Bolnišnica in mediji: Največji in najbolj opazovaniPrva operacija tumorja z odstranitvijo

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana november 2019 | št. 05

Bolnišnica in mediji: Največji in najbolj opazovani Prva operacija tumorja z odstranitvijo

dveh celotnih ledvenih vretenc

Umetna inteligenca odkriva možganski tumor

10 let metode TAVI: “V Ljubljano se prihajamo učit”

Zdravstvo: Irska proti Sloveniji

Evakuacija: film gasilske enote UKC Ljubljana

Nogometaši UKC Ljubljana na vrhu Evrope

3 UVODNIK:

Jure Brankovič, Vodja Službe za odnose z javnostmi AKTUALNO

4 Prva operacija tumorja z odstranitvijo dveh celotnih ledvenih vretenc v UKCL 5 Diagnoza možganskega tumorja z uporabo običajnih krvnih preiskav

6 10 let metode TAVI: 685 vstavljenih zaklopk

7 Sodelovanje z mediji in drugimi javnostmi v UKC Ljubljana

8 Intervju: voditelj in novinar POP TV Jani Muhič o zunanjem pogledu na zdravstvu, medijskem svetu in življenju 10 Janko Lorenci: Logika čakanja (članek iz Mladine 27.9.2019)

11 Četrta kampanja cepljenja proti sezonski gripi v UKC Ljubljana 12 Vse več težjih primerov in smrtnih žrtev gripe

13 Uspešni sanacijski ukrepi

13 Strokovni svet podprl ustanovitev Klinike za srce 14 Varnost pacientov: prednostna naloga vseh v zdravstvu

16 Simpozij ob 50-letnici Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo 16 Prva obletnica prve obojestranske presaditve pljuč v UKCL

17 »Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje«

18 Intervju Denise Hibbert: medicinska sestra – specialistka za področje ran, inkontinence in stom UTRIP UKCL

19 Veliko zanimanje v Srbiji za delo v UKCL

20 Nogometna ekipa UKC Ljubljana ostala« na vrhu Evrope!!!

21 14. športne igre slovenskih bolnišnic

22 Bolnišnični klovni vabijo na usta nasmehe že 15 let 23 Na Brdu zbrali skoraj 8.000 evrov za Pediatrično kliniko 23 Poletna šola za dijake v UKCL

IZOBRAŽEVANJE

24 Irska: Priznan profesionalizem medicinskih sester in odločilen pomen zdravstvene nege 26 Osem let uspešnega dela simulacijskega centra

27 5. Svetovni kongres parkinsonske zveze 28 Ukrepanje ob zastrupitvah z monoksidom 28 SEPSA: Zdravi jo – premagaj jo

29 Postopna evakuacija bolnikov

30 Jaz, ti – mi, vi – medosebni odnosi in vodenje

31 Urgentni kirurški blok ob zvokih harmonike osvojil Zelenico in Stol 32 KAJ MENIJO O NAS

34 IN MEMORIAM: Tanja Koren in Hasan Dedić 36 NAGRADNA KRIŽANKA

kazalo

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana november 2019, številka 05 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Janez Poklukar, dr. med.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• Jure Brankovič Lektoriranje: Nina Krajnc

Fotografije: Tina Roš, Matjaž Žnidaršič, Freepik, Istock, Vectorstock, Dreamstime, Shutterstock Fotografija na naslovnici: Tina Roš

Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Grafex d.o.o., naklada: 4.000

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2019 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri- spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne- je do 15. decembra 2019. V uredništvu si pridržu- jemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: soj@kclj.si.

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije.

uvodnik

Glasilo v elektronski obliki na:

www.kclj.si

Mirnost na divjem vrancu

Karizmatični Napoleon, ki je pred 200 leti prodrl vse do Slovenije, je uporabljal prednosti, ki jih prinaša spoštovanje javnosti. Njegovi govori in celo zakonske odredbe so bili napisani preudarno in z mislijo na občin- stvo. Mnogo prej, kot je to postala navada politikov, se je pri vodenju oprl na javno mnenje. Ljudje so njegovim ciljem sledili, zato je tudi z njiho- vo pomočjo postavil Francijo na svetovni zemljevid. Ne glede na njegov dvojni klavrn konec še danes verjamemo v podobo zmagovalca, ki jo je ustvaril. Po prečkanju Alp je naročil portret “calme sur un cheval fougu- eux” (mirnost na divjem vrancu). V tej obliki je najbolje prikazana Napo- leonova sposobnost, da kroti divjo moč z zdravo presojo in prisebnostjo.

V divjem ritmu sprememb v okolju in družbi zdrava presoja in prisebnost tudi danes vlivata pogum in mirnost. Ugled v javnosti je v zdravstvu toli- ko bolj pomemben, saj nam je zaupano izvajanje dejavnosti z zahtevano visoko strokovnostjo in kompetencami. Kljub občutku samozadostnosti smo del sistema, v katerem našo usodo krojijo številni vplivi. Soočamo se s številnimi odločevalci, ki so pogosto z zaposlenimi in pacienti povsem nepovezani, vendar vplivajo tako na prve kot druge.

Sindikati in vlada se dogovorijo, koliko bodo ljudje plačani, ter s stan- dardi in normativi določijo, koliko naj bi jih bilo v službi. Zdravstvena zavarovalnica določi ceno, po kateri bodo storitve plačane in koliko jih moramo opraviti. Politika igra svojo igro, podrejeno dnevnim hotenjem in potrebam, ter dviga prah, ki naj bi prikril njihove druge napake. Vse skupaj se odraža v medijih in odzivih na družbenih omrežjih, ki nam postavljajo ogledalo s sicer pogosto vprašljivo podobo, ki (pod)zavestno vpliva na vse – zaposlene, odločevalce in tudi partnerske organizacije.

Za uspešno komuniciranje moramo najprej sprejeti, da smo vsi različni in da ima vsakdo svojstven pogled na svet. Da mnenje drugih razumemo, čeprav se z njim ne strinjamo ali ne obremenjujemo. Šele odzivi od zunaj – ki običajno pridejo prepozno – nas spomnijo, da vsako obračunavanje s sodelavci ali delodajalcem – lahko na kavi ali na Facebooku – pomeni pljunek na samega sebe. Le z mirnostjo v kritičnih trenutkih ter s spošto- vanjem sebe in sodelavcev lahko premikamo meje – tako zasebno kot v osrednji zdravstveni ustanovi v državi.

Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi

AKTUALNO

Pri mlajšemu moškemu smo po hudih bolečinah v križu di- agnosticirali redki maligni tumor, razširjen na dveh vreten- cih, kar je resno ogrožalo njegovo preživetje. Po natančnem načrtovanju so mu na Ortopedski kliniki odstranili dve vre- tenci in dve rebri ter jih rekonstruirali s sodobnimi implan- tati, ki bodo omogočali nadaljnje optimalno obsevanje.

Gre za prvo takšno operacijo v Sloveniji, ki je trajala 14 ur. Pacient je postal samostojen v vsakodnevnih opravilih in pri hoji, rentgensko slikanje je pokazalo uspešno rekonstrukcijo hrbtenice, bolečine se manjšajo.

Diagnostika, ki se je začela zaradi neznosnih bolečin v križu, je s slikanjem z magnetno resonanco pokazala večje spremembe v tretjem vretencu v bližini duralne vreče in živčnih struktur, ki so uničile kostnino, ter manjšo spremembo v drugem vretencu. Bio- psija je na tretjem vretencu potrdila redek maligni tumor primarne- ga notohordnega tkiva, ki se pojavlja pri približno enem od milijon ljudi. Druga biopsija na Inštitutu za radiologijo z odprto CT vodeno metodo je potrdila enako na težko dostopnem drugem vretencu.

“ Takšen projekt se lahko izvaja le v velikih terciarnih ustanovah s sodelovanjem več različnih profilov ter veliko zagnanostjo in predanostjo vseh sodelujočih.

Po konziliju na Onkološkem inštitutu ter posvetovanju s tremi ve- čjimi tumorskimi centri v tujini (Nemčija, Madžarska, Italija) so bila mnenja o nadaljevanju zdravljenja različna. V centru za protonsko obsevanje v Trentinu so bili mnenja, da zgolj obsevanje ne bo pri- neslo zadovoljivega rezultata, zato smo začeli načrtovati resekcijo dveh vretenc v enem bloku, pri čemer smo poskušali ohraniti vse nevrološke strukture.

REKONSTRUKCIJA Z IMPLANTANTI, KI OMOGOČAJO OBSEVANJE

Pri rekonstrukciji hrbtenice smo potrebovali implatante, ki omo- gočajo tako dobro lokalno sledenje kot optimalno planiranje ob- sevanja in obsevanje. Operacijo smo izvedli 1. julija, trajala je 14 ur, pacient je izgubil 2 litra krvi in bil po operaciji premeščen v Enoto intenzivne terapije (CIT), kjer se je naslednji dan zbudil brez nevro- loških izpadov. Brez takšne operacije preživetje pacienta ne bi bilo možno, sedaj pričakujemo odlične možnosti polne ozdravitve.

Predvideno je še dodatno obsevanje s protonskimi žarki v Trentinu za uničenje potencialno lokalno razsejanih celic ob odprti biopsiji.

Postopek je potekal v dveh sejah, najprej s fiksacijo vretenc in odstranitvijo plošče vretenčnega loka ter ločitvijo ovojnice ko- stnega mozga in odstranitvijo vretenc. Nato smo pacienta obrnili v bočni položaj in s pomočjo torakalnega kirurga odstranili večji del 12. in 11. rebra ter preko lumbotomije vstopili v retroperitonealni prostor, kjer smo vretenca uspešno sprostili od mehkih tkiv. Sle-

dila sta dvigovanje bloka dveh vretenc iz telesa in nato re- konstrukcija s PEEK raztegljivo korpek- tomijsko kletko, alogenim kostnim transplantatom in dvema trikortikalni- ma kostnima tran- splantatoma iz reber, ki so bila predhodno odstranjena.

Pri operacijo so so- delovali: asist. dr.

Miha Vodičar, dr.

med., specialist or- topedske kirurgije,

asist. dr. David Martinčič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, Aljaž Merčun, dr. med., doc. dr. Peter Poredoš, dr. med., specialist anesteziologije …, Matevž Srpčič, dr. med., specialist torakalne kirurgije, hkrati pa še vse drugo osebje (inštrumentarke, operacij- ski tehniki, anesteziološke sestre).

Zahvaliti se gre še sodelovanju s prof. dr. Rokom Vengustom, dr.

med. za nasvete pri odločitvah in posredovanju kontaktov v tujini, enako Saidu al Mawedu iz kliničnega oddelka za travmatologijo, doc. dr. Vladki Salapura za sodelovanje z inštitutom za radiologijo, prof. dr. Jožetu Pižmu in njegovi ekipi za sodelovanje z Inštitutom za patologijo na Medicinski fakulteti UL ter mezenhimskemu kon- ziliju Onkološkega inštituta za sodelovanje pri odločitvah in ureja- nju obsevalne terapije. 

asist. dr. Miha Vodičar, dr. med.

Prva operacija tumorja z odstranitvijo dveh celotnih ledvenih vretenc v UKCL

Prva operacija tumorja z odstranitvijo dveh celotnih ledvenih vretenc v UKC Ljubljana

AKTUALNO Znanstvena revija Scientific reports je pred dnevi objavila

članek prof. dr. Simona Podnarja (Nevrološka klinika UKC Ljubljana), raziskovalcev s Fakultete za računalništvo in informatiko UL in podjetja Smart Blood Analytics Swiss, v katerem so avtorji z rezultati dokazali, da je ob uporabi re- volucionarnega algoritma strojnega učenja, ki ga je razvilo podjetje Smart Blood Analytics, mogoče postaviti diagno- zo možganskega tumorja z uporabo običajnih preiskav krvi.

Možganski tumorji so k sreči relativno redke, vendar pogosto uso- dne bolezni. Njihovo odkrivanje je zahtevno, saj se pogosto pojav- ljajo z zelo neznačilnimi težavami, kot sta glavobol in osebnostna spremenjenost. Njihova diagnostika običajno temelji na klinični sliki in slikovni diagnostiki.

“ V raziskavi, ki so jo raziskovalci UKCL izvedli v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter z zagonskim podjetjem Smart Blood Analytics Swiss SA, so dokazali, da je z metodo strojnega učenja mogoče postaviti diagnozo tumorjev možganov tudi iz rezultatov rutinskih preiskav krvi.

MODEL STROJNEGA UČENJA OPAZI PODROBNOSTI Model strojnega učenja se je »naučil« prepoznati krvne vzorce pa- cientov z možganskimi tumorji na 15.176 krvnih vzorcih pacientov, obravnavanih na nevrološki kliniki UKC Ljubljana, med katerimi jih je imelo 701 tumor živčevja. Uporabnost metode so preverili na vzorcu 68 zaporednih pacientov z možganskim tumorjem in 215 kontrolnih preiskovancih ter ugotovili občutljivost 96 % in značilnost 74 %.

Rezultati dokazujejo, da je ob uporabi metode strojnega učenja dejansko mogoče postaviti diagnozo možganskega tumorja tudi z uporabo običajnih krvnih preiskav, česar zdravniki sami brez tovr- stne informacijske podpore ne morejo. Zaradi redkosti in resnosti bolezni se pogosto opravi draga diagnostika, katere rezultati so največkrat negativni. Ob diagnostiki so pacienti običajno izpostav- ljeni tudi sevanju, natančnost preiskav pa tudi ni vedno optimalna.

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Objavljen članek o novih

možnostih uporabe umetne inteligence

od leve proti desni: dr. Marko Notar, Smart Blood Analytics, prof. dr. Simon Podnar , Nevrološka klinika, prof. dr. Matjaž Kukar, Fakulteta za računalništvo in informatiko

povezava na članek

www.nature.com/scientificreports

Diagnosing brain tumours by routine blood tests using machine learning

Simon podnar 1, Matjaž Kukar2,3, Gregor Gunčar3, Mateja notar3, nina Gošnjak1 &

Marko notar3

Routine blood test results are assumed to contain much more information than is usually recognised even by the most experienced clinicians. Using routine blood tests from 15,176 neurological patients we built a machine learning predictive model for the diagnosis of brain tumours. We validated the model by retrospective analysis of 68 consecutive brain tumour and 215 control patients presenting to the neurological emergency service. only patients with head imaging and routine blood test data were included in the validation sample. The sensitivity and specificity of the adapted tumour model in the validation group were 96% and 74%, respectively. Our data demonstrate the feasibility of brain tumour diagnosis from routine blood tests using machine learning. the reported diagnostic accuracy is comparable and possibly complementary to that of imaging studies. the presented machine learning approach opens a completely new avenue in the diagnosis of these grave neurological diseases and demonstrates the utility of valuable information obtained from routine blood tests.

Diagnosis of brain tumours is usually based on the patient’s history, neurological examination and neuroim- aging findings. The obstacles in diagnosis are often nonspecific clinical presentations1 and the relative rarity of brain tumours (estimated annual incidence rate in the USA: 29/100,000 population)2. Therefore, in order not to miss a diagnosis, physicians need to order a large number of neuroimaging studies, many of which turn out to be negative. Widespread referrals for neuroimaging are costly, not just economically3 but also medically due to false positive studies4. As the majority of brain tumours are initially diagnosed in emergency departments, using predominantly computed tomography (CT) imaging, ionization radiation exposure of patients is also a concern5. Diagnostic accuracy of neuroimaging for brain tumours is also not ideal6,7. As more effective treatments for brain tumours are developed, their early diagnosis may become even more important8. Although neuroimaging studies will unquestionably remain pivotal in the future, there is a definite need for cheap and efficient alternative diagnostic approaches that are useful in patients with headache and other common neurological presentations of brain tumours1.

Tumours secrete various substances9, and the body reacts to tumour growth10, both of which affect body fluid composition. Physicians are able to extract only a small fraction of information hidden in routine blood test results11. Therefore, it is valuable to analyse routine blood test results more closely to try to find evidence of neo- plastic growth. Because machine learning (ML) can recognise subtle patterns in data, it is ideal for this task. We previously demonstrated that the ML model largely outperformed experienced clinicians in diagnosing haema- tological disorders11. Brain tumours also seem suitable for the application of ML because neuroimaging presents a solid reference test for their diagnosis, which is essential for building good predictive models.

The present study aimed to determine the diagnostic accuracy of the ML model for diagnosing brain tumours from the results of routine blood tests. After building a model using a large database of neurological patients, we assessed the sensitivity of this approach in a group of patients with newly diagnosed brain tumours and the speci- ficity in a cohort of consecutive control patients evaluated at the neurological emergency service by routine blood tests and neuroimaging studies. We also determined blood parameters that were most important in the diagnosis of brain tumours by the ML model.

Received: 8 February 2019 Accepted: 25 September 2019 Published: xx xx xxxx

open

Diagnoza

možganskega tumorja z uporabo običajnih krvnih preiskav

Avtorji članka: prof. dr. Simon Podnar (Nevrološka klinika UKCL), prof. dr. Matjaž Kukar (Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Smart Blood Analytics Swiss SA), doc. dr. Gregor Gunčar (Smart Blood Analytics Swiss SA), Mateja Notar (Smart Blood Analytics Swiss SA), Nina Gošnjak (Nevrološka klinika UKCL), dr. Marko Notar (Smart Blood Analytics Swiss SA) NOV PRISTOP

K DIAGNOSTIKI

MOŽGANSKIH TUMORJEV

Tumorji ob svoji rasti proizvajajo in v telo izločajo številne snovi in tudi telo samo reagira na njihovo rast. Oboje vpliva na sestavo krvi in drugih telesnih tekočin. Z novo metodo je mogoče iz obsežnega nabora podatkov krvnih testov izluščiti in povezati podrobnosti, ki lahko kažejo na pojav možganskega tumorja, vendar bi brez analize ostali neznani tudi za najbolj izkušene strokovnjake.

Ugotovljena občutljivost metode je podobna občutljivosti slikov- nih preiskav, kar odpira povsem nove možnosti v diagnostiki teh pomembnih nevroloških bolezni. Avtorji članka so prepričani, da to odkritje omogoča povsem nov pristop pri diagnostiki možgan- skih tumorjev. Še pomembnejša pa je potrditev, da lahko z metodo strojnega učenja iz običajnih krvnih izvidov postavimo diagnoze, ki jih zdravniki sami ne moremo. 

AKTUALNO

Služba za odnose z javnostmi UKCL

»V UKC Ljubljana se prihajamo učit «

Program perkutane vstavitve aortnih zaklopk (TAVI) je v UKC Lju- bljana pod vodstvom prof. dr. Matjaža Bunca zaživel leta 2009, ko so 11. oktobra vstavili prvo zaklopko. Metoda je bila razvita iz klinične potrebe zdravljenja visoko rizičnih bolnikov, ki niso bili primerni za klasično kirurško zamenjavo aortne zaklopke. V dese- tih letih smo z metodo TAVI pomagali 685 bolnikom.

Študije so pokazale, da je metoda zdravljenja z postavitvijo aortne per- kutane zaklopke po rezultatih zdravljenja najmanj primerljiva s kirurškim načinom zamenjave aorte zaklopke. Po mednarodnih smernicah Evrop- skega združenja kardiologov, so bolniki primerni za zdravljenje z TAVI tis- ti, ki imajo srednje visok operativni riziko in so starejši od 75 let.

Pomemben postopek pri izbiri bolnika je CT slikanje, ki nam pove, kakšne dimenzije ima bolnik na nivoju aortne zaklopke in kakšen pristop bo pri bolniku možen za samo implantacijo. Skozi večje vodilo se postavi zak- lopko “Predprirpava je, da v srčno votlino vstavimo žico, ki nam pomaga, da kot po tračnici v srce pripeljemo zaklopko na pravo mesto,” pojasnjuje Matjaž Bunc. V nekaterih primerih razširimo zaklopko z balonom. Maja 2016 je bil opravljen 300. poseg po metodi TAVI. Oktobra 2018 smo so- delovali pri vpeljavi tega postopka v UKC Maribor. Naše delo spremljajo strokovnjaki iz celega sveta.

10 let metode TAVI: 685 vstavljenih zaklopk

prof. dr. Jerzy Pregowsky, Poljska:

“

“

foto: www.gk-bonn.de/media-gkbn/img/Transfemorale-TAVI.png

AKTUALNO

Največji in najbolj opazovani

Sodelovanje z mediji in drugimi javnostmi v UKC Ljubljana

Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi UKCL

Poleg zdravljenja se UKC Ljubljana ob svojem delu aktiv- no vključuje tudi v preventivo in pojasnjevanje dogodkov v zdravstvu. Pogosto smo izpostavljeni zaradi očitanih zapletov ali napak, ko odvetniki ne najdejo druge poti za dosego strankam obljubljenih odškodnin in posežejo po javnih očitkih, na katere zaradi varstva pacientovih pravic pogosto niti ne smemo odgovarjati. Izpostavljenost dela in srečevanje z več kot milijonom strank letno naše delo do- datno izpostavlja.

DNEVNO NASTOPAMO V SKORAJ 30 PRISPEVKIH V letu 2018 je bilo objavljenih 7129 prispevkov, v katerih so bili omenjeni UKC Ljubljana oziroma njegove klinike, kar pomeni 28 prispevkov vsak delovni dan. Osrednja slovenska bolnišnica zapo- sluje najboljše kadre, pri katerih vzporedno z vrhunskim medicin- skim znanjem nikoli ni bilo načrtovano razvijanje komunikacijskih znanj in spretnosti. Ne glede na to imamo srečo, da je večina zapo- slenih od dnevnem srečevanju s pacienti in svojci ter med strokov- ni predavanji tovrstne sposobnosti zelo dobro razvila in se morda niti ne zavedajo, kako odlični komunikatorji so postali. V Službi za odnose z mediji mesečno rešujemo okoli sto novinarskih vprašanj, pri čemer z veliko podporo vseh služb večino vedoželjnosti uspeš- no zadovoljimo. Želeli ali ne – del vsakega poklica – tudi zdravstve- nih – postaja tudi javno komuniciranje. Srečanja s pacienti, nasto- panje v medijih in sodelovanje v javnih razpravah so pomemben del poslanstva.

S TOŽBO DOSEGLI POPRAVEK NERESNIČNIH NAVEDB V Službi za odnose z javnostmi smo prepričani, da moramo medi- jem dosledno pomagati in jim priskočiti na pomoč pri pripravljanju prispevkov. To nam v določeni meri nalagata tako naša vloga v družbi kot Zakon o medijih. Hkrati vztrajamo pri poštenem poroča- nju, zato smo v sodelovanju s pravno službo aprila 2019 vložili tož- bo zaradi neresničnih navedb v Slovenskih novicah marca 2019.

V prispevku je novinar navedel številne neresnične informacije o zdravljenju pacientke, ki so osebno z neresničnimi navedbami poi- mensko napadale zaposlene v UKC Ljubljana.

Sodišče je ugotovilo, da so bili v članku napisani očitki in kritike o delu »največje zdravstvene ustanove v državi, za katero poslovanje je njen strokovni ugled nedvomno izjemnega pomena. Zato se je mogoče strinjati, da je bila z vsebino objavljenega članka prizadeta pravica do dobrega imena in s tem njen pravni interes.« Sodišče je razsodilo, da mora časopis Slovenske novice objaviti popravek, v katerem bodo sami zanikali vse neresnične navedbe, ki so bile

UKC Ljubljana 7.129 objav 72 %

TISK2.378 33 %

TELEVIZIJA 1.031 15 %

RADIO 4086 %

INTERNET 3.312 46 %

ZDRAVSTVO 2.795 objav 28 %

PREVIDNO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

Zaposleni UKC Ljubljana kot fizične osebe v lastnem imenu na dru- žabnih omrežjih objavljamo mnenja, besedila, fotografije, multimedi- jo in drugo. Zaposlene, ki upravljajo ali so avtorji prispevkov na svojih spletnih mestih, in ki komentirajo na spletnih mestih, ki jih upravljajo drugi, bi želeli spomniti, da smo tudi zasebno zavezani k spoštova- nju vseh veljavnih pravilnikov, k poklicni molčečnosti ter k varovanju osebnih podatkov zaposlenih in pacientov. Zaposleni med sabo nič hudega sluteč izmenjujemo vtise in komentarje o tem, kako je pote- kal delovni dan. V stanju vznesenosti ali jeze lahko včasih prehitro objavimo sočen komentar ali nespodobno fotografijo na družabnih omrežjih. Pa vendar take razvade niso zaželene. Predvsem v digital- nem svetu sporočila po tem, ko je enkrat na spletu, avtor ne nadzira več in za sabo pušča digitalno sled, ki jo bo težko spremenil, ali je pa sploh ne bo mogel spremeniti. (A. D.)

OBJAVE V 2018

objavljene v prispevku. Prav tako mora izdajatelj povrniti UKC Lju- bljana vse pravdne stroške. Sodba je postala pravnomočna, saj se Slovenske novice niso pritožile na razsodbo. UKC Ljubljana je dolžan in bo tudi v prihodnje ukrepal v primeru širjenja neutemelje- nih žalitev in neresnic na račun zaposlenih ali osrednje slovenske bolnišnice kot celote.

Slovenski mediji so v letu 2018 objavili 9924 prispevkov v pove- zavi z bolnišnicami in zdravstveno zakonodajo. V skoraj treh četr- tinah so omenjeni UKC Ljubljana, njegove ustanove ali zaposleni.

Skoraj polovica objav je bila v spletnih medijih. 

AKTUALNO

Janija Muhiča večinoma poznamo kot enega od štirih vo- diteljev osrednje informativne oddaje 24 ur na komercialni televiziji. V medijskem svetu dela že 25 let in je prehodil kla- sično novinarsko pot od voditelja lokalne radijske postaje, urednika radijskih novic ter televizijskega poročevalca, ki ga je pot s kamero peljala vse do Afganistana. Manj znano je, da je kot amaterski igralec skupaj s Francijem Kekom ig- ral v več filmih. Precej skrit – saj tega ne razlaga – je njegov projekt Donirana hrana, s katerim v Novem mestu vsak ve- čer po trgovskih centrih poberejo popolnoma neoporečno hrano, ki bi zaradi predpisov morala stran, in jo naslednje jutro razdelijo pomoči potrebnim. S soprogo in tremi otroci živi v Novem mestu.

Jure Brankovič, Služba za odnose z javnostmi UKCL

»Ljubosumje in razklanost, ki ju politika uspešno širi, sta infiltrirana že v vsako ustanovo «

Voditelj in novinar POP TV Jani Muhič o zunanjem pogledu na zdravstvu, medijskem svetu in življenju v času neizprosne kritike na družbenih omrežjih

Javno ste zapisali, da potrebujete storitve UKC Ljubljana. In da so zaposleni v prvi vrsti ljudje, ki niso dovolj cenjeni. Kakšne so vaše izkušnje z UKC Ljubljana in kako bi poklice v zdravstvu od bolničarke do medicinskih sestre in zdravnikov umestili nazaj med cenjene poklice?

V UKC Ljubljana sem že bil na nekaj specialističnih pregledih.

Tudi moji otroci, mati, oče … Ni vse, kot bi pričakoval. To je dejstvo.

Vsak, ki pride k zdravniku, je v skrbeh. Zase, za bližnje. Vsak bi že- lel vse čim prej. Takoj. Vsak bi pričakoval, da ga bodo obravnava- li kot človeka, ne kot številko. Drži? Potem pa se je samo treba postaviti v kožo drugega. Tam je v službi zato, da naredi preiskavo.

Uporabi svoje znanje in izkušnje za to, da vam pove, kaj z vami ni v redu ali hvala bogu da je vse prav. Zdravnik(ca), medicinska sestra (tehnik), bolničar(ka) … A tam nasproti vas je tudi človek.

Najprej to. In prav je, da je na takem delovnem mestu srčen. Zame pa je prav, da sem spoštljiv, ne osoren. Da znam počakati in razu- mem – ne da pogojujem in zahtevam ta trenutek vse, kar mi pri- pada. Da cenim njegov trud, ne da zaničujem in pavšaliziram, da so itak vsi enaki in izkoriščevalci … Ja, pa niso. V vsakem poklicu so slabe izjeme. Naj bodo res izjeme. Še bolje bi bilo, da jih ni, ker v tem primeru tam verjetno nimajo kaj iskati. Ta poklic ni zanje. In v vsakem poklicu so odlični zgledi. Strokovnjaki, ki podirajo meje znanosti. Ljudje, ki so to z veliko začetnico. Srčni. Po njih bi se morali zgledovati. Za vse pa bi bilo tako v UKC Ljubljana kot pov- sod drugod prav, če bi se ravnali po reku: »Ravnaj z drugim tako, kot želiš, da bi on ravnal s teboj.« O sistemu, o tem, kaj plača zava- rovalnica in koliko časa to traja, pa raje ne bom izgubljal besed …

“ Zelo hudo bi moralo bit, da bi »pojamral«

medijem. Realnost pa je, da si danes marsikdo, ki uporablja katerega od družbenih omrežij na spletu in ki je razočaran, zavrnjen, razkurjen, to objavi na svojem profilu. In kateremu od medijev, ki hlepijo po slikah gnilih breskev, to pride tudi prav.

Večina zgodb v zdravstvu nastane na podlagi medsebojnih obra- čunavanj med zavodi ali znotraj njih. Zakaj so mediji edini izhod v sili? So znak, da sistemi ne znajo reševati težav sami?

Kako tipično slovensko. »Foušija«. Ljubosumje. Zakaj bi bil on bolj- ši, kot sem jaz. S čim si on zasluži to in toliko … To je prva stvar. In

AKTUALNO tako zelo specifični smo kot narod prav zaradi tega. Ljubosumje in

razklanost, ki ju politika že desetletja uspešno širi, sta infiltrirana že v vsako ustanovo, podjetje, včasih se delam norca – v vsako ce- lico telesa. In to nikamor ne pelje. Zato si včasih res kdo zasluži – seveda utemeljeno in z dokazi, predvsem pa ko gre za javni denar, za skoraj pol plače, ki jo moramo zaslužiti – torej vaš in moj denar – da ga kdo izpostavi, mu nastavi ogledalo in postavi na piedes- tal, kjer ga ne smejo spregledati ne nadrejeni ne organi pregona, če je storil kaj kaznivega. Ko mi kdo kdaj reče, da imamo v oddaji veliko slabih novic in afer, odvrnem, da so to zgodbe, ki jih ne sme- mo spregledati. Ali pa jim je vseeno in naj kar lomastijo po milijonih naprej, uničujejo človeška življenja, brezkompromisno dosegajo svoje pohlepno zastavljene cilje? Ne medij ne družba, torej ne vi ne jaz, ne smeva pustiti neopaženo vse, kar je slabega. Niti ne tisto, kar je dobrega. In kar si zasluži biti povedano na glas, pohvaljeno.

Starši in pacienti se pogosto obračajo na medije s svojimi zgod- bami. Umazan jogi ali plesniva breskev postane osrednja tema poročil. Je to realnost 2019?

Ni vsaka gnila breskev za v časopis ali na televizijo, lepo vas pro- sim. Je pa morda za v knjigo pohval in pritožb. Koliko pritožb dobi- te? Jih jemljete resno? Se pogovorite s pritožnikom? Se mu opra- vičite za napako, pomanjkljivost? Se potrudite, da bi bilo vsakemu čim bolje? Če bi imel umazano vzmetnico, če je uničena, da se še slabše počutim, ko me zdravijo, bi verjetno najprej vljudno prosil nekoga na oddelku, da mi jo zamenja, da poskrbi, da mi bo lažje okrevati. Če odziva ne bi bilo, če mi ne bi niti razložili, zakaj tako, ne bi pokazali zanimanja za mojo težavo, če bi bili do mene nesramni in če bi se več bolnikov pritožilo nad enakimi razmerami in odnosom zaposlenih, če bi se počutil kot nebodigatreba, za katerega mislijo, da delam zgago, pa bi verjetno res iskal pomoč pri vodji oddelka.

Zelo hudo bi moralo biti, da bi »pojamral« medijem. Realnost pa je, da danes marsikdo, ki uporablja katerega od družbenih omrežij na spletu in ki je razočaran, zavrnjen, razkurjen, to objavi na svojem profilu. In kateremu od medijev, ki hlepijo po slikah gnilih breskev, to pride tudi prav.

Družbena omrežja so neizprosna do vseh – tako športnikov, iz- postavljenih javnih oseb kot organizacij. Kako se soočate z jav- nimi zapisi?

Vsak ima pravico do svojega mnenja. Če si njegovo mnenje zasluži javno polemiziranje, pa je drugo vprašanje. Ničkolikokrat že sem bil tudi sam deležen opazk, žaljivih komentarjev, celo groženj … Sprva sem si to celo jemal k srcu, potem pa sem začel iskati, ali so ar- gumentirani ali ne, ali so le škodoželjni, nesramni, žaljivi … Grožnje sem vedno prijavil. No, zdaj komentarje največkrat – kadar je le mo- goče – ignoriram. Ker vem, da prihajajo od večnih nezadovoljnežev, največjih modrecev na tem planetu in t. i. kavč komentatorjev, ki se spoznajo na vse. Ampak čisto na vse. S tistim, ki želi z menoj dobro- namerno poklepetati o kateri temi, mojih besedah ali dejanjih, pa rad spijem kavo in sprejmem tudi kritiko z argumentom.

Kavč komentatorji so se iz športa preselili tudi na druga področ- ja. Vsakdo ve, kako zadeti trojko ali organizirati napad v nogometu, kako voditi oddajo in pravilno spraševati ter na kakšen način bi morali operirati nogo ali urediti transplantacije.

Ja, jaz tudi vem, kako se pobarva lesena vrata, pa mislite, da jih bom dobro pobarval? Konec koncev vem, kako jih izdelujejo, pa mislite, da bi si jih šel sam narediti? Ne bi. Na kraj pameti mi ne pride. Prvič, ker vem, da če bi jih hotel izdelati in pobarvati tako, da bi mi bila všeč in me na njih ne bi nič motilo, bi za to verjetno po- treboval veliko mesecev, morda let, da bi se naučil vseh tehnik, pa

še pravo orodje bi moral imeti … Včasih kavo spi- jem z enim od novome- ških mizarjev. Prav on mi je »solil pamet«, kako bi moral katerega gosta v studiu kaj vprašati, s čim bi on začel oddajo in da smo itak vsi novinarji

»glih«. Sem ga vprašal, če mi prepusti izdelavo ene od naročenih ku- hinj … ker jaz mislim, da znam bolje kot on… Po- tem sem dodal, da so vsi mizarji enaki … na hitro nekaj skup zmečejo in drago prodajo … Pa je užaljeno zagovarjal svo- je izdelke in me vprašal, kako si upam na pamet

soditi o tem… zdaj pijeva kavo in deliva mnenja, se pogovarjava o dogodkih doma in po svetu ter ceniva delo drug drugega. Ker on v življenju počne nekaj, jaz pa nekaj drugega.

“ Zdaj komentarje največkrat – kadar je le mogoče - ignoriram. Ker vem, da prihajajo od večnih nezadovoljnežev, največjih modrecev na tem planetu in t.i.

kavč komentatorjev, ki se spoznajo na vse. Ampak čisto na vse.

Pogosto vam medijem tako kot zdravstvu očitajo paktiranje s politiko, pri čemer puščice letijo iz vseh strani, odvisno od dnev- nih potreb. Kako se s tem soočate?

Ker puščice letijo od vsepovsod, sem prav zadovoljen. To je zame potrditev, da sem politično neodvisen, kot bi moral biti vsak novi- nar. Tako kot sem za iskrene in preverjene besede na dan volitev v enem od političnih taborov dobil po končanem vklopu v oddajo kozarec v glavo, so mi pred leti iz drugega, nasprotnega političnega tabora grozili z besedami, da vedo, kam hodijo moji otroci v vrtec.

Če si zasluži dve minuti na televiziji poteza enega politika z desne, to ne pomeni, da mi je bližje leva. In obratno. Televizija je medij, na- menjen vsakemu državljanu, da vidi in sliši, kaj se godi doma in po svetu. Da je seznanjen s tem, če nekdo lomasti po javnih milijonih in jih z buldožerjem baše, kamor mu paše. Da ve, da sta mu ali mu nista policija in tožilstvo dihala za vrat. In da je seznanjen s tem, kaj mu je izvoljena oblast namenila v naslednjem sprejetem zakonu, če mu bo lažje ali težje. Kot tudi zgodbe o ljudeh, ki premikajo gore, da bi lažje živeli, in ljudeh, ki potrebujejo takšno in drugačno po- moč. Vse počnemo z najboljšim namenom, da bi gledalci preprosto vedeli. In da bi dali potrditev ljudem, ki se borijo za svoj kruh, znan- stvenikom in strokovnjakom, ki delajo čudeže in premikajo meje znanosti, da bi dali vedeti barabam, da jih opazujemo in jim ne bo enostavno stegovat prstov, ker jih bo nekdo prej kot slej odkril.

Opozarjamo na napake, razmetavanje denarja, v imenu malega člo- veka protestiramo za lažji in normalnejši vsakdan. In veste, kaj je pri vseh teh pritiskih, kozarcih v glavo in grožnjah najpomembnejše?

Mirne vesti, čisto mirne grem vsak večer spat in vsako jutro vsta- nem. In to povem zelo jasno in zelo naglas. 

AKTUALNOObjave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

Mladina 27.09.2019

Petek Država: Slovenija

Doseg: 56.000 Stran: 17

Površina: 395 cm

Članek objavljen v časopisu Mladina 27. 09. 2019

AKTUALNO asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih, Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov.

Četrta kampanja cepljenja proti sezonski gripi v UKC Ljubljana

Delež zdravstvenih delavcev v Sloveniji, cepljenih proti se- zonski gripi, je zelo nizek, kar ne omogoča dovolj učinkovi- te zaščite pred širjenjem te nalezljive bolezni. Tudi v UKC Ljubljana, največji slovenski zdravstveni ustanovi, je delež cepljenih v sezoni 2015/2016 znašal manj kot 10 odstot- kov. Zato smo konec leta 2016 na KIMDPŠ začeli projekt promocije zdravja za povečanje precepljenosti zaposlenih proti gripi v UKC Ljubljana. V letošnjem letu nas čaka že četrta izvedba kampanje.

CILJI IN SPOROČILO KAMPANJE Cilj kampanje ostaja vseskozi enak:

a) povečanje dostopnosti brezplačnega cepljenja za zaposlene v UKC Ljubljana in obogatitev že obstoječih cepilnih mest na večjih klinikah z dodatnim stalnim cepilnim mestom v glavni stavbi UKC Ljubljana, ki je prostorsko in časovno dostopno vsem zaposlenim;

b) krepitev podpore cepljenju med najvišjim vodstvom in sred- njim vodstvenim kadrom;

c) za cepljenje motivirati (zdravstvene) delavce z najnižjim de- ležem precepljenosti;

d) izvedba socialno-marketinške kampanje z uporabo inovativ- nih komunikacijskih kanalov in pristopov.

Krovno sporočilo kampanje je, naj zaposleni sprejmejo odgovor- nost in se cepijo ter tako pred gripo zaščitijo sebe, svojce in bol- nike. Slogan »Gripe ne prenašam! Zato se cepim! Tako ščitim sebe in druge.« spodbuja k odgovornemu vedenju. Sporočilo podkrepi znak kampanje v obliki ščita. Za zaposlene v zdravstvu je namreč cepljenje proti gripi še posebej pomembno, saj smo v primerjavi s preostalo delovno populacijo bolj izpostavljeni in veliko bolj tve- gamo, da bomo zboleli za gripo. S cepljenjem pred boleznijo ne zaščitimo le sebe in svoje družine, temveč tudi bolnike, torej tiste, ki imajo največje tveganje za hud potek gripe, zaplete osnovnih bo- lezni in celo smrt.

OBVEŠČANJE ZAPOSLENIH IN DOSTOPNOST CEPLJENJA

V kampanji so uporabljena različna gradiva in komunikacijska sredstva, kjer se pojavljajo usmerjene informacije in izpeljan- ke krovnega slogana: zloženka z glavnimi informacijami o gripi in cepljenju, plakati različnih dimenzij na izpostavljenih mestih z ve- liko frekvenco zaposlenih (glavni vhodi, stene ob dvigalih, skupni prostori na klinikah, hodniki, čajne kuhinje itd.), ki jih dopolnjujejo redno ažurirani tedenski urniki cepljenja; nalepke ob registratorjih prisotnosti z nagovorom zaposlenim, naj se cepijo.

Cepilnim mestom na klinikah, njihovi označitvi in obveščanju o lokaciji in urnikih cepljenja ves čas izvedbe kampanje posveča- mo veliko pozornosti. V letošnji sezoni se bo cepljenje po v nap- rej pripravljenem urniku izvajalo v času od 11. do 29. 11. 2019 na 12 različnih lokacijah (Interna klinika, Infekcijska klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Center za geriatrično medicino Interne klinike, Pediatrična klinika, Ginekološka klinika, Stomatološka kli- nika, Očesna klinika, Klinični inštitut za radiologijo, Klinični odde- lek za travmatologijo in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa).

Od sezone 2017/2018 se cepljenje izvaja tudi na stalnem cepil- nem mestu. To je za potrebe cepljenja posebej urejeno in opre- mljeno mesto v avli glavne stavbe UKC Ljubljana. Letošnje stalno cepilno mesto bo postavljeno še na posebej vidnem mestu, pred dvigali glavne avle. Za cepljenje bo odprto od 11. do 29. 11. 2019, 5 dni na teden med 12. in 14. uro.

POVEČANJE PRECEPLJENOSTI IN SKRB ZA HIGIENO Z ROKO V ROKI

Za učinkovito preprečevanje okužbe med zaposlenimi, njihovimi svojci in bolniki pa moramo poleg cepljenja izvajati tudi druge uk- repe: pri negi in zdravljenju bolnikov si moramo razkuževati roke in površine ter uporabljati obrazne maske; v domačem okolju je po- membno redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo ter čišče- nje površin in predmetov z vodo in detergentom; tako v delovnem kot domačem okolju pa ne smemo pozabiti tudi na redno prezra- čevanje prostorov.

Kampanja cepljenja proti sezonski gripi v UKC Ljubljana je bila v preteklih sezonah uspešno izpeljana. Z majhnimi koraki izpolnju- jemo zastavljen cilj glede povečanja deleža cepljenih zaposlenih v UKC Ljubljana. Tako smo v sezoni 2017/2018 dosegli 22-odsto- tno precepljenost in smo slovenska bolnišnica z največjim dele- žem precepljenosti. 

AKTUALNO

Sezona gripe se v Sloveniji največkrat prične v drugi polovici de- cembra, največ obolelih je proti koncu januarja in v prvi polovici februarja. Sezonsko gripo povzročajo trije virusi: virusa influence A (H3N2 ali H1N1) in virus influence B. Virusi influence A se spre- minjajo skoraj vsako leto, virus influence B pa redkeje. Bolezenski znaki nastopijo 1−3 dni po okužbi. V 24 urah pred začetkom bolez- ni poraste količina izločenega virusa in doseže vrh v naslednjih dveh dneh. Pri večini obolelih se izločanje preneha najkasneje po desetih dneh. Oseba je najbolj kužna tik pred in nekaj dni po pojavu bolezenskih znakov, lahko pa okužba poteka popolnoma brez simptomov. Gripa brez zapletov se kaže z vročino, prehlad- nimi znaki, splošnimi simptomi (glavobol, slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih) ter včasih s prebavnimi težavami. O gripi z zapleti govorimo, kadar je potrebno bolnišnično zdravljenje in/ali so prisotni simptomi in znaki okužbe spodnjih dihal (hipoksemija, dispneja, pljučni infiltrati), prizadetost osrednjega živčevja in/ali znatno poslabšanje osnovne kronične bolezni. Še posebej ogro- ženi za težji potek so bolniki s kroničnimi boleznimi (predvsem z boleznimi srca in pljuč), s hudo motnjo imunosti, starejši od 65 let, nosečnice, otroci, mlajši od 6 mesecev, ter ekstremno debeli ljudje (ITM ≥ 40).

Prejšnja sezona v Sloveniji, glede na trajanje in delež pozitivnih vzorcev, je bila povprečna. Glede na podatke SPOBO o številu hospitaliziranih in umrlih bolnikov v UKCL s potrjeno gripo ugo- tavljamo, da jih je bilo v zadnji sezoni zdravljenih več v enotah in- tenzivne terapije, več jih je tudi umrlo.

Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb

Vse več težjih primerov in smrtnih žrtev gripe

V sezoni 2019 na južni polobli, ki se ravnokar končuje, so poročali o zgodnejšem začetku sezone v Avstraliji, kjer je bila gripa A pod- tipa A(H3N1) prevladujoča, prav tako v Južni Afriki, medtem ko je v Južni Ameriki prevladovala gripa A podtipa A(H1N1)pdm09.

Potek sezone je bil povprečen.

Sestava cepiva proti gripi za severno poloblo za sezono 2019/20 vključuje 4 antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije krožili v prihajajoči sezoni (antigeni podobni sevom: A/Brisbane/02/2018 (H1N1) (pan- demski sev), A/Kansas/14/2017 (H3N2), B/Colorado/06/2017 (Victoria) in B/Phuket/3073/2013 (Yamagata)).

Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vse, še zlasti za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od 6 mesecev do 2 let starosti), nosečnice, za izjemno debele (ITM ≥ 40) ter zdravstve- ne delavce in sodelavce. V UKCL bo cepljenje za zaposlene na voljo v mesecu novembru kot vsa leta do sedaj. 

674

611

570 580 590 600 610 620 630 640 650 660 670 680

2017/2018 2018/2019

Število hospitaliziranih z dokazano gripo v UKC Ljubljana v zadnjih dveh sezonah (vir: SPOBO)

Število hospitaliziranih

AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi UKCL

Strokovni svet podprl

ustanovitev Klinike za srce

Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je v ponedeljek, 16. septembra 2019, soglašal z ustanovitvijo Klinike za srce, kjer bi potekalo zdravljenje vseh bolnikov s srčnimi bo- leznimi. Po besedah direktorja UKC Ljubljana bi s takšno kliniko uresničili vizijo stroke.

Klinika za srce bo ena izmed klinik UKC Ljubljana, kjer bodo zdru- ženi Klinični oddelek za kardiologijo Interne klinike, Klinični od- delek za kardiovaskularno kirurgijo Kirurške klinike ter Center za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. 

Pri izvajanju sanacije smo se osredotočili predvsem na za- gotavljanje pravilnega, pravočasnega evidentiranja stori- tev, zaključevanje obravnav, skrajševanje čakalnih dob ter pridobivanje novih virov financiranja. Poudarek je tudi na področju zniževanja zalog, pogajanja z dobavitelji ter raci- onalne uporabe materiala.

Za pretok informacij do vseh zaposlenih skrbimo preko različnih medijev. V internem časopisu Interno obveščamo zaposlene o po- teku sanacije, o ključnih ukrepih ter o njihovi realizaciji. Trudimo se sanacijo predstaviti kot priložnost za izboljšave. Poudarjamo, da lahko sodelovanje vseh zaposlenih pri izvajanju teh ukrepov pri- pomore k boljšemu poslovanju na način, da njihove pravice niso spremenjene. Tema izvajanja sanacijskih ukrepov je obvezna na vseh vodstvenih sestankih (Strokovni svet, Ekonomski svet, Kole- gij generalnega direktorja, sestanki vodstev klinik ipd.). Sanacijska uprava se redno srečuje na tedenskih sestankih, kjer obravnava tekočo problematiko posameznih sanacijskih ukrepov ter aktivno išče dodatne možnosti dolgoročnih izboljšav.

V času priprave poročila razpolagamo s podatki o realizaciji prihod- kov in stroškov za obdobje januar–avgust 2019. Pri večini ukrepov je torej podana ocena na podlagi realizacije januar–avgust 2019 ter simulacije za mesec september na podlagi osemmesečnih po- datkov. Od 38 aktivnih ukrepov v letu 2019 je:

f12 ukrepov imelo nedoseganje načrtovanih učinkov;

f17 ukrepov v obravnavanem obdobju še ni imelo načrtovanih finančnih učinkov;

f9 ukrepov pa je preseglo načrtovane finančne učinke.  Tilen Pahor, Področje za ekonomsko in finančno dejavnost UKCL

Uspešni sanacijski ukrepi

SPLETNE OBJAVE IN POHVALE Ocenjujemo, da smo v obdobju januar–

september realizirali 8.282.877 € po posameznih sanacijskih ukrepih

“ Devet ukrepov je že preseglo planirani finančni učinek za leto 2019.

Uspeh je vreden 8.282.877 €.

Toliko namreč znaša skupna ocena realiziranih učinkov sanacij- skih ukrepov v €, ki smo jih dosegli v obdobju januar – september.

Največji prihranki so znašali na zmanjšanju stroškov:

fzmanjšanju stroškov zdravstvenih storitev medicinske fakultete: 1.167.662 €

fznižanju zalog – 2.219.035 €

frealizacija programa funkcionalne diagnostike – 621.974 €

stroški zdr avil nezdr

avstveni ma terial

znižanje zalog delovni progr

am storitve med. fakultete

AKTUALNO

VARNOST PACIENTOV:

prednostna naloga vseh v zdravstvu

Letošnji moto Svetovne zdravstvene organizacije: »Govorite o varnosti pacientov«

Jelka Mlakar, izr.prof. dr. Radoslav Kveder, prim. Dušica Pleterski Rigler, prof. dr.Andrej Bren

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 17. september 2019 prvič razglasila za Mednarodni dan varnosti pacien- tov. Države članice SZO so se zavezale, da bodo varnost pacientov priznale kot ključno zdravstveno prednostno nalogo, in se strinjale, da bodo ukrepale za zmanjšanje var- nostnih odklonov v zdravstvenih ustanovah.

Da bi spodbudili odprto komunikacijo za učenje iz varnostnih odklonov in poudarili pomen varnosti pacientov, je slogan za sve- tovni dan varnosti pacientov 2019 »Govorite o varnosti pacien- tov!« S ponosom lahko zapišemo, da smo se tega problema že leta 2004 lotili tudi v UKC Ljubljana, ko je večpoklicna skupina pos- tavila temelje Sistema upravljanja z odkloni in tveganji ter ga leta 2008 vpeljala v prakso. V našem zavodu si že več kot desetletje sistematično prizadevamo za izboljševanje varnosti pacientov; to pomeni manj neželenih odklonov in tveganj za paciente ter posle- dično boljše izide zdravljenja.

Skrb za varnost pacientov ni nekaj novega, saj se v mnogih drža- vah, predvsem državah razvitega sveta, s tem ukvarjajo že drugo ali tretje desetletje in marsikje dan varnosti pacientov obeležujejo že vrsto let. Zakaj je torej potrebno poudariti, da mora postati var- nost pacientov globalna prioriteta v zdravstvu? Očitno je problem varnosti pacientov precej trši in zahtevnejši oreh, kot si večina to predstavlja. Kljub velikim naporom in tudi opaznim spremembam na področju varnosti pacientov v najrazvitejših državah z doseže- nim še niso zadovoljni. Kakšno je stanje tam, kjer se s to proble- matiko do sedaj niso veliko ukvarjali ali so jo celo ignorirali, lahko le ugibamo. Zadnji dokazi kažejo, da to ni dobro, zato je skrajni čas, da se s tem globalno soočijo in spopadejo vsi, ki so pri tem vple- teni – zdravstvene organizacije, zdravstvena politika, zdravstveno osebje, pacienti in njihovi svojci ali zastopniki. Tudi slogan prvega svetovnega dneva varnosti pacientov je poveden, »Govorite o var- nosti pacientov«, saj je odkrita, odprta komunikacija o neželenih dogodkih pri zdravstveni obravnavi pomemben element varnostne kulture.

“ Če si zatiskamo oči, ne slišimo in ne spregovorimo, ne vemo, kaj gre narobe in ne moremo izboljševati procesov

Večina se do nedavnega ni zavedala, katere pasti in nevarnosti se skrivajo pri zdravstveni obravnavi pacientov, ter tega, da predsta- vlja bolnišnično zdravljenje za paciente neprimerno večje tvega- nje kot potovanje z letalom. Zadnji podatki o varnosti v letalstvu kažejo, da je tveganje za letalsko nesrečo 1 na 11 000 000 pole- tov. V nedavno objavljeni publikaciji (2018) »Crossing the Global Quality Chasm: Improving Health Care Worldwide« so zapisali, da se v državah z majhnimi ali srednje velikimi prihodki zaradi slabe zdravstvene obravnave v bolnišnicah zgodi 134 milijonov nežele- nih dogodkov, zaradi česar umre 2,6 milijona ljudi/leto, kar naj bi predstavljalo 10–15 % vseh smrti! Stroški, ki naj bi zaradi tega nas- tali, pa so vrtoglavih 42 milijard dolarjev/leto.

Kako je vendar to mogoče, saj je skrb za varno obravnavo pacien- ta logična in vgrajena naravnanost zdravstvenega osebja ter go- tovo tudi vodstev bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov? Do neželenih dogodkov/varnostnih odklonov pride tudi takrat, ko je zdravstvena obravnava pacienta zastavljena najbolj skrbno in po

foto: VITO MANOLO ROMA

Ključni ukrepi

fpovečevanje usklajenih globalnih ukrepov za varnost pacientov,

fuvedbo ukrepov za zmanjševanje preprečljivih varnostnih odklonov,

fozaveščanje voditeljev in ostalih zaposlenih pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti,

fozaveščanje javnosti in medijev o ključnih vprašanjih v povezavi z varnostjo pacientov,

frazvijanje in preizkušanje novih pobud za izboljšanje varnosti pacientov in

fpomoč pacientom, da prispevajo k lastni varnosti.

AKTUALNO

“ Obravnava odklonov poteka ne krivdno, ne sramotilno, zagotavlja anonimnost vključenih, zagotavlja stalno učenje in izboljševanje procesov z izvedbo preventivnih in korektivnih ukrepov.

Graf 1: Naraščanje števila sporočenih odklonov je odraz višje varnostne kulture zaposlenih

pravilih stroke in to se dogaja po vseh bolnišnicah v svetu. Neže- leni dogodek zaradi malomarne ali zlonamerne obravnave je res izjemen. Nesporno je dejstvo, da se varnostnim odklonom pri zdra- vstveni obravnavi zaradi narave delovanja človekovih možganov enostavno ni mogoče v celoti izogniti. Lahko pa njihovo pojavnost s pravilnim pristopom, z razvijanjem, s spodbujanjem ter gojenjem varnostne kulture in varnostnega okolja pomembno zmanjšamo!

Večina, tudi mnogi zdravstveni delavci, se ne zavedamo komple- ksnosti, ki jo predstavlja zdravstvena obravnava v bolnišnici, in sla- bo je, kadar se tega ne zaveda vodstvo. Koliko različnih sistemov in procesov se prepleta v bolnišnici! V bolnišnicah, kjer so prišli z razvojem varnostne kulture najdlje, procese in sisteme nepre- stano preverjajo in izboljšujejo. Izkušnje v državah, kjer se najdlje ukvarjajo z varnostno kulturo, so pokazale, da so varnostni odkloni v bolnišnicah v cca 80 % povezani s slabostmi v sistemih in pro- cesih. To so torej dogodki, ki bi jih lahko preprečili, če bi sistem- ske in procesne napake popravili ter sisteme in procese izboljšali.

Varnostne odklone je torej potrebno vedno obravnavati z največjo skrbnostjo, brez iskanja krivcev, temveč z iskanjem pravih vzrokov in oblikovanjem ukrepov, ki naj bi take dogodke v bodoče prepre- čili ali njihovo pojavnost čim bolj omejili. V mnogih bolnišnicah po svetu, tudi v naši, smo zato razvili način sporočanja (razvoj infor- macijskega Sistema sporočanja odklonov in tveganj (SSOT)), ki je prostovoljen, lahko tudi anonimen, temelječ na zaupnosti in nekaz- novalnosti, neodvisno od drugih kazenskih postopkov.

Svetovni dan varnosti pacientov smo obeležili v Univerzitetnem kliničnem centru (avla glavne stavbe) s postavitvijo posterjev in našo aktivno. Sodelovali so tudi predstavniki pacientov iz Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, in Zdru- ženja Europa Donna.

Izobraženo zdravstveno osebje ve, kako je potrebno pacienta za- ščititi in omejiti škodo zaradi nastalega odklona. O samem odklonu se na primeren način pogovori s pacientom/svojci in se pacientu za to tudi opraviči. V timu se o vsakem odklonu o tem pogovorijo (izpeljejo varnostni pogovor), skušajo dogodek čim bolj natančno pojasniti in oblikovati ukrepe. V primeru, da gre za varnostni od- klon s posledično poslabšanim zdravstvenim stanjem pacienta ali smrtjo, izvedemo poglobljeno analizo vzrokov in posledic; ključna je uvedba preventivnih/korektivnih ukrepov; vključno z oceno tve- ganja možnosti ponovitve podobnega zapleta.

Razglasitev Svetovnega dneva varnosti pacientov sprejemamo kot dodatno spodbudo za nadaljnji razvoj in izboljševanje kulture varnosti v zdravstvenem sistemu. 

AKTUALNO

Blaž Koritnik Ana Mavko, dr. med., Bojana Smrke Kumer, dipl. m. s.

KO za torakalno kirurgijo, UKCL

Simpozij ob 50-letnici Kliničnega

inštituta za klinično nevrofiziologijo

Prva obletnica prve obojestranske

presaditve pljuč v UKCL

Inštitut za klinično nevrofiziologijo je bil ustanovljen 17. oktobra 1969. 20. in 21. septembra 2019 smo na Medicinski fakulteti obeležili 50-letnico inštituta.

Na dvodnevnem srečanju, ki smo ga organizirali v sklopu vsakole- tnih Ljubljanskih simpozijev klinične nevrofiziologije, smo s pomoč- jo eminentnih gostov iz tujine, dolgoletnih sodelavcev in prijateljev inštituta predstavili področja, s katerimi se klinično in raziskoval- no ukvarjamo na inštitutu: elektromiografijo, bolezni perifernega živčevja, medoperativni elektrofiziološki nadzor, motnje spanja, epilepsijo in elektroencefalografijo, živčno-mišične bolezni ter ul- trasonografijo perifernih živcev in mišic. Na slavnostni otvoritvi nas je pozdravil ustanovitelj inštituta, profesor Milan Dimitrijević, ki je pri svojih 88 letih še vedno zelo aktiven v mednarodnem prostoru.

Za pomemben prispevek k razvoju slovenske klinične nevrofiziolo- gije je od vodstva UKC prejel spominsko plaketo. Profesor Janez Zidar, dolgoletni predstojnik inštituta, je v predavanju v spomin dr.

Janeza Faganela, ki je bilo že 35. po vrsti, predstavil 50 let Inštituta za klinično nevrofiziologijo in 60 let slovenske klinične nevrofizi- ologije. Simpozij je potekal skupaj s Sinapsino nevroznanstveno konferenco. S tem smo izpostavili pomen povezovanja temeljnih nevroznanstvenih raziskav s kliničnim nevrološkim in nevrofizio- loškim delom. Simpozij je bil priložnost, da smo predstavili 50 let izkušenj in pogledali proti naslednjim 50 letom izzivov, ki čakajo in- štitut. Ob tej priložnosti čestitam in se zahvaljujem vsem sodelav- cem, ki so prispevali, prispevajo in bodo še naprej prispevali k temu, da je Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo pomembna in uve- ljavljena enota UKC Ljubljana, hkrati pa hvala tudi ostalim enotam Nevrološke klinike in drugih klinik UKC Ljubljana, drugim nevrološ- kim oddelkom, inštitucijam in združenjem v Sloveniji in širši regiji, s katerimi že leta uspešno sodelujemo. 

14. septembra 2019 smo obeležili prvo obletnico presaditve obeh pljučnih kril in s tem začetek kirurškega programa pre- saditve pljuč v UKC Ljubljana. V letu dni smo opravili 8 obo- jestranskih presaditev pljuč pri bolnikih s cistično fibrozo, KOPB, pljučno fibrozo ter MacLeodovim sindromom.

Ob tej priložnosti smo organizirali strokovno srečanje s pogosti- tvijo. Krepili smo ekipni duh, v sodelovanju z bolniki in njihovimi svojci smo se veselili njihovega novega življenja.

Govorniki so izpostavili dosedanje dosežke in uspehe, poudarili so pomen izkušene in požrtvovalne ekipe ter predstavili vizijo progra- ma v prihodnje.

Dogodka smo se udeležili sodelujoči timi predoperativne, opera- tivne, anesteziološke in postoperativne obravnave ter seveda tudi pacienti s svojimi družinami, ki so ponovno zaživeli z novimi pljuči.

Za organizacijo dogodka in finančno podporo se zahvaljujemo Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije ter donatorjem Chiesi, Pro-Gem, Bormiamed, MM Surgical, Pharmamed mado, RAM2, AMS Meding in Sanolabor. 

Poglejte si posnetek otvoritvenih predavanj

AKTUALNO Marta Borštnar, dipl. m. s., IBCLC

Svetovni teden dojenja, ki ga večina svetovnih držav obe- ležuje prvi teden avgusta, po- udarja pomen dojenja otrok po vsem svetu. Pod okriljem Svetovne zveze za dojenje je tudi Svetovni dan dojenja, ki je 2. avgusta. V Evropi Teden dojenja obeležujemo prvi teden v oktobru, predvsem zaradi poči- tnic v poletnem času. Gre za del aktivnosti Svetovne zveze za doje- nje, s katerimi se želi usmeriti pozor- nost družbe k osveščanju o pomenu dojenja. Letošnje vodilo se glasi »Opol- nomočimo starše, omogočimo dojenje.«

Zelo pomembno je dobro informiranje bodočih star- šev in staršev otrok o laktaciji in dojenju, obenem pa je potrebno zagotoviti kar najboljšo podporo in pomoč, da doje- nje dobro steče.

SZO, UNICEF in drugi zdravstveni strokovnjaki priporočamo iz- ključno dojenje prvih šest mesecev otrokove starosti in ob ustre- zni dopolnilni prehrani nadaljevanje dojenja do dveh let ali dlje.

Dojenje otrokom omogoča najboljši začetek življenja in je eden najpreprostejših, najbolj zdravih in stroškovno najučinkovitejših načinov, ki pozitivno vpliva na preživetje in zdrav razvoj otrok. Je naravna, enostavna in prednostna izbira prehrane otroka za veči- no staršev. Je pa tudi spretnost, ki se je je potrebno naučiti. Ne- katere ženske kar takoj dojijo brez težav, medtem ko morajo druge vložiti več truda na poti do uspešnega dojenja.

Prve informacije podajo že izbrani osebni zdravniki in medicinske sestre v svetovalnih ambulantah. Priporočamo obisk Šole za star- še. Po porodu mati dobi v porodnišnici vso potrebno podporo pri hranjenju in negovanju otroka; ob odpustu iz porodnišnice pa dobi informacijo o možnih oblikah pomoči v primeru težav v domačem okolju. Matere tako lahko:

f poiščejo pomoč v obliki 24-urne telefonske pomoči v vsaki porodnišnici, ki je nosilka naziva Novorojenčku prijazna porodnišnica;

f poiščejo pomoč pri patronažni službi ali v otroškem dispan- zerju;

f poiščejo pomoč pri Mednarodno pooblaščenih svetovalcih za laktacijo IBCLC (www.dojenje.org);

f poiščejo pomoč pri laičnih LLL svetovalkah za dojenje (www.dojenje.net);

f obiščejo Skupino za podporo dojenju;

f pokličejo matere, ki so same dolgo dojile in so pripravljene pomagati.

V Sloveniji imamo področje dojenja na delovnem mestu sistem- sko urejeno. Pravico doječe matere do odmora za dojenje v tra- janju najmanj ene ure dnevno ureja Zakon o delovnih razmerjih (188. člen ZDR-1), pravico do nadomestila plače v tem času pa Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (49. člen ZSDP-1). Hkrati je Slovenija ena izmed držav z najdaljšo plačano odsotnostjo za matere – materam je omogočena 48-tedenska od- sotnost s polnim nadomestilom.

Podporo doječim materam naj bi nudili vsi: svojci, zdravstveno osebje in tudi širša javnost. Vsi skupaj se moramo truditi in ustvar- jati takšne pogoje, da bo hranjenje z materinim mlekom popolnoma naraven in normalen proces v našem življenju.

V avli Porodnišnice Ljubljana smo prvi teden v oktobru pripravili informativno stojnico s promocijskim materialom na temo dojenja.

https://dojenje-unicef.si/svetovni-teden-dojenja www.dojenje.org

www.dojenje.net 

foto: https://media.winnipegfreepress.com/images/NEP4298671.jpg

»Opolnomočimo starše,

omogočimo dojenje«

AKTUALNO

Vanja Vilar, Tadeja Krišelj, Bojan Veberič, Nataša Čermelj

Medicinska sestra – specialistka za področje ran, inkontinence in stom

Intervju z Denise Hibbert, predsednico za področje izobraževanja pri Svetovnem združenju za enterostomalno terapijo

V letu 2019 poteka v UKC Ljubljana Šola enterostomalne terapije (Šola ET), ki jo izvajamo po pooblastilu Svetov- nega združenja za enterostomalno terapijo (WCET). Šolo ET v letošnjem letu obiskuje 23 udeležencev iz različnih zdravstvenih zavodov iz Slovenije. V mesecu novembru imamo v UKC Ljubljana najavljen obisk ge. Denise Hibbert iz WCET, ki se bo seznanila s potekom Šole ET pri nas. Ob njenem obisku bo potekalo tudi predavanje v UKC Ljublja- na, in sicer 12. novembra ob 12. uri v predavalnici 1, z naslo- vom Ocena in obravnava pacienta po resekciji karcinoma rektuma.

Pred štirimi leti ste prvič obiskali Slovenijo. Kakšno je vaše mne- nje o položaju enterostomalne terapije v Sloveniji?

Enterostomalna terapija je za Slovenijo in sosednje države zelo pomembna. Pacienti s stomami, kompleksnimi ranami in inkon- tinenco imajo večplastne in pogosto kronične težave, ki vplivajo na vse vidike njihovega življenja. Oskrba s strani enterostomal- nega terapevta, ki temelji na znanju, strokovnosti in usposoblje- nosti, je bistvenega pomena za pacientovo začetno okrevanje, rehabilitacijo in spremljanje.

Prihajate iz Anglije, sedaj pa živite in delate v Savdski Arabiji. Kot predsednica za področje izobraževanja pri WCET (World Council of Enterostomal Therapists – Svetovno združenje entrostomal- nih terapevtov) ste videli različne zdravstvene sisteme po vsem svetu. Kakšna je vloga enterostomalnih terapevtov?

Enterostomalna terapija je le eden izmed nazivov, ki se upora- bljajo za medicinske sestre, specializirane za oskrbo stome, rane in inkontinenco. Nekatere države te programe ponujajo ločeno, druge pa skupaj. Podobno se zdravstvena nega v različnih drža- vah izvaja na različnih ravneh, torej je lahko na ravni diplomirane medicinske sestre ali v okviru napredne prakse/specializacije.

Kaj delate kot enterostomalni terapevt?

Svojo prakso sem začela kot medicinska sestra, specializirana za stome, rane in inkontinenco, kasneje sem prevzela vodenje Kolorektalne službe, kar delno vključuje tudi akademsko in raz- iskovalno delo. Še vedno obravnavam kolorektalne paciente s kompleksnimi ranami in fistulami, vendar večino svojega časa porabim za nadzor nad oskrbo Kolorektalnih služb, Služb za nego stome ter v Klinikah za težave z odvajanjem blata, ki jih vodimo medicinske sestre.

Kako na splošno vidite smer razvoja enterostomalne terapije?

Verjamem, da bodo enterostomalni terapevti morali vedno prila- gajati svojo prakso in njen obseg potrebam pacientov. Z leti bodo novosti spremenile podobo uporabnikov naših storitev. In tem spremembam bomo morali slediti.

“ Verjamem, da obstaja prostor za različne modele izobraževanja in vsaka država mora oceniti potrebe svojih pacientov.

Verjamem, da medicinskim sestre napredna praksa/specializacija koristi, saj imajo pacienti od celovitega pristopa na klinikah, ki jih vodimo medicinske sestre, veliko koristi.

Kako vidite smer razvoja enterostomalne terapije v Sloveniji?

Slovenije nisem obiskala že več kot 4 leta, zato bi na to vprašanje lažje odgovorila po svojem obisku. Mislim, da bi vsem državam, ki omogočajo usposabljanje za enterostomalno terapijo, koristila podpora pri razvoju raziskovalnih oddelkov ali agend. Kakor tudi pri ponudbi kariernih struktur, ki bi enterostomalnim terapevtom omogočale, da ostanejo v klinični praksi, hkrati pa nadgrajujejo svojo kariero. 

UTRIP UKCL Predstavnici Službe za

zaposlovanje Vesna Ta- dić in Vesna Tešić ter predstavnici zdravstve- ne nege Đurđa Sima in Nataša Zorko smo se sejma udeležile z na- menom predstaviti in približati možnim kan- didatom pogoje, ki jih morajo izpolniti, da lah- ko kandidirajo na naša javno objavljena prosta delovna mesta.

V ta namen smo v sodelo- vanju s Službo za odnose

z javnostjo pripravili zgibanke, kjer smo opredelili postopek pri- znanja izobrazbe, strokovnega izpita, znanja slovenskega jezika in ostale pogoje glede na posamezni profil (dr. med., dipl. m. s., sms in ostali profili).

S seboj smo vzeli tudi predstavitveno knjižico UKC Ljubljana, ne- kaj internih časopisov in reklamni material. Pisala, bloki in majice so bili donacija Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana ter so popestrili interes obiskovalcev naše stojnice.

Zavod Republike Slovenije je pred začetkom sejma pripravil kratko predstavitev novega Sporazuma, kjer so lahko udeleženci postavili pereča vprašanja. Delodajalci so imeli v času trajanja sejma mož- nost predstavitve svojega podjetja, zato je Đurđa Sima dvakrat imela 15-minutno predstavitev UKC Ljubljana. Med predstavitva- mi podjetij pa se je vrtel tudi predstavitveni film o UKC Ljubljana.

Sejem je imel veliko medijsko odmevnost – s pomočjo oglaševanja na lokalnih RTV in radijih, oglaševanja na družbenih omrežjih (FB) in spletni strani, pripravljeni v ta name. Naša udeležba na sejmu je odmevala tudi v osrednjem dnevniku RTV Slovenije.

“ Udeležba na sejmu je bila izjemna.

Priznati moramo, da nismo pričakovali tako velikega odziva.

Po naši nestrokovni oceni nas je ta dan obiskalo približno 600 možnih kandidatov vseh profilov.

Vesna Tadić, Služba za zaposlovanje, UKC Ljubljana

Veliko zanimanje v Srbiji za delo v UKCL

Zaposlitveni sejem v Beogradu, 19. 9. 2019

Veliko zanimanje so pokazali naslednji profili:

Ðdoktor medicine (od bodočih diplomantov do specialistov);

Ðdiplomirane medicinske sestre;

Ðsrednje medicinske sestre (tudi take z več leti delovnih izkušenj);

Ðin ostali profili, za katere pa trenutno ni potreb v UKCL.

Obiskovalcem smo podali tudi osnovne informacije glede osebne- ga dohodka in nastanitev.

Med pogovorom z njimi smo spoznali, da jim osebni dohodek ni tako pomemben, da bližina Avstrije in Nemčije ne vpliva na željo po zaposlitvi v Sloveniji (saj našo državo še vedno štejejo za svojo), da se nekateri že intenzivno učijo slovenščine, da imajo nekateri slo- vensko državljanstvo. Predvsem pa, da zase in svojo družino želijo življenje v urejeni državi.

Vsakemu od obiskovalcev smo ob podaji vseh potrebnih informacij povedali tudi, da lahko svoj življenjepis in diplomo posredujejo po elektronski pošti v Službo za zaposlovanje, kjer bomo vsako preje- to elektronsko pošto pregledali in poslali točna navodila glede na potrebe UKC Ljubljana.

Zaposlitev možnih kandidatov ne bo možno speljati čez noč, kajti za zaposlitev denimo diplomirane medicinske sestre je trenutno potrebno visoko zna-

nje slovenskega jezika C1, a verjamemo, da se bo glede na pomanjka- nje kadra to poskušalo urediti.

Zaposlitveni sejem je organiziral Zavod Re- publike Slovenije za zaposlovanje v sode- lovanju z Nacionalno službo za zapošljava- nje Srbije in je potekal 19. 9. 2019 v Beogra- du, Srbija.

Na zaposlitvenem sej- mu se je predstavilo 30 slovenskih podje- tij. Med njimi tudi UKC Ljubljana. 