v govorno sporočanje

(22)

22

oziroma kritično ocenitev le-tega, hkrati pa jim je omogočena strokovna primerjava s trenutnimi ustvarjalnimi procesi in dosežki v tujini.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletni strani: http://www.agrft.uni-lj.

si/studij/podiplomski_studij/2011020108255974.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE

SCENSKO OBLIKOVANJE

Smeri:

- Kostumografija - Scenografija

Magistrski študijski program druge stopnje Scen- sko oblikovanje (scenografija in kostumografija) je zasnovan kot interdisciplinarna umetniška forma, povezuje se z različnimi drugimi področji: igra, režija, dramaturgija, likovna umetnost, lučno oblikovanje itd. in je sestavni del različnih medijskih zvrsti, prehaja od tradicionalnih pa vse do bolj kompleksnih sporočilnih sistemov. Še posebno v sodobnih hibridnih projektih, ki prestopajo in spreminjajo meje gledališča, plesa, vizualnih umetnosti, glasbe in vsakodnevnega življenja. Tradicio- nalno uprizarjanje se vedno bolj povezuje z drugimi mediji, ki oblikujejo našo realnost. Scensko oblikovanje zahteva teoretično in praktično obvladovanje obeh, tako umetniškega kot tudi tehničnega podro- čja. Kognitivni proces vsebuje raziskovanje tem, ki se artikulirajo v teoretičnih in praktičnih scenskih in kostumskih rešitvah dopolnjenih z ustreznimi tehničnimi in umetniškimi podatki produkcije oz.

predstavitve - priprava portfolija. Razvijanje magistrske teze je zadnja faza programa. Vsak študent samostojno in inovativno raziskuje specifičen pro- blem na nekem umetniško oblikovnem področju, ki ga odobri mentor.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletni strani http://www.agrft.uni-lj.si/

(23)

23 AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE (UL ALUO)

Naslov: Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.aluo.uni-lj.si

E-mail: dekanat@aluo.uni-lj.si Telefon: 01 251 27 26

Fax: 01 251 90 71

PREDSTAVITEV AKADEMIJE

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Uni- verze v Ljubljani se posveča poučevanju in razisko- vanju na področju umetniškega ustvarjanja, obli- kovanja, restavriranja in konserviranja umetniških del ter teoretskim znanjem iz omenjenih področij.

UL ALUO si kot najvišja pedagoška in umetniška ustanova v Republiki Sloveniji na področju vizualnih umetnosti prizadeva ohraniti odličnost v peda- goškem, umetniškem, raziskovalnem in razvojno strokovnem delu. Pri tem se naslanja na evropsko umetnostno, izobraževalno, znanstveno in splošno kulturno izročilo od antike dalje, utrjuje nacional- no samobitnost in povečuje razpoznavnost Slove- nije v evropskem in širšem svetovnem prostoru.

(24)

24 *MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE LIKOVNIH DEL

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del je poglabljanje osnov in nadgrajevanje znanja in vedenja, ki so potrebna za raziskovalne in razvojne naloge ter za samostojno načrtovanje, izvajanje in vodenje zahtevnih projektov pri ohra- njanju kulturne in umetniške dediščine, izražene v likovnih delih in izdelkih v različnih okoljih, mate- rialih in raznovrstnih podlagah.

Predstavitveni zbornik študijskega programa bo objavljen na spletnih straneh Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

(*v postopku akreditacije)

(25)

25 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA (UL BF)

Naslov: Jamnikarjeva ul. 101, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.bf.uni-lj.si

E-mail: info@bf.uni-lj.si Telefon: 01 320 30 00

Fax: 01 256 57 82

PREDSTAVITEV FAKULTETE

Temeljno poslanstvo Biotehniške fakultete Uni- verze v Ljubljani je univerzitetno, visokošolsko strokovno in podiplomsko izobraževanje, znanstveno-raziskovalno, strokovno in svetovalno delo na področju ved o živi naravi (biologija, mikrobiologija) ter kmetijstva, gozdarstva in ribištva (gozdarstvo, zootehnika, agronomija) in z njimi povezanih proizvodnih tehnologij (lesarstvo, živilstvo, biotehnologija). Skupna podlaga vseh študijskih in znanstvenih disciplin na UL BF so naravni viri (ze- mlja, prostor, rastlinstvo, živalstvo, voda). Usme- ritev fakultete v proučevanje naravnih virov in v trajnostno gospodarjenje z njimi postavlja fakulte- to med tiste družbene institucije, ki jih mora imeti vsak narod, ki želi oblikovati in ohraniti svojo iden- titeto. Raziskovanje in izobraževanje na področju ved o življenju in naravi nalaga UL BF tudi veliko odgovornost, da ustvarja strokovne in znanstvene podlage in krepi družbeno klimo za trajno harmo- nično sožitje med človekom in naravo.

(26)

26 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

AGRONOMIJA

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Agronomija je poglobiti znanja in metode s področja naravoslovnih osnov in tehnoloških po- stopkov rastlinske pridelave v neločljivi povezavi s celostnim gospodarjenjem s kmetijskim prostorom in varstvom okolja. Diplomanti pridobijo poglobljena naravoslovna znanja, ki so osnova za moder- ne tehnologije kmetijske pridelave in varstva okolja, strokovne kompetence na področju poljedelstva in travništva, ter strokovna in metodološka znanja za gospodarjenje s kmetijskim prostorom in varovanje okolja, usposobljeni so tudi za znanstveno raziskovalno delo na teh področjih.

Predstavitveni zbornik študijskega programa je objavljen na spletni strani:

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/

magistrski-studijski-programi-2-stopnja/agronomi- ja/.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

BIOTEHNOLOGIJA

Smeri:

- Sistemska biotehnologija - Splošna biotehnologija Trajanje študija: 2 leti

Poglavitni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Biotehnologija je zadostiti potrebam najsodobnejših tehnologij in znanj na različnih po- dročjih biotehnologije. Program poleg klasičnih pedagoških pristopov namenja več pozornosti delu v projektnih skupinah, kjer se študenti srečajo z re- ševanjem problemov, tako v teoretičnem kot prak- tičnem smislu, kar vodi k sposobnosti kritične pre- soje tematike, lastni inovativnosti in timskemu delu.

Pridobljeno znanje omogoča interdisciplinarno razumevanje biotehnologij v procesih pridobivanja biosurovin, zdravilnih učinkovin, izboljšanih sortah kmetijskih rastlin in pasem živali ter pri varovanju okolja. Študenti se seznanijo s posebnostmi posameznih biotehnologij, njihovimi razvojnimi možnostmi na področju visokih tehnologij in pomenom dodane vrednosti proizvodov visoke tehnologije. Seznanijo se tudi z aplikacijami biotehnologij, ki zagotavljajo okoljevarstven pristop in obnavljanje naravnih virov.

Posebnega pomena je razvijanje občutka za smotrno povezovanje klasičnih proizvodnih tehnologij z no- vimi tehnologijami, ki pretežno temeljijo na spremi- njanju genomov delovnih organizmov z namenom, da bi njihove proizvodne lastnosti v čim večji meri ustrezale zahtevam učinkovitega proizvodnega procesa kakovostnih proizvodov ob zavestnem varovanju okolja in ekonomski uspešnosti proizvodnje.

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/ma- gistrski-studijski-programi-2-stopnja/biotehnologija/.

(27)

27 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

EKOLOGIJA IN BIODIVERZITETA

Poglavitni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Biotehnologija je zadostiti potrebam najsodobnejših tehnologij in znanj na različnih po- dročjih biotehnologije. Program poleg klasičnih pedagoških pristopov namenja več pozornosti delu v projektnih skupinah, kjer se študenti srečajo z re- ševanjem problemov, tako v teoretičnem kot prak- tičnem smislu, kar vodi k sposobnosti kritične pre- soje tematike, lastni inovativnosti in timskemu delu.

Pridobljeno znanje omogoča interdisciplinarno razumevanje biotehnologij v procesih pridobivanja biosurovin, zdravilnih učinkovin, izboljšanih sortah kmetijskih rastlin in pasem živali ter pri varovanju okolja. Študenti se seznanijo s posebnostmi posameznih biotehnologij, njihovimi razvojnimi možnostmi na področju visokih tehnologij in pomenom dodane vrednosti proizvodov visoke tehnologije. Seznanijo se tudi z aplikacijami biotehnologij, ki zagotavljajo okoljevarstven pristop in obnavljanje naravnih virov.

Posebnega pomena je razvijanje občutka za smotrno povezovanje klasičnih proizvodnih tehnologij z no- vimi tehnologijami, ki pretežno temeljijo na spremi- njanju genomov delovnih organizmov z namenom, da bi njihove proizvodne lastnosti v čim večji meri ustrezale zahtevam učinkovitega proizvodnega procesa kakovostnih proizvodov ob zavestnem varovanju okolja in ekonomski uspešnosti proizvodnje.

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/ma- gistrski-studijski-programi-2-stopnja/biotehnologija/.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

EKONOMIKA NARAVNIH VIROV

Magistrski študijski program druge stopnje Ekono- mika naravnih virov je namenjen pridobitvi splo- šnih in specifičnih ekonomskih znanj na širokem področju upravljanja z naravnimi viri. Študenti se usposobijo za razumevanje ekonomskih in prav- no-političnih razsežnosti na ravni kmetij, podjetij, nevladnih skupin in državne uprave. Pridobijo tudi temeljne veščine za gospodarjenje in upravljanje v kmetijstvu in sorodnih vedah. Študij je zasnovan multidisciplinarno, projektno in gradi nov razvojni profil diplomantov, ki bo prevzel ključna odgovorna mesta v gospodarstvu in državni upravi na področju upravljanja z naravnimi viri.

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/ma- gistrski-studijski-programi-2-stopnja/ekonomika-narav- nih-virov/.

(28)

28 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

GOZDARSTVO IN

UPRAVLJANJE GOZDNIH EKOSISTEMOV

Smeri:

- Ekologija in upravljanje gozdov

- Ohranjanje narave, rekreacija in turizem v goz- dnem prostoru

- Gozdarsko podjetništvo in inženirstvo Trajanje študija: 2 leti

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov je študentom posredovati celovito znanje o gozdovih in jih usposobiti za gospodarjenje, skladno z načeli sonaravnosti, večnamenskosti in traj- nosti upravljanja gozdov Program sledi sodobnim evropskim trendom in v ospredje postavlja celovito ekosistemsko upravljanje gozdov. Za diplomante magistrskega študija obstaja več možnosti zaposlitve v javni gozdarski službi, gospodarskih družbah, šolstvu in znanosti, v prihodnosti tudi na področjih samostojnega podjetništva (npr. ekoturizem, zaseb- ni biroji s področja gozdarskega svetovanja, biološko inženirstvo, načrtovanje sanacij ekoloških žarišč, upravljanje z visokogorskim svetom). Naraščale bodo tudi možnosti za opravljanje najzahtevnejših nalog v upravnih organih za varstvo narave in v organizacijah za varstvo narave, za perspektivna veljajo področja novinarstva, komuniciranja z javnostmi, gozdarske politike, komunale in ekološkega ravnanja z odpadki.

magistrski-studijski-programi-2-stopnja/gozdarstvo-in- upravljanje-gozdnih-ekosistemov/.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

HORTIKULTURA

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Hortikultura je s povezovanjem različnih znanj s področja naravoslovja in tehnologije študen- te usposobiti za pridelavo hortikulturnih rastlin ob hkratnem upoštevanju sonaravnega razvoja kmetij- skega prostora. Pridobljeno znanje omogoča interdisciplinarno razumevanje pridelave in uporabe kakovostnih hortikulturnih rastlin tako za potrebe varne hrane kot tudi ohranjanja kulturne krajine oziroma človekovega bivalnega okolja. Magistri hortikulture se bodo lahko zaposlili na področju raziskovanja in razvoja, na področju trženja in storitvenih dejavnosti, v javnem sektorju, v sadjarsko-vinogradniško-vr- tnarski proizvodnji, pridobljena znanja pa jih bodo usposobila tudi za samozaposlitev samostojni podjetnik, svetovalec, neodvisni cenilec).

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/ma- gistrski-studijski-programi-2-stopnja/hortikultura/.

(29)

29 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

KRAJINSKA ARHITEKTURA

Smeri:

- Krajinsko oblikovanje - Okoljsko načrtovanje Trajanje študija: 2 leti

Študenti se usposobijo za najbolj zahtevna planer- ska in projektantska dela v krajinskem prostoru, za aplikativno raziskovalno delo na področju razvoja in varstva kulturne in naravne krajine, za okoljska (varstvena) načrtovanja ob posegih v prostor in v zavarovanih območjih ter za projektiranje mestne in zunajmestne krajine. Pridobljena znanja obsegajo izbrane okoljske vsebine ter v prostorsko razvojno načrtovanje usmerjene predmete, posebej turizma in rekreacije, podeželja, zelenih sistemov v mestu in zunaj mestnem prostoru ter zavarovanih območij, prenovo zgodovinskih parkov in vrtov. Značilnost načrtovalskih predmetov je ukvarjanje z dejanski- mi prostorskimi problemi. Delo poteka na terenu ob sodelovanju z naročniki in z javnostjo, veliko je intenzivnih delavnic in seminarjev, ki se praviloma zaključijo z javno predstavitvijo rezultatov (razstave, katalogi, brošure).

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/ma- gistrski-studijski-programi-2-stopnja/krajinska-arhitek- tura/.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

LESARSTVO

Smeri:

- Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa - Trajnostna raba lesa

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Lesarstvo je vzgojiti strokovnjaka, ki je sposoben reševati najzahtevnejše raziskovalne, razvojne, tehnološke in organizacijske naloge, opravljati samostojno razvojno in raziskovalno delo ter v skladu s sodobnimi izzivi skrbeti za vsestranski razvoj stroke na področju trajnostne rabe lesa.

Diplomanti bodo pridobili znanje in sposobnost samostojnega reševanja sodobnih izzivov, kjer stre- mimo, da bi bila lesna surovina ustrezno vrednotena, oplemenitena in izkoriščena, da bi bili proizvodi visoko kvalitetni s čim večjim vložkom inovativnosti in razvoja, izdelani pa bi bili na okolju prijazen način in z okolju prijaznimi materiali ter da bi bili kakovo- stno oblikovani. Za njihov uspeh na trgu pa je ključ- no tudi ustrezno trženje.

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/ma- gistrski-studijski-programi-2-stopnja/lesarstvo/.

(30)

30 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

MIKROBIOLOGIJA

Temeljni cilji magistrskega študijskega programa druge stopnje Mikrobiologija so izobraziti strokovnjake, ki imajo poglobljena znanja o vplivu in delovanju mikroorganizmov na okolje, biotehnološko proizvo- dnjo in človeka. V okviru študija si pridobijo znanje in veščine dela z mikrobi in osvojijo vse elemente o varnem delu v mikrobiološkem laboratoriju. Prav tako si pridobijo ustrezne veščine pisnega in ustnega poročanja o rezultatih svojega dela in pridobivanja informacij preko sodobnih informacijskih virov.

Zaradi široke izobrazbe imajo diplomanti možnost zaposlitve na področju izobraževanja, raziskovanja in razvoja, na področju trga in storitvenih dejavnosti (velika, srednja in manjša biotehnološka podjetja, blagovna borza, gospodarsko interesna združenja, zavarovalnice itd.), v javnem sektorju (EU-admini- stracija, ministrstva, agencije, skladi, zbornice, kon- trolne in certifikacijske organizacije, organizacije za varstvo potrošnikov, itd.), ter samozaposlitve (samostojni podjetnik, svetovalec, neodvisni cenilec).

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/ma- gistrski-studijski-programi-2-stopnja/mikrobiologija/.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

MOLEKULSKA BIOLOGIJA

Diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje Molekulska biologija pridobijo teoretič- na in praktična znanja o organizmih in življenjskih procesih na molekulski ravni, kot tudi vpogled v nove sodobne pristope k reševanju bioloških problemov. Na sodoben način se spoznajo z univerzal- nostjo življenjskih procesov, njihovo molekularno in strukturno osnovo, z gensko raznolikostjo, gen- skimi spremembami na evolucijski skali, kot tudi z dejstvom, da sta uspeh posameznega organizma, kot tudi celotno življenje na Zemlji, odvisna od medsebojnega delovanja organizmov in okolja. Možnosti zaposlitve diplomantov so v visokošolskih ustanovah, medicinskih, farmacevtskih, diagostičnih, fo- renzičnih ali drugih laboratorijih, biotehnoloških in farmacevtskih podjetjih, kmetijstvu in gozdarstvu, državnih in drugih ustanovah, ki delujejo na podro- čjih varovanja narave in okolja ter zdravja ljudi, živali in rastlin,

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/ma- gistrski-studijski-programi-2-stopnja/molekulska-biolo- gija/

(31)

31 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

PREHRANA

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Prehrana je posredovati poglobljena teoretična znanja iz temeljnih naravoslovnih vsebin, iz specifičnih vsebin prehranskih znanosti, kontami- nacije, toksikologije oz. varnosti hrane, načrtovanja prehrane, prehranskega izobraževanja, prehranskega inženiringa, analitike hrane, razvoja, znanstvenega komuniciranja in raziskovanja. Diplomanti bodo usposobljeni za najzahtevnejša in najodgovornejša dela za načrtovanje, organiziranje, kontrolo in vodenje prehrane, dietetike in klinične prehrane, alterna- tivnih in specialnih oblik prehrane, prehransko izo- braževanje in svetovanje, za posebne naloge v živilski in farmacevtski industriji, za analitiko hrane in delo v kontrolnih analitičnih, inšpekcijskih, razvojnih ter raziskovalnih laboratorijih ter za raziskovalno delo na področjih prehrane.

http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/ma- gistrski-studijski-programi-2-stopnja/prehrana/.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

STRUKTURNA IN FUNKCIONALNA BIOLOGIJA

Cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Strukturna in funkcionalna biologija je izobra- ževanje vrhunskih strokovnjakov in znanstvenikov, ki so usposobljeni za raziskave zgradbe in zgodnjega razvoja živih bitij s sodobnimi mikroskopskimi, hi- stološkimi, citološkimi in molekularno biološkimi tehnikami, pri raziskavah funkcije pa tudi za uporabo sodobnih fizioloških metod v živalski in rastlinski fiziologiji ter elektrofizioloških in etoloških metod v raziskavah živčevja in čutil živali. Posebna znanja bodo diplomanta usposobila za delo v farmakolo- ških, medicinskih in veterinarskih raziskovalnih ali diagnostičnih laboratorijih ter v vseh laboratorijih povezanih razvojnimi, anatomskimi in fiziološkimi raziskavami živali in rastlin.

magistrski-studijski-programi-2-stopnja/strukturna-in- funkcionalna-biologija/.