Zgodovinski imenik župnij (Home)
Krv-Leč Okrajšave Stran obnovljena:
25.10.2018
A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj
Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj
Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj
Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal
Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj
Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols
Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš
Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn
Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št.
Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika
Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi–
Krvava peč– Rob, Škocjan pri Turjaku (1782) Krvavčji vrh– Semič
Krvavec– Banjšice, Kanal (1782) Kržeti– Gora pri Sodražici
Kržišče– Čatež pod Zaplazom, Trebnje (1782); Raka (Kržiše); Bloke (1782), Sv. Vid nad Cerknico Kržiše– Mekinje
Ksaverij v Savinjski dolini– Radmirje
KUBED, 6272 Gračišče, Kubed 64 (Cubida, Cubedum, Covedo)
Sv. Florijan (1860 prezidana). Oskrbovana izSočerge. Gl. tudiBuzet.
Podružnice:sv. Nikolaj v Slovenskem Gračišču, sv. Trojica v Hrastovljah, sv. Janez Krstnik v Dolu; kapela: sv. Mihael nadangel v Kubedu ().
Naselja:(1918) Dol, Gračišče (Gallicana, Gallignana), Hrastovlje, Kubed, Poletiči. (2006) Beli Kamen, Galantiči, Gračišče, Kubed, Poletiči.
Grajski objekti:
Trdnjava Kubed (Cuovedo) nad vasjo Kubed.
R 1680– 1706–1815a 1869–1923b In 1815–1864 P 1815–1947
M 1815–1864 (In) 1865– 1885–1923b
aStatus animarum 1756–1812;bza Dol in Hrastovlje.
Status animarum: začetek 19. stol. – Kronika 1928–
Birmanska knjiga 1920–
Poročni spisi 1814–
Oznanila 1852–1909 Katapan (prepis 1831)
Opravilni zapisnik 1831–1901 (6 knjig) Spisi: 19. stol.–: računi, popravilo, procesi Kuberton– Šterna (Sterna)
Kuberton(i) – Lovrečica (San Lorenzo) Kučetići– Nova vas (Villanova)
Kučjibreg(Kućibreg) – Topolovec, Brda (Berda, Brdo) Kuhlarji– Mozelj
Kuja(Kujija, Coia, tudi Hoja) – Smardenča (Sammardenchia) Kujija(Coia, tudi Hoja) – Smardenča (Sammardenchia) Kuk– Rut (1782),Srednje (Sriednje, Stregna)
Kukava– Sv. Lovrenc–Juršinci
Kukeč– Kančevci (rk.) in Križevci v Prekmurju (evang.) Kukenberg–Odrga– Trebnje
Kukenberk– Šentlovrenc Kukmaka– Velike Lašče
Kukovo– Hinje, Kočevje, Polom, Stari Log pri Kočevju Kuljaji– Oštrc (rk.) in Radatoviči (gk.)
Kum– Svibno (1782) Kumen– Lovrenc na Pohorju Kumpale– Šentvid pri Stični (1782)
Kumpolje(Gimpelhof, Freudenau), grad – Sv. Križ–Gabrovka Kumrova vas– Koprivnik pri Kočevju
Kunč(Kuntschen) – Poljane–Dolenjske Toplice Kunčani– Oštrc (rk.) in Radatoviči (gk.) Kunče– Topla reber
Kunčno selo– Sv. Rupert nad Laškim Kuneli– Baderna (Mompaderno)
Kungota– Spodnja Sv. Kungota, Gornja Sv. Kungota Kunić Ribnički– Ribnički Kunić
Kunja rt– Sv. Lenart nad Laškim Kunova– Negova
Kunšperk(Kraljevec, Königsberg) – Sv. Peter pod Svetimi gorami
Kunšperk(Königsberg, Chuongisperch), grad – Sv. Peter pod Svetimi gorami Kuosta(Costa) – Gorenji Barnas (Vernassino)
Kupčeva Raven– Trbovlje
Kupčin vrh– Stoperce (del) in Žetale (del) Kupčja ves– Dol pri Hrastniku
Kupetinci– Sv. Jurij ob Ščavnici
KUPINEC, 10450 Jastrebarsko, Zdenčina, Kupinec 84, Hrvaška
Uznesenje Bl. D. Marije (okr. 1680, 1969); omenj. župnija 1574. Okićki dekanat (Sv. Nedjelja). Nadškofija Zagreb.
Kupljenik– Bled (1782), Bohinjska Bela
Kupšinci– Murska Sobota (evang.) in Tišina (rk.) KUREŠČEK, 1292 Ig (Kurescheg, Kureshek)
Sv. Marija. Danes del župnijeIg. Gl. tudiIg.
R 1794–1827a P1794–1812 M1794–1827
aPotrdilo o rojstvu Andreja Zalarja 1809.
Kuršinci– Mala Nedelja
Kurja vas– Kromberk, Ljubljana–Sv. Peter (1782) Kurjavići– Sv. Ivan od Šterne
Kuščarji– Banjšice, Srednje
Kušernik– Sv. Jakob v Slovenskih goricah Kuši– Lokavec
Kuštanovci– Kančevci (rk.) in Križevci v Prekmurju (evang.) Kuteževo– (Trnovo) Ilirska Bistrica (1782)
Kutinci– Sv. Jurij ob Ščavnici
Kutna– Dobrnič (1782), Sela pri Šumberku
KUZMA(Kuzma v Prekmurju), 9263 Kuzma, Kuzma 59
Sv. Kozma in Damijan, mučenca (1698 kot kapela, sedanja 1963), župnija 1964. Iz župnijeGornji Slaveči(rk.). Leta 1964 prešla iz somboteljske škofije v lavantinsko. Pokopališče (). Gl. tudiGornji Slaveči(evang.),Lendava(rk.).
R 1939–1945 In 1939–1945 P 1939–1945 M 1939–1945 P 1939–1945 In 1941–1943
M 1939–1945 In 1941–1943 Kuželj– Fara pri Kočevju
KUŽELJ, 51302 Kuželj, Hrvaška
Glavosjek Ivana Krst. (1827), župnija 1790. Senjska in Modruška škofija, od 1969 Reško-senjska nadškofija. Gl. tudi Fara pri Kočevju.
Kuželjevec– Zagradec Kuželjič– Fara pri Kočevju Kvasica– Dragatuš
l l l ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––
LA SALLE(Ill), ZDA – gl. tudi ZDA
Sv. Rok (posv. 1903). Slovenci so se začeli naseljevati 1887; med prvimi Dolenjci, kasneje Radečani in drugi.
Viri:Amerika in Amerikanci, J. Trunk, 1912, Družba sv. Mohorja, Celovec (La Salle, str. 482).
Labinci(pri Poreču) – Poreč Labinjani– Motovun
LABIN(Albona), dekanat: 52220 Labin, 1. maja 3, Hrvaška
Župnije v labinskem dekanatu (1998):Brdo,Čepić, Kožljak (Cosliacco, Cosliacum), Kršan, Labin (–Donji, –Gornji), Labin Marcinlica, Plomin (Fianona, Flanona), Rabac (Porto Bado, Porti di Albona, Portalbona, Rabaz), Raša (Arsia), Skitača (S. Lucia in Schitazza, S. Lucia d'Albona), Sv. Lovreč Labinski – Diminići (San Lorenzo in Predubaz, San Lorenzo d'Albona, Sanctus Laurentius in Predubaz), Sv. Martin (Vettua San Martino, Sanctus Martinus Albonae), Sv.
Nedelja Labinska (Santa Domenica di Albona, Sancta Dominica), Sušnjevica (Valdarsa, Susgneviza), Šumber (Casali Sumberesi, Sumberg).
Labinje– Cerkno (1515) Labor– Truške
LABOT(Lábot, Labod; Lavamünd), Pfarrdorf 3, 9473 Lavamünd, Avstrija
Marijino vnebovzetje; ena najstarejših pražupnij solnograške nadškofije; omenj. župnija 1185–1220. Leta 1237 prenesen sedež te (pra)župnije vDravograd(v Labotu je ostal le vikariat). Župnija Labot oskrbuje tudi župnijoŠt.
Lovrenc(St. Lorenzen am Lorenzenberge). Dekanija Šentadraž (St. Andrä im Lavanttal) – prej Dravograd. Krška škofija (Diözese Gurk). Gl. tudi žu.Dravograd.
Podružnice:sv. Janez Krstnik, sv. Trojica (Heiligste Dreifaltigkeit), sv. Jakob na Rabštajnu (Rabenstein), sv. Neža v Podgori (Unterbergen), sv. Pankracij v Drumljah (Wunderstätten).
Obseg pred prvo svet. vojno:celotna pokrajina Radelj (Radelach), na jugu je bila meja Drava, na vzhodu je bila meja potok Črmenica (Vodmat, Wudemunde), ki se pod Ožbaltom izliva v Dravo, na severu je meja potekala po hrbtu Remšnika in Radlja čez Hadernik v Bistriško dolino ter ob potoku Bistrica do bivše štajersko-koroške meje – ob tej meji je šla župnijska meja proti jugozahodu, prekoračila nad Ettendorgom Labodnico ter pod Drumljami dosegla Dravo.
Razno:
–Pražupnija Labod; v delu Zgodovina Lavantinske škofije, F. Kovačič, Maribor 1928, str. 73.
Lača ves– Kog
Lačen (Lačni–, Račni–) vrh– Dob (pri Domžalah) Lačja vas– Rečica ob Savinji
Lačna gora– Čadram Ladavci– Beram
Ladja– Smlednik, Sora (1782) Ladra– Libušnje, Tolmin (1515) Ladrovići– Žbandaj (Sbandati) Laganiši/Leganiši – Oprtalj (Portole)
Lahin(j)a– Črmošnjice (1782), Planina Pri Črnomlju Lahomno– Laško
Lahomšek– Laško
Lahonci– Sv. Tomaž pri Ormožu
Lahov graben– Jurklošter, Razbor pod Lisco Lahovče(Lahoviče) – Cerklje na Gorenjskem Lahovna– Vojnik
Lahovnica– Novo Mesto–Šmihel (1782) Lahovo– Bloke
Lahovo(Lahove, Lacove) –Ronac
Lahovše– Lokavec Lajnerji– Trst–Rojan
Lajšce(Marcolino; do začetka 20.stol. pod Svetim Lenartom–Podutano), Prapotno (Prepotto,1782) Lajše– Leskovica (1762), Selca (nad Škofjo Loko)
Lake– Sv. Miklavž nad Laškim (od 1796 pod Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah) Lakenhof(Lackenhof), dvor – Žalec
Laknic(e)(Dolenje–, Gorenje–, Srednje–) – Gorenji Mokronog, Mokronog, Trebelno, Šmarjeta (del) Laknice(Loknitz, Gloknitz), dvor – Mokronog
Lakonca(Lakomca) – Trbovlje
Lakotišče(Lakotisce, Lakešče, Lakotischie) – Boljunec, Ricmanje Lalovići– Marušići (Sorbar, Marusici),Momjan (Momiano) Lama– Novigrad (Cittanova)
Lambergov dvor(Lambergerhof), dvor – Apače Lancova(Lanzendorf) – Škocjan (v Podjuni) Lancova vas– Sv. Vid pri Ptuju
Lancovo– Kamna gorica (del) in Radovljica (del) Lancovo(Lanzau), dvor – Radovljica
Lančji dvor(Lanzenhof), dvor – Sv. Vid pri Ptuju
LANDAR(Antro), 33040 Pulfero – Podbonesec (UD), Italija
Sv. Silvester (S. Silvestro Papa, 1834). Do 1947 pod župnijo Špeter (od 1717 do1944kaplanija, do 1947 vikariat).
Nadškofija Videm.
Podružnice:sv. Iván v Čeléh (S.Giovanni d’Antro, om. 888, 1477–Andrej z Loke–1967–73), sv. Jakob v Bijačah (Biacis, 1520, 1753), sv. Miklavž v Ofijanu (1849–50, posv.1853, razvaline stare cerkve iz leta 1370), sv. Duh na Varhu (Spignon, 15.stol., 1547).
Naselja:Barce pri Ofijanu (Barza), Bijače (Biacis), Čedarmaci (Cedermas), Dorboli (Darboli, Dorbolò), Flormi (Floram), Jalči (Ialig), Kočjanci (Coceanzi), Koleše (Koleši, Coliessa), Kras pri Bjačah (Cras di Pulfero), Landar (Antro), Mierci (Mieraz), Ofijan (Pegliano), Pulerji (Puller), Sošnje (Šošnja, Sosgne), Štonderji (Stonder), Podšpanjud (Sotto Spagnut), Tarčet (Tarcetta), Varh (Spignon),
Grajski Objekti:
Grad Ahrensberg pri Bijačah (1146).
Značilni priimki:
(Bijače)Balus (1624), Bečja/Becia, Bison/Bizont/Visont (1613, 1626), Clavora/Klavora , Cognar/Konjar,
Copitar/Kopitar*, Gubana, Lauretig/Lavretič, Matelič/Mattelig (iz Mečane), Melisa/Milissa (1774, 1796), Mesnar / Mežnar , Pinatto (iz Dolenjega Barnasa), Raccaro/ Rakar(iz Laz), Rodda, Stargar/Strgar, Strúchil / Štrúkelj (od 1783 iz Barnasa), Súber / Žúber (1702 iz Potokov pri Breginju), Succo/ Suók, Succaglia/Šukalja (1725), Tolaz / Tolac*;
(Čedarmaci)Čedermac/Cedermas, Dorbolò;(Floram)Furloram/Floram (1615);(Kočjanci)Dorbolò, Macorig/Makorič;(Koleše)Coliessa/Koleša (1618), Seiaz/Zajec (1707), Dorbolò (1618);(Kras pri Bjačah) Cernoia/Černoja, Dorbolò, Sucaglia/Shucala (1639, 1646);(Jalči)Maion/Majon (1628), Pusina/Pušina (1628);
(Landar)Banchig/Bankič (1602, 1615, 1746, 1753), Bison/Bizont*, Blankin/Bianchino*(od 1602), Černoja/Cernoia (1602, 1796), Chiabudini/Čabudin , Coliessa/Koleša*, Filia/Filej/Filei (1639, 1678), Manzini, Rucli/Rukli,
Succo/Suok (1886), Succaglia/Sukalja (1933);(Mierci)Mieraz/Mierac (1602);(Ofijan in Dorboli)Brescon (1602), Bratus/Bratuž (1614), Brescon (1823), Buttera (1920), Cedermas/Čedermac (1602, 1624), Cencig/Čenčič (1920), Cernoia/Černoja (1823), Clignon/Klinjon (1619, 1774, 1823), Copitar/Kopitar, Domenis (1920), Dorbolò /Darbalo (1601, 1612, 1725, 2006), Floram (1920), Foramitti (1920), Fur (1626), Laurencig/Laurenčič* (1823),
Macorig/Makorič (1920), Medves/Medvež, Mi(e)raz/Mieriz (1612, 1796), Pavšič/Pausig (1602), Pusich/Pušič (1622), Querin (1601), Quirincig / Kurinčič*, Raunic/Ravnik (1602), Scuor/Škuor (1920), Tardarossa (1920);(Podšpanjud) Dorbolò (1626), Puler/Puller (1696), Spagnut/Španjut (1709);(Pulerji)Puler/Puller;(Šošnje)Domenis,
Dorbolò/Darbalo (1722, 1734);(Štonderji)Stonder/Štonder (1617), Dorbolò;(Tarčet)Banchig/Bankič (1725, 1859, 2006), Cernoia/Černoja, Clavora/Klavora , Clignon/Klinjon (1913), Cosmacino / Kosmačin (1774, 1796), Domenis, Dorbolò (1617), Gujon/Guion (1615), Iussa/Jussa//Juša, Macorig/Makorič, Medves/Medvež, Melissa (1626),
Petricig/Petričič, Specogna/Špehonja, Succáglia/Sukálja (1639), Tomasetig/Tomažetič, Vicenig/Vičenič (1616, 1654);
(Varh)Canalaz/Kanalac (1602),Cernoia/Černoja (1652), Clignon/Klinjon (1725), Coliessa/Koleša (1646), Delar*
(1602), Derbalo/Dorbolò (1613, 1749, 1774), Gujon/Guion, Laurencig/Lavrenčič, Púller/Puler/Pular (1616, 1620, 1647), Spagnus/Španjut (1727).
Razno:
– V. Z. Simonitti: Il restauro di San Giovanni d’Antro, brez datuma tiska.
Landek– Nova Cerkev Landol– Hrenovice (1498–99)
Landšprež(Lanšprež) – Mirna
Lanišče– Razbor pod Lisco, Šmarje–Sap
LANIŠĆE(Lanischie), 52422 Lanišće 122 (Lanischiae), Hrvaška
Sv. Kancij, Kancijan i Kancijanila (1609, nova 1927), do 1418 v sestavi žu. Roč, nato samostojni vikariat do 1609, ko je bila ustanovljena župnija. Župnijski arhiv od 1632. Poreško-puljska škofija.
Naselja:Brgudac, Lanišće, Podgaće, Prapoće, Račja Vas, Rašpor.
Laniše– Nova Oselica, Tunjice
Lanovž(Unter Lahnhof), dvorec – Celje–Sv. Danijel Lanšprež– gl. Landšprež
Lanšprež(Landspreis), grad in novi gradLanšprež(Landspreis) – Mirna Lanterna– Savudrija (Salvore)
Lanthierijev dvorec, dvorec – Vipava Lapinje– Spodnji Log–Nemška Loka Laporje− Škocjan pri Turjaku (1782)
LAPORJE, 2318 Laporje 69 (Laporie, Laparje, Laparia, Laporiae)
Sv. Filip in Jakob, apostola (omenj. 1251, 1374, posv. 1911), župnija okrog 1330 (?).
Podružnica:sv. Egidij v Kočnem pri Ložnici (opuščeno).
Naselja:Cigonce (del v žu. Slovenska Bistrica), Dolgi vrh, Gornji log, Hošnica, Kočno, Laporje (), Levič, Razgor, Stanovsko (del v žu. Poljčane), Videž, Vrhole, Zgornja Brežnica, Žabljek.
Priimki:(SA Laporje, 1830–1899; Fredi Brglez) (najpogostnejši)Jug, Robar (Rober), Leskovar, Potisk, Kac (Katz), Golob, Kodrič, Kaukler (Kavkler), Urlep, Pivec, Košič, Mlaker (Mlakar), Sagadin, Potočnik, Onič, Gašperič (Gašparič), Šerbel (Šerbelj), Rak, Mastinšek (Martinšek), Brglez (Bergles, Berglez, Wergles), Žnidar (Žnider), Žgajner, Zemlak (Semlak, Zemljak), Razboršek (Ražboršek), Pušnik, Primec, Godec;
(ostali, abecedno)Ačko, Ahačič, Anzenšek, Arbeiter, Ašič, Auer, Auguštin (Avguštin), Babovšek, Bauer, Belag (Welag), Belak, Belina, Berdnik, Berdnik (Werdnik), Berget, Beuc, Bevc, Bezenšek, Bezenšek (Wezenšek), Bezevšek (Wezevšek), Bizjak, Boček, Bogatin, Bohak (Wohak), Botajo, Bračič, Bračko, Brecel, Brence, Bučer (Wučer), Bumeš, Cek, Celan, Cenc, Centaver (Cintaver, Cintauer), Curk, Cvahte, Čebular, Črepinko, Detelič, Detiček, Dobaj, Dobej, Dober, Doberšek, Dolinšek, Dolšak, Donadenik, Dovnik, Dreo, Drozg, Dvoršek, Einfalt, Eisenberg, Erker, Fink, Fišer, Florjančič, Frengeš, Fuchs, Furek, Furman, Fuš, Gaberc, Gajšek (Gaišek), Galun, Ganziti, Gašper, Golenač, Goričan, Gorinšek, Gorjanc, Gornik, Gregorič, Gril, Gros, Gumzej (Gumze, Gomse), Habijan, Hajšek (Haišek), Hojnik, Holoberšič, Horvat, Hrepevnik (Hrepeunik), Hrušovar, Hupevnik, Iskra, Ivič, Jagodič, Jančič, Janšek, Javernik, Javernik, Jemenšek, Jernejšek, Jerovšek (Jeroušek), Jesenik, Jezoušek, Juhart, Jurečko, Jurše, Kafer, Kalič, Kamenik, Kašl, Kitek, Klinc, Kmet, Kobula (Kobola), Koder, Kohne, Kokol, Kolar, Koropec, Koropič (Kropič), Korošec, Košak, Kotnik, Kovačič, Krainc, Kral, Kresnik, Križanc, Kronobetvogel, Kropič, Krošl, Krumpak, Kušer, Lampret, Lehner, Lepej, Lorenc, Lovrenčič, Macuh, Mahainc, Majer, Majster, Malaunig, Marguč, Martini, Medved, Meglič, Meišler, Mejaušek, Melavnik, Mesarič, Mešler, Mihelak, Mimodraš, Mravlak, Najžer, Nešmah, Novačan, Novak, Ogrinc, Ogrizek, Olup, Orešič, Ošina, Ozimič, Pahič, Pajek, Papež, Pascolo, Pečnik, Pepeunak, Pepevnik, Perko, Pernat, Pesendorfer, Petek, Petelinšek, Pikec, Pinter, Pirnat (Pernat), Pirš, Pišorn, Pišotek, Plahuta, Planker, Pliberšek, Pobijač, Podkrainšek, Podkraišek, Polanec, Pongračič, Prešern, Primožič, Pšeničnik, Rahle, Raner, Rap, Rebernak (Rebernag), Redek, Ribič, Ritonja, Robin, Romih, Runih, Samec, Satler, Sekolec, Siter (Sitar), Skerbinek, Skerbiš, Skledar, Skoba, Smolar, Sobotič, Sodia, Somrek, Soršak, Sovič, Sovinc, Srebotnik, Steinberger (Šteinberger), Stermšek, Sternad, Stiplošek, Stopar, Stramšak, Strašek, Stupan, Sušnik, Šabot, Šela, Šeliga, Šišek, Škarič, Škoflek, Šlamberger, Šlegelj, Šlesenger, Šlicar, Šolar, Šoštar (Šošter), Šparovec, Špes, Šprogar (Šproger), Šraml, Šrot, Štefanič, Šteflič, Štucl, Štumf (Stumpf), Teininger, Tekavc, Teran, Težak, Tikavc, Tkauc (Tkavc), Tomažič, Tomec, Tomič, Topolovšek, Trunkl, Turin, Tuš, Uršič, Valentek, Vanček, Veber, Vehovar, Vengušt (Wengušt), Verhoušek, Vezenik (Vesenik), Vidmar,Vodopivc (Vodopivec), Volaušek, Vorše, Vouk, Vračko, Wazazz, Widmar, Wutte (Wuthe), Zafošnik (Safašnik), Zajelšnik, Zeilhofer, Zorko (Sorko), Živko
Grajski objekti:
Dvor Laporje (Lanpriach) blizu zaselka Turnše nad Križnim vrhom.
R 1619–1702 1728–1784 1772–1784a 1784–1819b 1820–1836 Inc 1835–1940 1837–1854 In 1855–1872 In 1872–1894 In 1895–1926 In 1927–1941 In
P 1687–1783č 1784–1827 1827–1854 In 1835–1915 1854–1899 In 1900–1934 In 1918–1940 1936–1945 In
M 1687–1754 1758–1828 1828–1869 In 1835–1915 1869–1899 In 1900–1946 In
1918–1940
Laporje– matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945):
R 1941–1945 In 1943–1945
P 1941–1942 In 1941–1945 R 1941–1942In M 1941–1942 M 1941–1942In R 1941–1942 1943–1944 In1943...In1944
M 1941–1945 In 1943–1945
aR 1772–1784 nezakonski otroci;bbirma v Slovenski Bistrici 1800, 1804;cnakup zvonov 1832, prepis odloka gospostva Studenice o dovoljenju za sekanje lesa 1814, 1828, enako dovoljenje okrožnega urada 1828;čodlok gubernija v Gradcu o pisavi imen.
Status animarum 1836, 1855, 1871, 1891 Kronika 1800–, 1905–
Repertorij odredb in okrožnic 1840
Spisi 19. stol.–: med njimi davčne napovedi župnika 1882 Laseno– Češnjice
Lasigovci– Polenšak Lastnič– Polje ob Sotli Lastomerci– Gornja Radgona
Lašče– Borovnica, Preserje (1782), Velike Lašče, Žužemberk Laše– Sv. Peter na Kristan Vrhu, Sv. Rupert nad Laškim Laška vas– Sv. Lenart nad Laškim
Laški Rovt– Srednja vas v Bohinju Laško– Preddvor (1782)
LAŠKO, 3270 Laško, Aškerčev trg 3 (Tiffer, Archi-parochia Tyberiensis, Tiiberii, Tüffer, Tyuer, Tiver, Tifera)
Sv. Martin, škof (omenj. 1269, posredno že 1257, konec. 12. stol.). Kot pražupnija omenjena 1257; segala je tudi na Kranjsko (Radeče in Boštanj) in mejila na pražupnije: Braslovče, Žalec, Ponikva, Pilštanj, Videm, Svibno. Že v 13. stol.
je razpadla na severni del s središčem v Laškem in na južni s središčem pri Zidanem mostu (vključno z Loko). Meja med obema deloma je tekla od Jurkloštra po potoku Gračnica do Savinje in na drugi strani pod Rimskimi Toplicami po gorovju Turje do Save. Iz pražupnije Laško so predjožefinske župnije:Loka, Sv. Jakob v Dolu (Dol pri Hrastniku), Sv. Rupert (Sv. Rupert nad Laškim); ostale župnije so nastale po jožefinski preureditvi:Sv. Lenart nad Laškim,Sv.
Miklavž nad Laškim,Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah,Sv. Jedert nad Laškim,Svetina,Marija Širje.
Podružnice:sv. Katarina Aleksandrijska v Kuretnem, sv. Krištof v Gramen–u, karmelska Mati božja v Marija Gradcu, sv. Mihael na Šmihelu, sv. Mohor v Javorniku, sv. Anton Puščavnik v Rečici ().
Naselja:(1939) Brstnik, Bukovje, Debro, Doblatina, Gaberno, Gornja Rečica (del v žu. Sveta Jedert nad Laškim), Harje, Jagoče, Lahomno, Lahomšek, Laško (), Marija Gradec, Modrič, Ojstro, Padež, Planinca, Plazovje–gorišce, Podvin, Radoblje, Reka, Rifengozd, Slivno, Spodnja Rečica (del v žu. Sveta Jedert nad Laškim), Stopce, Sveti Krištof, Šmihel–Kuretno, Šmohor, Udmat, Tovsto, Tremerje, Trojno, Žikovca.
Grajski objekti:
Gradič Gradec (Grazhof) v vasi Marija Gradec.
Grad Laško (Tüffer) v pobočju Huma nad Laškim.
Dvorec Višnjegorski štok (Weichselbergerhof) v starem trškem jedru Laškega (sedaj knjižnica in muzej).
Dvorec Laško (Tüffer) na obrobju srednjeveškega jedra Laškega.
Rx 1640–1756 1681–1696a 1696–1820b 1756–1780 In 1781–1784 In 1785–1796 In 1796–1825 In 1826–1850 In 1851–1900 1860–1872 In 1872–1882 In 1882–1897 In 1898–1908 In 1902–1939 1908–1921 In 1930–1941 In 1941–1950 In In 1851–1859 In 1921–1929
P 1649–1784 M 1648–1721 1785–1835 In 1836–1854 In 1850–1900 1855–1873 In 1873–1886 In 1886–1900 In 1900–1919 In 1902–1939 1920–1941 In 1941–1951 In Mx 1721–1784 1785–1825 In 1826–1854 In 1851–1900 1855–1875 In 1876–1898 In
1898–1933 In 1902–1910 1912–1939 1934–1941 In 1941–1962 In
Laško – Rimske toplice– matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945):
R 1941...1945 1941–1942 In In 1943 P 1941...1945 1941–1942 In In 1943 M 1941...1945 1941–1942 In In 1943–1944
a1681–1696 liber arcanus;bliber arcanus;xleta 1937 so bile popisane kot najstarejše knjige R 1607 in M 1649.
Status animarum 1873–1915 (12 knjig) Ženitveni zapisnik 1869–1954 ( 4 knjige) Kronika
Desetinski register 1655–1659, 1698–1730 Depozitni zapisnik 1805–1839
Zapisnik vrednostnih papirjev in obligacij 1861 Glavnice in miloščine ubožnice 1861–1939 (2 knjigi) Sirotinska knjiga cerkvene gospoščine 1811–1836 Štolninski zapisnik 1860–1940 (5 knjig)
Bratovščine 1850–1940 (3 knjige)
Zapisnik državnih in cerkvenih odredb 1791–1845 Register političnih odredb 1845–1847
Opravilni zapisnik 1900–1941 (6 knjig) Spisi 17. stol.–
Razno:
– Orožnova zgodovina dekanije Laško (1881), prevod, Celje-Laško 2009 (velikopriimkov).
–Pražupnijasv. Martina v Laškem; v delu Zgodovina Lavantinske škofije, F. Kovačič, Maribor 1928, str. 93, 341.
– Doneski k postanku in pisavirodbinskih priimkovin krajevnih imen med Slovenci, M. Goričar. Etnolog 1939, 82 (tudi priimki meščanov – tržanov v 17. stol.:Laško, Slovenska Bistrica, Lemberg, Vitanje, Slovenj Gradec).
– K starejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja, diss. F. Vatovec. Ljubljana, 1927 (opis urbarjev iz 13.
stol., rekonstrukcija posestnega stanja,seznami posestnikovza zaselke: Marno, Svine, Zabrež, Govce, Goveji Potok, Konjice, Povčeno, Brdce, Kladje, Podgorica, Tihože, Širje, Retje, Limarje (=Limbarje), Udmat).
– Laškizbornik(posebna št. ČZN) 1976/2, 191–406.
Latkova vas– Prebold Laurouz– Lavrovec Lava– Celje–Sv. Danijel
Lavantinska škofija– gl. tudi Maribor (skupno)
Labotska škofija (lavantinska) ustanovljena 1228. Do leta 1923 je škofa imenoval salzburški nadškof, kasneje neposredno papež. 1857 je bil prenesen škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor.
–Letopisilavantinsko–mariborske škofije kot zgodovinski vir, F. M. Dolinar. Zgodovinski časopis 1984, 57.
Lavra– Savudrija (Salvore) Lavrca– Šentrupert (1913)
Lavrovec(Laurouz) – Vrh–Sv. Trije kralji, Žiri (1782) Lavtarski vrh– Bukovščica, Stara Loka (1782) Lavžnik– Šempeter pri Gorici
Lazaret– Ankaran Lazaret–Bertoki– Bertoki
Lazaret(Sveti Jernej, San Bartolomeo) – Milje
Laze– Banjšice, Borovnica, Boštanj, Bučka, Črenšovci, (Laase, Räuther) Črmošnjice, Dob pri Domžalah, Dol, Dramlje, Kamnik, Krka, Leskovica (1762), Loka pri Zidanem mostu, Planina pri Rakeku, Prežganje, Radeče, Raka (1782), Rob, Stari trg pri Ložu, Sv. Helena–Dolsko, Sv. Križ–Gabrovka, Škocjan pri Turjaku (1782), Šmartno pri Litiji (1782), Št. Ilj pri Velenju–Arnače, Trbovlje, Vače, Vavta vas (1782); Čatež ob Savi (1782), Velika Dolina; Zgornji Tuhinj
Laze(Lase) – Dreka (Drenchia) Laze(Lazi, Bezgovica) – Ribnica
Laze(pri Kostelu) − Fara pri Kočevju (1782) Laze(pri Oneku) – Koprivnik pri Kočevju
Laze(pri Predgradu) – Spodnji Log–Nemška Loka (leta 1987 pridruženo župnijiStari trg ob Kolpi) Laze(Sp. Laze) – Gorje
Laze(Zgornje) – Bled (1782), Gorje
LAZE(Lasiz), 33046 Pulfero – Podbonesec, Italija
Sv. Anton Padovanski (posv. 1820), do 1955 pod Špetrom, od 1717 pod kaplanijo Landar, od 1852 do1947kaplanija, vikariat do 1955,od leta 1996 skupna župnjiska uprava za vseh sedem podboneških župnij); (), Nadškofija Videm.
Podružnice:sv. Donat nad Lazami (om. 1192, povečana popotresu 1511, posv.1517)
Naselja:Laze (Lasiz),Podvaršč (Podvrščišče, Podvarschia, Podvarschis),Ščigle (Cicigolis), Špehonje (Specognis).
Značilni priimki:
(Laze)Balus, Banchig/Bankič, Bertagnin, Bisceglia, Buttera/Butera (1613), Cadalino, Cedermas,Dorbolò, Flaibani, Gorenszach, Gubana/Gubaniza (1612), Loszach/Ložak, Melissa, Miscoria/Miškorja, Moncaro/Monkar, Pierigh/Pierič (1517), Platta/Plata (1640, 1699, 1879), Pušič/Pusig/Pussini (1830), Qualla/Hvala, Raccaro/Racher/Rakar (1613, 1774), Robana*, Specogna/Špehonja, Sturam, Succo/Suók;(Podvaršč)Birtig/Birtič (1696, 1751, 1796),
Comugnaro/Kamunjar, Crucil/Kručil, Domenis, Foriancig/Ferjančič (1672), Medves/Medvež, Špeh/Specogna/Špehonja (1637, 1667, 1686);(Ščigle)Banchig/Bankič, Birtig/Birtič, Bison/Bizont*, Bonac/Bonaz, Bressan/Brešan,
Cedermas/Čedermac, Chiabudini/Giabudin/Čabudin (1652, iz Ladre preko Borjane v Breginjskem kotu), Clegnion/Clignon/Klinjon (1612, 1796), Cont/Kont, Crucil/Kručil, Domenis, Gubana, Gúsola/Gúzola, Manzini, Medves/Medvež, Oballa/Obala, Ociniz/Ochinaz/Očinac (1614), Platta/Plata, Raccaro/Rakar (iz Laz), Raiz/Rajc, Saccù, Šafinja/Saffigna;(Špehonje)Birtig/Birtič, Specogna/Špehonja (1718).
VMK, 1972:
Laze(?) – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945):
R 1924...1926 P1924...1926 M1924...1925 O1924...1926
Razno:
– Luciano Chiabudini: La chiesa e la parrocchia di Lasiz – Pulfero, Videm, 1997.
Laze–Ograja– Fara pri Kočevju
Laze pri Predgradu– Stari trg ob Kolpi (pridruženo leta 1987 iz žu. Spodnji Log) Lazi– Stari trg ob Kolpi (1782)
Lazina– Hinje
Lazna– Lokve, Solkan (1782) Laznica– Limbuš
Laže– Senožeče (1782)
Lažišče/Lažiše/Ležiše – Sv. Miklavž nad Laškim Lažiše– Dobje pri Planini
Lažnice– Cerkno (1515)
LEADVILLE(Colo), ZDA – gl. tudi ZDA
Sv. Jožef (1899, verjetno najvišje ležeča slovenska cerkev – 3040 m), leta 1912 več kot tisoč Slovencev (večinoma iz
"jenaške, krške in metliške župnije").
Viri:Amerika in Amerikanci, J. Trunk, 1912, Družba sv. Mohorja, Celovec (Leadville, str. 470).
Lebekoz. Ljubek (Liebeck), grad – Vače Lebenice– Šentgotard
Lečja gora(Linsenberg) – Slovenji Šmihel (Windisch St. Michael /ob Gurk, /über Pischeldorf)
