PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
TINA TROBEC
VIZUALIZACIJA PREHRANSKE PIRAMIDE IN PREHRANSKEGA KROŽNIKA DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Študijski program: Biologija – gospodinjstvo
TINA TROBEC
Mentor: dr. Verena Koch, izr. prof.
VIZUALIZACIJA PREHRANSKE PIRAMIDE IN PREHRANSKEGA KROŽNIKA Visualization of the food pyramid and food plate
DIPLOMSKO DELO
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Vereni Koch za vse strokovne nasvete in vsestransko pomoč pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi učiteljicama gospodinjstva Ilinki Kucler in Saši Mulec Troha, ki sta mi omogočili opravljanje empiričnega dela raziskave.
Iz srca pa se zahvaljujem družini in fantu, ki so me podpirali in verjeli vame skozi celotno študijsko obdobje.
POVZETEK
Nezdravo prehranjevanje v kombinaciji s telesno nedejavnostjo močno poveča dejavnike tveganja za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, rak, povišan krvni tlak). Z zdravo in uravnoteženo prehrano lahko sami pripomoremo k zmanjšanju dejavnikov tveganja pojavnosti omenjenih bolezni (Ministrstvo za zdravje, 2015).
Prvi korak, ki ga lahko storimo k zdravem načinu prehranjevanja in izbiri hrane je, da oblikujemo smernice zdravega prehranjevanja, ki bodo tako otrokom kot tudi odraslim razumljive in enostavne. Številne svetovne organizacije v ta namen posodabljajo in pripravljajo vrsto vizualnih shem. Med njimi sta tudi v osnovni šoli najbolj množično uporabljeni prehranska piramida in prehranski krožnik.
Namen diplomskega dela je primerjanje razumevanja ter uporabnosti prehranske piramide in prehranskega krožnika med osnovnošolci, ter ugotoviti, kateri didaktični pripomoček (prehranska piramida oziroma krožnik) je za razumevanje učencem bolj primeren in uporaben tako v osnovni šoli kot tudi doma.
V raziskavo sta bili vključeni dve osnovni šoli, in sicer OŠ Polhov Gradec in OŠ Franceta Bevka. Sodelovalo je 6 učencev iz vsakega šestega razreda, podatki pa so bili obdelani glede na posamezno šolo. Izvedla sem voden skupinski intervju, tako imenovane fokusne skupine v posameznem šestem razredu.
Rezultati raziskave kažejo, da je večini učencem bolj razumljiva prehranska piramida, za katero menijo, da je bolj natančna. Prehranski krožnik so učenci označili kot pomanjkljivo in težje razumljivo vizualizacijo smernic zdravega prehranjevanja. Rezultati so povezani z boljšim poznavanjem prehranske piramide, ki jo pri pouku pogosteje uporabljajo kot prehranski krožnik. Učenci so bili mnenja, da je prehranski krožnik bolj primeren za mlajše učence, ki še ne znajo brati.
Ključne besede: zdravo prehranjevanje, smernice, prehranska piramida, prehranski krožnik.
ABSTRACT
An unhealthy diet, combined with physical inactivity, greatly increases risk factors for the incidence of chronic noncommunicable diseases (cardiovascular diseases, cancer, high blood pressure). With a healthy and balanced diet, we can contribute to reducing the risk factors for the incidence of the aforementioned diseases (Ministry of Health, 2015).
The first step we can take towards a healthy way of eating and choosing food is to shape healthy eating guidelines, which would be understandable and simple for children and adults alike. Many world organisations are updating and preparing a number of diagrams for this purpose. Among them are the food pyramid and food plate, which are being used in primary schools on a massive scale.
The purpose of the diploma thesis is to compare how primary school students understand and use the food pyramid and food plate, and to determine which didactic aid (food pyramid or plate) is more easily understandable to students and more fit for use in primary school and at home.
The survey encompassed two primary schools, namely Polhov Gradec Primary School and France Bevk Primary School. 6 students from each of the sixth grades participated in the survey and the data was processed for the individual school. A guided group interview, the so-called focus groups, was conducted in individual sixth grades.
The results of the survey show that the majority of students find the food pyramid to be more understandable, because it is more precise. The students labelled the food plate as an incomplete and harder to understand visualisation of healthy eating guidelines. The results are connected with the fact that students are more familiar with the food pyramid, as it is used more often during lessons than the food plate. The students felt that the food plate was more appropriate for younger students who cannot read.
Key words: health eating, guidelines, food pyramid, food plate.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 3
2.1 POMEN VIZUALIZACIJE V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU ... 3
2.2 VIZUALNE SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ... 4
2.3 PREHRANSKA PIRAMIDA ... 5
2.4 PREHRANSKI KROŽNIK ... 9
2.5 PREGLED PREHRANSKIH VSEBIN V OSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU ... 11
3 EMPIRIČNI DEL ... 13
3.1 CILJI RAZISKAVE ... 13
3.2. HIPOTEZE ... 13
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 13
3.4 METODA DELA IN VZOREC ... 14
3.5 REZULTATI ... 16
3.5.1 Prehranska piramida ... 16
3.5.2 Prehranski krožnik... 17
3.5.3 Primerjava prehranske piramide in prehranskega krožnika ... 18
3.5.4 Zdravo prehranjevanje... 20
3.5.5 Hranilne snovi ... 22
3.6 RAZPRAVA ... 23
4 SKLEPI ... 25
5 LITERATURA IN VIRI ... 26
6 PRILOGE ... 30
KAZALO SLIK
Slika 1: Prehranska piramida narejena leta 1992 v ZDA. (Uruakpa, 2013). ... 6
Slika 2: MyPyramid ali »MojaPiramida« ... 7
Slika 3: : CINDI prehranska piramida (CINDI, 2016). ... 8
Slika 4: Harvardski prehranski krožnik (Harward T.H. Chan, 2016). ... 11
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
ITM – indeks telesne mase
DGAC – svetovni odbor prehranskih smernic
USDA – ameriško ministrstvo za kmetijstvo
ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
OPKP – odprta platforma za klinično prehrano
1 UVOD
Prehranska politika v Sloveniji navaja priporočila v zvezi s prehranskim izobraževanjem v dokumentu »Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025.« Med cilji navajajo tudi vključevanje znanja o prehrani in telesni dejavnosti, prehranskemu svetovanju in prehranski podpori ter postopke priprave zdravih jedi v izobraževalno vertikalo. Dejstvo je, da za zdravje ne skrbijo le v zdravstvenih organizacijah, ampak moramo zanj poskrbeti tudi na mestih, kjer živimo in se družimo, torej doma, v službi, vrtcu in v šolah. Velik korak na področju vzgojno-izobraževalnega sistema so doprinesle »Smernice zdravega prehranjevanja«, ki so z »Zakonom o šolski prehrani (2010) prodrle v šolski prostor. Šola z ukrepi, kot so ukinitev avtomatov s hrano in pijačo ter možnostjo subvencioniranja šolske prehrane učencem s slabšim socio- ekonomskim standardom, postaja okolje, kjer se učenci zdravo in kakovostno prehranjujejo. Kljub temu pa zaradi velike ponudbe nezdrave hrane in nezdravega življenjskega sloga prihaja do debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 pri mladostnikih in odraslih (Ministrstvo za zdravje, 2015).
Tako dokument »Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025«, kot tudi same vzgojno-izobraževalne institucije torej težijo k temu, da se že v vrtčevsko in kasneje tudi v šolsko izobraževanje vključi čim več vsebin o zdravem prehranjevanju in zdravem življenjskem slogu. Pojavi pa se vprašanje, ali učenci te vsebine razumejo in ali jih znajo uporabiti v vsakdanjem življenju (Ministrstvo za zdravje, 2015).
Danes imamo na voljo različna priporočila, informacije in smernice, ki nam narekujejo zdravo prehranjevanje. Pomembno pa je, da uporabniki te smernice zdravega prehranjevanja dobro razumejo, saj vsi nimajo predhodnega znanja o zdravem prehranjevanju (EUFIC, 2009).
Prekomerna telesna teža v otroštvu je danes eden izmed glavnih problemov v razvitih in razvijajočih se državah. Debelost pa predstavlja tveganje za nenalezljive bolezni, kot so diabetes, hipertenzija ter rak. Prehrana oziroma izbira hrane ter način življenja so pripeljali tudi do različnih motenj hranjenja in ne le prekomerne telesne teže. V raziskavi med iranskimi osnovnošolci je bilo ugotovljeno, da učenci na dan zaužijejo veliko sladkarij in
slanih prigrizkov, pojedo veliko hitre hrane, njihov dnevni vnos sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov pa je manjši od priporočil (Keshani idr., 2016).
Znano je, da se prehranjevalne navade oblikujejo v otroštvu in lahko trajajo celo življenje.
Ko se otroci odločajo za jedi, upoštevajo le svoje želje, brez znanstvene presoje in z nezadostnim prehranskim znanjem. Šola je na tem mestu pomemben faktor za prehranske in vedenjske ukrepe, saj otroci v njej preživijo večino svojega časa. V nekaj državah so izvedli izobraževanja o zdravi prehrani in izkazalo se je, da bi s tovrstnimi izobraževanji lahko izboljšali znanje otrok o hranilni vrednosti in prehranjevalnih navadah (Keshani idr., 2016).
Na voljo imamo veliko različnega materiala, s pomočjo katerega lahko otrokom izboljšamo razumevanje vpliva prehrane na zdravje. Eden od didaktičnih pripomočkov za vizualizacijo smernic zdravega prehranjevanja je prehranska piramida, ki se v osnovnih šolah najpogosteje uporablja, vendar pa raziskave kažejo, da dela ta nekaterim učencem težave pri razumevanju. Čeprav si s pomočjo slikovne predstave, kot so slike, simboli ali pisana beseda zapomnimo 30 % več snovi, kot bi jo poslušali, pa vizualni pripomočki, ki jih uporabljamo pri pouku gospodinjstva, ne nadomestijo govorjene besede, ampak predstavljajo le pomoč in dopolnilo k povedanemu. Po drugi strani pa ustrezna izbira didaktičnega pripomočka prispeva k uspešnosti prehranskega znanja in izobraževanja (Kostanjevec, S., Koch, V. in Polak, A., 2007).
2 TEORETIČNI DEL
2.1 POMEN VIZUALIZACIJE V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU
Človek sprejema informacije preko različnih sprejemnikov. Zelo pomembne so informacije, ki jih sprejme preko senzoričnih zaznav. Prav vizualni kanal je pri večini ljudi najbolj izrazitejši kanal. Vizualna predstavitev, torej tisto, kar zaznamo z vidom, je za večino ljudi pomembnejše kot tisto, kar zaznamo s sluhom, okusom, vonjem ali dotikom (Kostanjevec, S., Koch, V. in Polak, A., 2007).
Učenje zahteva od učenca konstrukcijo mentalnih procesov na vseh ravneh izobraževanja.
Naslednji pomemben korak je, da mora biti to znanje uporabno in prenosljivo v nadaljnjem učenju novih pojmov (Devetak, 2012).
Otroci že v otroštvu usvojijo veliko pojmov, zato morajo vsak nov pojem, ki ga spoznajo, kasneje vgraditi v že obstoječi mentalni model. Če nov pojem vgradijo narobe, to privede do njegovega napačnega razumevanja. Tukaj pa nastopi vloga učiteljev, da identificirajo napačna razumevanja otrok in jim pomagajo usvojiti pravilno razumevanje določenih pojmov (Devetak, 2012).
V izobraževanju se vizualizacija uporablja kar v najširšem pomenu, med katere uvrščamo fizične, slikovne, multimedijske modele ter interaktivne animacije. Ti vizualizacijski pripomočki tako postajajo nepogrešljivo orodje današnjega pouka, saj lahko z njimi prikažemo in predstavimo zapletene ter abstraktne pojme (Devetak, 2012).
Da pa lahko sploh oblikujemo ustrezno vizualno pismenost, mora posameznik razviti tri ravni:
- vizualno mišljenje;
- vizualno učenje;
- vizualno komuniciranje.
V našem primeru so najpomembnejša vizualizacijska orodja modeli. Model dejansko predstavlja nek predmet, sistem, pojav ali proces. Modeli imajo vlogo razlage, poleg tega
pa spodbujajo usmerjeno razmišljanje o objektu. Imajo vlogo pomoči, razlage in se lahko uporabljajo kot učni pripomočki. Prav zato pa morajo biti modeli logični, enostavni in učencem uporabni (Devetak, 2012).
2.2 VIZUALNE SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA
Čeprav je namen vizualnih smernic zdravega prehranjevanja, da se predstavijo same zase, pa je pogosto dodano tudi besedilo, kot na primer imena skupin živil ali navedba števila priporočenih dnevnih obrokov. V nekaterih primerih je poleg vizualne sheme še knjižica ali letak, kjer so podrobno opisane smernice zdravega prehranjevanja. Nekatere vizualne sheme vključujejo tudi ITM (indeks telesne mase), vodo, vnos alkoholnih pijač ali pa kratka prodorna sporočila, na primer »Začnimo dan z zajtrkom.« Telesno aktivnost ima vključeno 33 % shem, včasih pa sheme vključujejo tudi različne nasvete o higieni. Pet držav, med njimi tudi Slovenija, navaja nasvete o pripravi in shranjevanju živil (Montagnese, 2015).
Da bi smernice zdravega prehranjevanja dosegle javnost, morajo biti kratke, jasne, lahko zapomljive, predvsem pa razumljive in kulturno sprejemljive v smislu prehranjevalnih navad. Tudi slikovno gradivo mora biti jasno in razumljivo, ravno tako kratka sporočila, ki morajo biti praktična in kulturno sprejemljiva (Montagnese, 2015).
Dejstvo pa je, da so si smernice zdravega prehranjevanja podobne v vseh evropskih državah. Smernice poudarjajo uživanje veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih žitnih izdelkov ter omejitev vnosa nasičenih maščob, soli in sladkorja. Vizualne smernice zdravega prehranjevanja, kot sta prehranska piramida ali prehranski krožnik, vključujejo vse osnovne skupine živil, ki jih je potrebno uživati. Smernice različnih držav se med sabo razlikujejo po tem, kako poimenujejo oziroma združujejo različne skupine živil (nekateri uvrščajo meso, mleko in mlečne izdelke, ribe, stročnice in oreščke v proteinsko bogato hrano) (Montagnese, 2015).
Grafična predstavitev pomaga predstaviti smernice zdravega prehranjevanja in potrošnikom svetuje, katere skupine živil je potrebno uživati vsakodnevno (Montagnese, 2015).
Še vedno pa prihaja do nesporazumov med strokovnjaki, kaj pomeni zdrava prehrana.
Izkazalo se je, da je potrebno dati tudi več poudarka na prehrani nekaterim ciljnim skupinam, kot so nosečnice, mladostniki in starejši (Montagnese, 2015).
2.3 PREHRANSKA PIRAMIDA
Odnos med potrošnikom in kupcem v živilski industriji se je skozi celoto zgodovino močno spreminjal. Od konca druge svetovne vojne se je med živilsko industrijo in potrošnikom razvil vzajemno koristen odnos – vsaj navidezno. Potrošnik je želel vedno več izbire, želel je živila, ki so primerna, okusna, poceni, varna in raznolika. Živilska industrija pa je kmalu pokazala neverjetne zmožnosti za uresničitev teh želja (Layman, 2013).
V začetku leta 1970 pa so smernice zdravega prehranjevanja poudarile zaskrbljenost zaradi naraščanja srčno-žilnih obolenj. Ugotovili so še, da nasičene maščobne kisline in holesterol močno vplivajo na zdravstvena tveganja za pojavnost kroničnih nenalezljivih obolenj (Layman, 2013).
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) se že od leta 1916 nenehno prizadeva za pomoč javnosti pri izbiri zdrave hrane. Leta 1992 je bil predstavljen »Vodnik prehranske piramide«, vizualna smernica zdravega prehranjevanja, ki je postala množično uporabljena kot vodilo potrošnikom pri izbiri zdrave hrane (Uruakpa, 2013).
Slika 1: Prehranska piramida, narejena leta 1992 v ZDA (Uruakpa, 2013)
Smernice zdravega prehranjevanja so torej v 80-ih in 90-ih letih priporočale uživanje predvsem polnozrnatih žitnih izdelkov ter zmanjšanje vnosa holesterola in živalskih maščob posebno z zmanjšanem uživanja polnomastnega mleka, rdečega mesa in jajc.
Posledica tega pa je bil povečan vnos živil z visokim glikemičnim indeksom in rastlinskih olj, kar pa neugodno vpliva na nastanek debelosti in diabetes (Layman, 2013).
Nato so bile leta 2005 objavljene nove smernice prehranjevanja za Američane, hkrati pa je USDA ugotovil, da je potrebno posodobiti vizualne prikaze v skladu z novimi smernicami.
Tako je nastala vizualna podoba zdravega prehranjevanja »MojaPiramida«, ki je vključevala simbol človeka, kar je dalo tudi potrošnikom večjo povezanost s simbolom.
Prav tako so potrošniki navedli, da so bolj naklonjeni vizualni predstavitvi smernic zdravega prehranjevanja (Uruakpa, 2013).
Slika 2: MyPyramid ali »MojaPiramida«
V pripravi smernic zdravega prehranjevanja leta 2010 je poskušal svetovni odbor (DGAC) ugotoviti vzroke za debelost v ZDA. Ugotovili so, da Američani povprečno zaužijejo 1200 kJ (300 kcal) energije na dan več, kot je priporočeno. Ta povečan vnos energije pa je bil posledica uživanja sladic, prigrizkov, belega kruha, testenin, pice, sladkih pijač in premalo športa (Layman, 2013).
Prehranska piramida je v drugi polovici 20. stoletja doživela velik napredek. Oblikovane so bile prehranske smernice na podlagi vpliva prehrane na zdravje ljudi, leta 1940 pa so že razlikovali 7 skupin živil, ki so se med sabo ločevale glede na prevladujoče hranilne snovi.
Na začetku je bil velik poudarek na vitaminih in mineralih, nato na vseh potrebnih makrohranilih, leta 1970 pa so se ljudje začeli zavedati negativnega vpliva maščob, alkohola in sladkorja na zdravje ljudi. Nove smernice prehranjevanja je predstavila prehranska piramida v ZDA leta 1992, ki pa je upoštevala dejavnike tveganja na nastanek civilizacijskih bolezni v povezavi s prehrano (Kostanjevec, S., Koch, V. in Polak, A., 2007).
Prehranska piramida nam torej simbolično predstavi ustrezno in priporočeno prehrano, ki je razvrščena v različne skupine živil, razvrščene v več nivojev. Različne širine posameznih nivojev na grobo predstavijo količinska razmerja med različnimi živili, ki jih zaužijemo dnevno. Natančneje je razdeljena v 5 osnovnih skupin živil, in sicer: mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, sadje, zelenjava in škrobna živila, ter na vrhu živila, ki naj bi jih bilo v naši prehrani količinsko malo. V spodnjih nivojih piramide so torej uvrščena živila, ki naj bi predstavljala večji delež vsakodnevne prehrane, delež živil pa naj
bi se zmanjševal bolj kot gremo proti njenem vrhu. Na zunanjemu robu prehranske piramide so pogosto navedene priporočljive količine živil za posamezno skupino, ki pa so predstavljene v enotah (npr. 4 žlice kuhanega fižola) (Kostanjevec, S., Koch, V. in Polak, A., 2007).
V Sloveniji je trenutno najbolj uporabna prehranska piramida, ki so jo razvili v projektu CINDI in je po svoji strukturi enaka ameriški prehranski piramidi iz leta 1992 ter vključuje še pomemben vidik zdravega življenjskega sloga – aktivnost in pa tekočino (CINDI, 2016).
Slika 3: CINDI prehranska piramida (CINDI, 2016)
Najpogosteje uporabljeni didaktični pripomočki za vizualizacijo zdrave prehrane pri nas in v svetu je poleg prehranske piramide, ki je že predstavljena zgoraj, tudi prehranski krožnik, pa tudi tridimenzionalna prehranska piramida, hiša, kolo idr. (EUFIC, 2009).
Junija 2011 je prehransko piramido ob posredovanju z ameriškim ministrstvom za kmetijstvo (USDA) zamenjal prehranski krožnik, ki postaja vedno bolj uveljavljen po svetu kot model vizualizacije smernic zdravega prehranjevanja (Wansink in Kranz, 2013).
2.4 PREHRANSKI KROŽNIK
Leta 2010 so se smernice zdravega prehranjevanja zopet spremenile, skladno s tem pa je USDA posodobila vizualne simbole zdravega prehranjevanja in nastal je simbol »Moja piramida« (Uruakpa, 2013).
Nadaljnje raziskave so pokazale, da so potrošniki razumeli »Mojo piramido«, primanjkljaj znanja pa se je pokazal na področju energije in pa porcij. S pomočjo metode fokusnih skupin so tako ugotovili, da je za potrošnike najbolj ustrezen vizualni model, ki prikaže smernice zdravega prehranjevanja v obliki prehranskega krožnika. Poleg tega so ugotovili, da potrošnikom bolj ustrezata izraza beljakovine in žita, kot pa meso in stročnice ali mleko in mlečni izdelki (Uruakpa, 2013).
Pojavilo se je novo vprašanje glede uživanja beljakovin. Dolgo časa je veljalo, da so beljakovine v naši prehrani nepomembne, vendar pa so nova znanja in raziskave pripisovale velik pomen beljakovinam za zdravje mišic, sestavo telesa ter sitost (Layman, 2013).
USDA je zato opustil smernice, ki jih je narekoval »Vodnik prehranske piramide« in prišle so nove smernice, nova vodila »Moj krožnik« ali prehranski krožnik, ki vidno vključuje beljakovine (Layman, 2013). Moj krožnik je preprost, praktičen in se od ostalih modelov razlikuje po obliki, izrazih itd. »Moj krožnik« predvsem spodbuja potrošnike, da izbirajo in pripravljajo zdrave obroke. »Moj krožnik« opozarja nase tako, da je v simbolu naslov spletne strani, kjer izvemo več o prehranskem krožniku (Uruakpa, 2013).
Največ o prehranskem krožniku izvemo na spletni strani MyPlate, kjer lahko potrošniki informirajo ali izdelajo načrt prehranjevanja (Levine, 2012).
Model piramide je sprožal predvsem polemike glede holesterola, nasičenih maščobnih kislin in energijske gostote. Piramida je poudarjala izogibanje maščobam, omejevanje beljakovin živalskega izvora ter povečano uživanje polnozrnatih žitnih izdelkov. Novi model, torej prehranski krožnik, pa je zasnovan na vizualni podobi krožnika in uvaja dve veliki spremembi prehranjevanja. Prva sprememba je povečan vnos beljakovin in druga zmanjšan vnos ogljikovih hidratov (Layman, 2013).
Prehranski krožnik tako v zadnjih štirih desetletjih obrne prehranska priporočila in poudarja pomen beljakovin, mlečnih izdelkov in zelenjave ter zmanjša osredotočenost na ogljikove hidrate (Layman, 2013).
Prehranski krožnik je barvit shematski prikaz, razdeljen na posamezne dele, ti pa predstavljalo deleže sadja in zelenjave, ogljikovih hidratov, beljakovin ter mleka in mlečnih izdelkov (Wansink in Kranz, 2013).
Krožnik je zasnovan predvsem za družine oziroma tiste posameznike, ki nakupujejo in pripravljajo večino hrane, to pa so najpogosteje matere (Wanisink in Kranz, 2013).
Prehranski krožnik so razvili strokovnjaki na Harvard School of Public Health z namenom prikazati smernice zdravega prehranjevanja v preprosti obliki in s tem izboljšati prehranjevalne navade ljudi (Harward T. H. Chan, 2016). Harvardski prehranski krožnik poudarja predvsem zdrave in uravnotežene obroke. Razdeljen je na štiri dele, in sicer:
polovico krožnika zavzemata sadje in zelenjava. Pomembno je, da uživamo sveže, raznovrstno sadje in zelenjavo. Krompirja v to skupino ne uvrščamo zaradi negativnega vpliva na krvni sladkor;
četrtino krožnika predstavljajo polnozrnata žita in žitni izdelki, med katere uvrščamo ječmen, pšenico (cela zrna), kvinojo, oves, rjavi riž in živila iz njih, torej polnozrnate testenine … Polnozrnati izdelki in žita imajo namreč manjši učinek na krvni sladkor in inzulin kot na primer bel kruh ali bel riž in druga rafinirana zrna;
četrtino krožnika predstavljajo zdravi proteini, med katere uvrščamo ribe, piščančje meso, fižol in oreščke. Pomembno je, da omejimo rdeče meso in se izogibamo predelanemu mesu (slanina, klobase, salame) (Harward T. H. Chan, 2016).
Poleg tega pa prehranski krožnik priporoča tudi uživanje zdravih olj v zmernih količinah, med katera uvrščamo olivno olje, olje oljne repice, soje, koruze, stročnic in arašidov.
transmaščobne kisline. Prehranski krožnik je dopolnjen s poudarkom na pitju tekočine, in sicer se priporoča vodo, kavo ali čaj, pri čemer moramo paziti, da izpustimo sladke pijače, mleko in mlečne izdelke pa omejimo na 1 do 2 obroka na dan, poleg tega pa omejimo tudi naravni sok (Harward T.H. Chan, 2016).
Harvardski prehranski krožnik pa dodaja še različne informacije v povezavi z zdravim prehranjevanjem in življenjskim slogom (Harward T. H. Chan, 2016).
Slika 4: Harvardski prehranski krožnik (Harward T. H. Chan, 2016)
2.5 PREGLED PREHRANSKIH VSEBIN V OSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU
Tako Koch (2007) kot tudi Kostanjevec (2013) poudarjata, da je prehrana pomemben del šolskega kurikuluma in da bi bilo potrebno prehranskim vsebinam nameniti več učnih ur, saj tako lahko vplivamo na spremembe, ravnanja, odnose in stališča prehranjevanja učencev.
Pri vsem tem pa je pomembno, da prehranske vsebine učencem predstavimo strokovno ustrezno, da bodo učenci pridobljeno znanje lahko uporabljali tudi pri svojem vedenju in oblikovanju navad. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem otrokovo stopnjo kognitivnega razvoja otrok (Kostanjevec in Koch, 2007).
Učenci se tako v devetletnem izobraževanju v osnovni šoli kaj kmalu srečajo z vsebinami s področja prehrane in zdravega življenjskega sloga, in sicer v okviru različnih predmetov. V prvi triadi se učenci srečajo s predmetom spoznavanje okolja (Učni načrt za spoznavanje okolja, 2011), v drugem triletju s tehniko in naravoslovjem (Učni načrt za naravoslovje in tehniko, 2011), naravoslovjem (Učni načrt za naravoslovje, 2011) in gospodinjstvom (Učni načrt za gospodinjstvo, 2011), v zadnji triadi pa z naravoslovjem (Učni načrt za naravoslovje, 2011), biologijo (Učni načrt za biologijo, 2011), kemijo (Učni načrt za kemijo, 2011) ter izbirnima predmetoma sodobna priprava hrane in načini prehranjevanja (Učni načrt za načine prehranjevanja in sodobno pripravo hrane, 2009). Vsi našteti predmeti v vsebinah učnih načrtov predvidevajo tudi obravnavo tem s področja prehrane.
Po pregledu osnovnošolskih učbenikov pa se učenci bolj poglobljeno srečajo s prehransko piramido v 6. razredu pri predmetu gospodinjstvo, nato pa pri izbirnem predmetu sodobna priprava hrane v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Prav tako drugi učbeniki omenjajo prehransko piramido, vendar pa sta tako prehranska piramida kot prehranski krožnik zelo poenostavljena in ne vsebujeta podrobne razlage, kaj nam prehranska piramida predstavlja, kaj so to enote živil …, gre zgolj za shematski prikaz. Učbenik za gospodinjstvo v petem razredu osnovne šole pa ne vsebuje ne prehranske piramide, kot tudi ne prehranskega krožnika, ker vsebine hrane in prehrane učni načrt sploh ne predvideva.
Bolj podrobno pa se lahko učenci s prehransko piramido srečajo pri pregledu različnih spletnih strani, kot so Zdrava prehrana (ZZZS, 2009), Šolski lonec, CINDI in OPKP ter druge.
Prehranski krožnik si učenci lahko pogledajo in se o njem poučijo na spletni strani Choose MyPlate in Harward T. H. Chan.
Raziskave so pokazale, da je prehranski krožnik, kot primer vizualizacije smernic zdravega prehranjevanja, zelo uporaben v izobraževalnem sistemu in tudi v vsakodnevnem življenju.
Če ga primerjamo s prehransko piramido, je bolj nazoren in razumljiv ter dobro pokaže razmerja med posameznimi skupinami živil (Hunt, Rayner in Gatenby, 1994).
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 CILJI RAZISKAVE
Zastavili smo si naslednje cilje raziskave:
1. Ugotoviti, ali učenci razumejo prehransko piramido.
2. Ugotoviti, kako z vizualizacijo prehranske piramide učenci razumejo količinska razmerja med posameznimi skupinami živil.
3. Ugotoviti, ali učenci prehranski krožnik poznajo in razumejo njegov pomen.
4. Ugotoviti, katera shema zdravega prehranjevanja (prehranska piramida ali prehranski krožnik) je bolj primerna in uporabna za učence v osnovni šoli.
3.2. HIPOTEZE
Glede na postavljene cilje, smo opredelili naslednje hipoteze:
1. Učenci dobro poznajo prehransko piramido, vendar jo praktično ne znajo uporabiti.
2. Učenci tudi s pomočjo prehranske piramide ne poznajo količinskih razmerij med posameznimi skupinami živil in je ne znajo uporabiti pri načrtovanju dnevnega obroka.
3. Večina učencev pozna le prehransko piramido kot didaktični pripomoček za vizualizacijo smernic zdravega prehranjevanja.
4. Učenci menijo, da je prehranski krožnik bolj uporaben in razumljiv za načrtovanje obrokov kot pa prehranska piramida.
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Za potrebe raziskave smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Ali učenci poznajo in razumejo prehransko piramido ter jo znajo uporabiti pri načrtovanju dnevnega obroka ali celodnevnega jedilnika?
2. Ali so se učenci že srečali s prehranskim krožnikom in kaj jim ta predstavlja?
3. Ali se učencem zdi bolj razumljiv in uporaben prehranski krožnik kot prehranska piramida?
4. Ali učenci znajo s pomočjo prehranskega krožnika načrtovati posamezen obrok oziroma celodnevni jedilnik?
3.4 METODA DELA IN VZOREC
Metoda raziskovalnega dela
V raziskovalnem delu bomo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer metodo fokusnih skupin (skupinski intervju), ki je ena izmed kvalitativnih metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov (Klemenčič in Hlebec, 2007).
Postopek zbiranja podatkov je nestandardizirana tehnika anketiranja, torej neke vrste skupinska diskusija. Tehnika zbiranja podatkov so odgovori na že vnaprej točno določena vprašanja na točno določeno temo. Raziskava bo dala podatke za oblikovanje nekega vtisa, stališča, mnenja, kjer se bodo pojavile predvsem vprašalnice kaj, kako in zakaj. V resnici gre za pogovor skupine ljudi, ki se osredotoča na vnaprej znano temo po točno določenem načrtu (Klemenčič in Hlebec, 2007).
Fokusne skupine nam pomagajo odkriti neke nove teme in okoliščine nekaterih pojavov oziroma stališč ter interpretirati stališča oziroma pojave. Omogočajo odkriti različna stališča, mnenja, poglede na različne situacije, namenjene pa so predvsem spoznavanju problemov in skupin ljudi, ki nam niso poznani (Klemenčič in Hlebec, 2007).
Fokusna skupina je primerljiva z anketo, saj gre prav tako za pridobivanje informacij od ljudi, tako da določimo vprašanja, udeleženci fokusnih skupin pa nam podajo določene informacije. Razlika pa se pokaže v tem, da pri fokusnih skupinah udeležence strokovno izberemo. Poleg tega so pri fokusnih skupinah vprašanja bolj prožna, veliko se jih izoblikuje kar pri neposredni interakciji udeležencev fokusnih skupin. Razlika pa se pojavi tudi pri obdelavi podatkov fokusnih skupin, saj gre za subjektivno poslušanje, temu pa sledi interpretacija povedanega (Klemenčič in Hlebec, 2007).
Namen fokusnih skupin je v hitrem času zbrati čim več informacij, pri tem pa je njihov vir interakcija oziroma pogovor v skupini (Klemenčič in Hlebec, 2007).
Fokusne skupine potekajo v štirih korakih:
načrtovanje;
pridobivanje udeležencev;
izpeljava srečanj fokusnih skupin;
analiza in poročanje.
V načrtovanju najprej definiramo cilj in namen in s tem opredelimo, kaj želimo s fokusnimi skupinami doseči. Fokusne skupine vključujejo najmanj 4 in največ 12 oseb. Pri izpeljavi fokusnih skupin je pomembno, da moderator, torej tisti, ki vodi diskusijo, razloži in postavi pravila, nato pa vseskozi usmerja skupino, posluša, usmerja pogovor in ohranja rdečo nit. Ker se pogovor snema, je potrebno odgovore na koncu tudi ustrezno analizirati.
Najprej iz zapisa povzamemo najpomembnejše ugotovitve, nato podatke kodiramo, torej interpretiramo in analiziramo zbrano gradivo (Klemenčič in Hlebec, 2007).
Vzorec
Raziskava je bila izvedena na OŠ Polhov Gradec ter na OŠ Franceta Bevka. V okviru vsake OŠ sta bili oblikovani 2 skupini, torej ena skupina iz 6.a in druga iz 6.b razreda.
Vsako skupino je sestavljalo 6 učencev. Izmed teh šestih učencev sta bila 2 učenca, ki sta pri predmetu gospodinjstvo zelo uspešna, 2 uspešna in 2 manj uspešna. Intervju je potekal po točno določenih vnaprej pripravljenih vprašanjih. Intervju na OŠ Polhov Gradec je bil sneman, zato sem tudi predhodno pridobila soglasja staršev učencev. Iz posnetka sem naredila prepis intervjuja ter rezultate na koncu analizirala in evalvirala. Na OŠ Franceta Bevka pa sem si odgovore učencev beležila in jih ravno tako analizirala in evalvirala.
Fokusne skupine so zajemale 12 vprašanj odprtega tipa in so se navezovala na poznavanje in razumevanje prehranske piramide in prehranskega krožnika. Odgovore sem smiselno združila v štiri kategorije in jih obdelala z opisno analizo.
3.5 REZULTATI
Odgovore, ki smo jih pridobili s pomočjo metode fokusnih skupin, smo razvrstili v štiri smiselne skupine, ki so predstavljene v nadaljevanju in kjer združujemo odgovore, za katere smo menili, da se smiselno povezujejo. Odgovori so se nanašali na prehransko piramido, prehranski krožnik, na primerjavo med prehranskim krožnikom in prehransko piramido, na zdravo prehranjevanje in hranilne snovi.
Pri vsakem sklopu so dodani tudi primeri odgovorov učencev, ki potrjujejo pravilnost sprejemanja sklepov.
Ker so citati učencev dobesedni prepisi intervjuja, vsebujejo tudi slovnične napake, medmete in slengovske izraze, z namenom, da je analiza bolj poglobljena ima večjo teoretično prožnost in nadzor (Vogrinc, 2008).
3.5.1 Prehranska piramida
Izkazalo se je, da učenci 6. razreda osnovne šole dobro poznajo prehransko piramido, saj je bila v vseh štirih razredih obravnavana pri pouku. Razumejo njen namen in pomen njene oblike. »Prehranska piramida je nek diagram, ki nam pove, kaj je najbolj zdravo jest in kaj najmanj. Kaj moramo najbolj jest in kaj najmanj. Lahko bi rekli tega, kar je največ na sliki, moramo največ jest in tega, kar je najmanj, moramo najmanj jest. Če se po tem ravnamo, da pijemo veliko tekočine, se gibamo. Glede na prostor, kje so živila, lahko ugotovimo, kolk moramo česa jest«. Pri primerjavi med OŠ Polhov Gradec in OŠ Franceta Bevka ne prihaja do pomembnih razlik pri poznavanju prehranske piramide in njenega namena.
Razumejo, da je potrebno živila, ki se nahajajo na dnu piramide, uživati pogosteje in so bolj zdrava kot živila, ki se nahajajo na vrhu piramide in jih moramo uživati redkeje.
Raziskava je tudi pokazala, da so učenci že načrtovali obroke s pomočjo prehranske piramide v šoli, samostojno doma pa še ne. Menijo, da bi za načrtovanje potrebovali predvsem razmerje med posameznimi skupinami živil in na splošno katera živila spadajo v posamezno skupino. »Za načrtovanje obrokov s pomočjo prehranske piramide bi vzel obliko, širino, koliko je ena enota, pa koliko enot moramo na dan. Pa koliko gramov.
Katere stvari so v posameznem delu piramide.«
Pomanjkljivost prehranske piramide, ki jo je zaznala večina učencev, je ta, da so količine živil navedene v enotah in ne v gramih. Količine živil, ki so v enotah, so namreč preveč zahtevne in nepredstavljive za otroke. »Iz prehranske piramide ne moremo ugotovit, kok gramov npr. žita bi morali pojesti na dan. Je samo v enotah. To moraš preveč računat«.
Zanimivo je bilo to, da so učenci dodali, da bi prehranska piramida lahko vsebovala podatke o tem, kaj je prebavljivo in kaj ne ter kaj je dobro, da uživamo za zajtrk. Razgovor pa je neposredno pokazal tudi nekaj učenčevih napačnih predstav o prehranski piramidi.
Učenci so namreč mnenja, da piramida predstavlja stopnjo sladkosti, torej so živila, ki so na dnu piramide, slana, živila, ki so na vrhu, pa sladka. Opaženo je bilo, da učenci velikokrat zamenjajo, katera živila sodijo med sladka oziroma maščobna živila.
Na podlagi pridobljenih odgovorov lahko delno potrdimo 1. HIPOTEZO, saj učenci dobro poznajo prehransko piramido, jo pa znajo tudi praktično uporabiti.
2. HIPOTEZO lahko delno potrdimo, saj učenci sicer vedo, katera živila glede na obliko piramide je primerno uživati več in katera manj, so jim pa težko predstavljive enote posameznih skupin živil. Bolj predstavljive so jim količine v gramih.
3. HIPOTEZO pa lahko v celoti ovržemo, saj večina učencev poleg prehranske piramide pozna vsaj še en didaktični pripomoček za vizualizacijo smernic zdravega prehranjevanja, in sicer je to najpogosteje prehranski krožnik.
3.5.2 Prehranski krožnik
Iz pridobljenih odgovorov razberemo, da učenci sicer poznajo prehranski krožnik, vendar ne tako dobro kot prehransko piramido. Razlog najdemo v tem, da gre za dokaj novo vizualno smernico zdravega prehranjevanja, poleg tega pa njene obravnave učni načrt ne zahteva.
Pri poznavanju prehranskega krožnika pa je prišlo do pomembnih statističnih razlik med osnovnima šolama. Učenci OŠ Franceta Bevka so prehranski krožnik poznali le bežno, saj ga v šoli niso obravnavali, prav tako pa si ga niso ogledali na spletu. »Prehranskega krožnika ne poznamo, ker ga še nismo jemal. Drugače nekako se mi pa sanja, zakaj gre. Na primer žita in zelenjavo moraš nekako enak. Cel krožnik je ena cela, sadje in zelenjava pa je ena polovica. Druga polovica pa so žita in beljakovine, pol pa še to razdeliš na eno tretjino nekak. Prehranski krožnik nam nekak pove, kolk živil približno rabimo za en
obrok. Koliko moramo za en obrok pojest. ¼ ali celo več žit, ¼ zelenjave, preostalo pa še sadje in beljakovine. Krožnik je predstavljen kot nekakšne stopinje, na primer, da zelenjave rabimo največ, sadja malo manj, kot nekakšni procenti in pomenijo česa več jemo, česa pa manj. Pa še mlečne izdelke, kakšen jogurt, pa nekaj za pit, ampak vsaj dva litra«. Učenci na OŠ Polhov Gradec so prehranski krožnik obravnavali in si ga ogledali na spletu. Učenci OŠ Polhov Gradec poznajo bistvo krožnika, torej da je razdeljen na posamezne deleže, ki jih moramo pri svojih obrokih upoštevati. Učenci menijo, da bi bilo obrok s pomočjo prehranskega krožnika najlažje načrtovati tako, da bi primerjali svoj krožnik s shemo prehranskega krožnika. »S pomočjo prehranskega krožnika bi kosilo načrtovali tako, da bi krožnik razdelili na šter dele, kot so narisani na prehranskem krožniku, pol bi si pa tako naložila. Tak procent zelenjave bi si dal, potem žit …« Kot problem so navedli, da niso navedene točne količine živil, le deleži, ki pa so težko razumljivi in predstavljivi. Težave pa se niso pojavile pri uvrščanju posameznih živil v skupine.
Učenci na OŠ Franceta Bevka pa prehranskega krožnika niso obravnavali pri pouku, vendar kljub temu niso imeli težav z razumevanjem. Ugotovili so, da nam prehranski krožnik pove deleže posameznih skupin živil, ki jih moramo zaužiti v vsakem obroku.
Enako so tudi učenci OŠ Franceta Bevka ugotovili, da bi bilo potrebno prehranski krožnik dopolniti z ustreznimi količinami, kot so na primer grami. Enako bi načrtovali kosilo tako, da bi primerjali svoj krožnik s prehranskim krožnikom ter ugotavljali ustreznost posameznih deležev skupin živil. Poleg tega pa so učenci ugotovili, da bi bilo za ustrezno načrtovanje obrokov primerna kombinacija tako prehranske piramide in prehranskega krožnika. »Ampak je problem za načrtovanje, koliko količine bi dala. Lahko pa približno daš na krožnik, mal sadja, mal zelenjave. Ampak ti si ne moreš predstavljat, koliko je to gramov, koliko je to jabolk. Zato moraš imet oba, prehransko piramido in prehranski krožnik, če hočeš to res dobro načrtovat.«
3.5.3 Primerjava prehranske piramide in prehranskega krožnika
Učenci OŠ Franceta Bevka so ugotovili, da nam prehranska piramida na splošno pove, katere skupine živil moramo uživati več in katere manj, za razliko od prehranskega krožnika, ki nam pove, kolikšne deleže skupin živil moramo zaužiti na obrok. »Pri krožniku ti pove, kok moramo pojest, prehranska piramida pa kaže, česa ne smemo preveč
zaužit, kako nam škoduje lahko in kaj je najbolj zdravo.« Razlike vidijo tudi v tem, da prehranski krožnik vsebuje samo skupine, ki jih moramo zaužiti, prehranska piramida pa vključuje tudi skupine živil, ki naj jih uživamo zmerno. Razlika, ki jo je večina učencev navedla, je bila ta, da je prehranski krožnik manj natančen, bolj zapleten in težji za razumevanje, medtem ko je prehranska piramida bolj natančna, vsebuje slike živil, je bolj predstavljiva, vsebuje enote in je bolj primerna za načrtovanje obrokov. »Krožnik manj pove, česa je največ in česa najmanj. Piramida bolj na drobno pove, kaj uživat, pa kako.
Prehranski krožnik pa bolj na grobo pove. Prehranska piramida pove bolj točno, prehranski krožnik pa bolj na grobo, bolj ugibaš tukaj. Pri krožniku moraš bolj računat. Piramida ti pa že pove – tega najmanj, tega malo več.« Peščica učencev pa je bila mnenja, da bi obroke raje načrtovalo s pomočjo prehranskega krožnika, saj so navedene samo skupine živil, ki jih je potrebno uživati. »Jz si pa lažje predstavljam na prehranskem krožniku, kok moram pojest. Ker ti točno piše, kere skupine moraš pojest. Ne piše pa, koliko gramov. Ampak tudi ne piše na vsaki piramidi koliko gramov.« Učenci so na koncu prišli do skupnega zaključka, da bi bilo najbolj primerno načrtovati obroke s kombinacijo prehranske piramide in prehranskega krožnika. »Še lažji pa bi bilo, da bi združl prehransko piramido in prehranski krožnik.« Prehranski krožnik bo namreč podal informacijo o tem, kako naj bodo sestavljeni naši obroki, torej deleže posameznih skupin živil, prehranska piramida pa nam bo podala informacijo, katere skupine živil so bolj in katere manj primerne za uživanje in pa enote skupin živil. Razlike, ki so jih učenci še navedli v povezavi s prehranskim krožnikom in prehransko piramido, so, da prehranski krožnik ne vključuje sladkarij, enot in pa gibanja. Zanimivo je mnenje učencev, da je prehranski krožnik zaradi svoje enostavnosti primeren za mlajše otroke, na primer otroke v vrtcu, ki ne znajo brati.
Tudi učenci na OŠ Polhov Gradec so menili, da je prehranski krožnik namenjen načrtovanju posameznega obroka, prehranska piramida pa nam poda informacijo o tem, katere skupine živil so bolj in katere manj priporočljive za uživanje. Prav tako so mnenja, da je prehranska piramida bolj natančna in vsebuje več podatkov o tem kaj in koliko bi morali zaužiti. »Lažje si predstavljamo na prehranski piramidi, koliko bi morali pojesti, zato, ker je bolj natančna. Piramida pove, koliko moraš česa uživat. Enote so. Na prehranskem krožniku je 100 % lahko zelo veliko ali pa čisto malo.« Med učenci je predvsem prevladovalo mnenje, da bi bilo za načrtovanje obrokov potrebno združiti prehransko piramido in prehranski krožnik. Kot pa je bilo omenjeno že prej, so tudi učenci
OŠ Polhov Gradec ugotovili, da prehranski krožnik ne vsebuje enot, vode in gibanja ter ima ločeni skupini beljakovin in mlečnih izdelkov.
Tako lahko tudi zadnjo 4. hipotezo ovržemo, saj učenci menijo, da je prehranska piramida bolj razumljiva in uporabna za načrtovanje obrokov, kot pa prehranski krožnik.
3.5.4 Zdravo prehranjevanje
Učenci OŠ Franceta Bevka razumejo, da so vizualne smernice zdravega prehranjevanja, kot sta prehranski krožnik in prehranska piramida, namenjene temu, da spremenimo svoje prehranske navade, da se naučimo zdravo prehranjevati. Iz odgovorov je razvidno, da učenci relativno dobro poznajo smernice zdravega prehranjevanja, saj navajajo, da je potrebno uživati raznovrstno in pestro prehrano. Med zdrave skupine živil uvrščajo vodo, polnozrnate žitarice, sadje in zelenjavo ter beljakovine, pomembna pa jim je tudi telesna aktivnost. Sladkorje in olja pa uvrščajo v skupine živil, ki jih moramo uživati redko. Dve pomembni dejstvi, ki smo jih zasledili iz odgovorov, sta, da imajo učenci negativno mnenje do gensko spremenjene hrane in pa da jim je pomembno, da se moramo sedaj naučiti zdravo prehranjevati, tako da bodo tudi naše naslednje generacije uživale zdravo, uravnoteženo in pestro hrano. Učenci se tudi dobro zavedajo pomena nezdravega prehranjevanja in pomembnosti zdravega prehranjevanja za zmanjšanje bolezni. Zanje zdrava hrana pomeni tudi hrano, ki je čim bolj domača, brez herbicidov in škropiv. »Danes se bomo o prehranski piramidi in prehranskem krožniku pogovarjal zarad tega, ker otroci jedo več sladkarij oziroma živil, ki jih uživamo redko, kot pa beljakovin zelenjave, sadja, tekočine, žitaric. Pa mogoče tud za to, ker ne vemo več toliko o tej hrani, pa bi morali več vedeti. Pa tudi zato, ker je več gensko spremenjene hrane. Da se naučimo zdravo jest, da bodo tudi naslednje generacije zdravo jedle. Ker zaužijemo preveč sladkarij in maščob.
Maščob moramo nekaj zaužit, ne pa preveč. Moramo se zdravo prehranjevat, da bo manj bolezni, pa tudi, da se zavedamo, kaj sploh pač jemo. Trgovine prodajajo svoja živila, kot da so slovenska, ampak so iz drugih držav. Govorijo pa, da so pridelana v Sloveniji.
Pomembno je, da jemo čim bolj domače. Čim bolj zdravo, brez herbicidov in vseh možnih škropiv.« Kljub temu, da so olja uvrstili v skupino živil, ki jo moramo uživati redko, pa so učenci mnenja, da so olja, kot je na primer bučno, oljčno, avokadovo, prav tako izredno pomembna v naši prehrani v seveda zmernih količinah, tako kot vse ostalo. Učenci navajajo tudi dejstvo, da so v resnici vsa živila, ki jih zaužijemo v preveliki količini, za nas
škodljiva. »Olj ne smemo izpustit iz naše prehrane, ker moramo vsega malo. Vse mora telo imeti, vsega moraš po malo.«
Kot je razvidno iz odgovorov, se učenci prehranjujejo raznoliko, saj so navajali, da pri kosilu uživajo tako ogljikove hidrate, beljakovine, kot tudi sadje in zelenjavo. Po drugi strani pa so učenci mnenja, da je najbolje za naš organizem ves čas uživati ista živila.
Relativno slabo pa upoštevajo nasvete zdravega prehranjevanja predvsem pri uživanju navadne vode, pregrešijo pa se tudi predvsem s sladkimi živili in izpuščanjem obrokov, na primer zajtrka, čeprav se zavedajo pomembnosti tega obroka. Prednosti zmernega uživanja maščob in sladkorjev vidijo predvsem v ohranjanju telesne mase.
Zanimivo je zavedanje učencev, da je tudi v sadju veliko sladkorja, ki pa se razlikuje od namiznega sladkorja, a je kljub temu potrebno paziti na njegovo količino.
Zmotne predstave, ki jih imajo učenci o zdravi prehrani, so predvsem količine posameznih živil oziroma hranilnih snoveh (na primer, da je potrebno zaužiti 2 kg zelenjave na dan) in pa površna, narobe razumljena priporočila zdravega prehranjevanja (na primer, da ne smemo piti med kosilom). »Pojest moramo 2 kili zelenjave na dan. 3 do 5 enot na dan.
Tukaj piše 1 skleda zelene solate. Saj to je približno kakšne pol kilograma.« Iz odgovorov pa je razvidno tudi, da učenci največkrat ne vedo, čigave nasvete naj upoštevajo, zato se najbolj nagibajo k mnenju strokovnjakov, kot so zdravniki, ali pa k mnenju staršev oziroma tistim, katerim lahko zaupajo.
Prav tako so učenci OŠ Polhov Gradec mnenja, da sta prehranska piramida in prehranski krožnik pomembni predvsem za to, da bomo vedeli, kaj je zdravo za naše telo. Zavedajo se, da je potrebno uživati pestro in raznovrstno prehrano ter da ne smemo izpuščati posameznih hranilnih snovi iz naše prehrane, le omejiti njihov vnos. Tudi oni dobro poznajo smernice zdravega prehranjevanja, saj navajajo uživanje predvsem polnozrnatih žitnih izdelkov, sadja in zelenjave ter vode ter omejeno uživanje sladkarij in olj.
»Polnozrnato je v bistvu zdravo, ker pravijo bela moka, bel riž, bel sladkor, bela smrt. Črna moka je dobra, ker ne odstranjujejo luščin.«
Enako pa, kot smo omenili že prej, imajo učenci težave predvsem z določanjem količine posameznih živil oziroma hranilnih snovi.
3.5.5 Hranilne snovi
Iz odgovorov je bilo ugotovljeno, da imajo tako učenci OŠ Polhov Gradec kot tudi učenci OŠ Franceta Bevka težave predvsem pri razlikovanju med pojmoma »hranilne snovi« in
»skupine živil«. Med hranilne snovi učenci uvrščajo tako sadje in zelenjavo in obratno med skupine živil uvrščajo vitamine in minerale. »Skupine živil na prehranski piramidi:
maščobe, ogljikovi hidrati, beljakovine, sadje in zelenjava, vitamini in minerali, voda, tekočina, gibanje, telovadba. Če se zunaj gibaš, dobiš vitamin D.« Dobro pa se učenci zavedajo, da je zelenjava bolj zdrava od sadja zaradi tega, ker ta vsebuje več sladkorja. »Pa tut ne smemo preveč ogljikovih hidratov. Vse v določenih merah. Tut če pojemo ne vem kolk sadja, se lahko zredimo, ker je vseeno v sadju sladkor.«
Dejstvo je, da učenci veliko vedo o zdravem prehranjevanju, o škodljivost posameznih živilih, o pomembnosti gibanja, vendar pa se tukaj pojavi vprašanje, kaj se dogaja, da je bilo izmed intervjuvanih učencev skoraj 1/3 na prvi pogled prekomerno prehranjenih.
»Živila, ki nam škodujejo, so maščobe in sladkorji.«
Rezultati raziskave kažejo, da na splošno učenci relativno dobro poznajo prehransko piramido in njen namen, saj je to splošno razširjen vizualni simbol zdravega prehranjevanja, ki ga učenci spoznajo v okviru osnovnošolskega izobraževanja. V nasprotnem primeru pa učenci slabše poznajo prehranski krožnik, saj so se nekateri učenci z njim srečali prvič. Že pri tem vprašanju lahko izpostavimo razlike med OŠ Polhov Gradec in OŠ Franceta Bevka, in sicer so na OŠ Polhov Gradec obravnavali prehranski krožnik, čeprav po učnem načrtu to ni obvezno, na OŠ Franceta Bevka pa ne. Hkrati je raziskava pokazala, da bi večina učencev obroke raje načrtovala s pomočjo prehranske piramide, saj menijo, da je bolj nazorna in natančnejša. Vzporedno s tem pa se je izkazalo, da učenci sicer dobro poznajo smernice zdravega prehranjevanja, vendar jih v praksi velikokrat ne izvajajo. Največkrat upoštevajo nasvete strokovnjakov, predvsem zdravnikov ali pa sorodnikov, torej staršev ali starih staršev, vendar pa te nasvete velikokrat narobe ali površno razumejo.
3.6 RAZPRAVA
Razumevanje smernic zdravega prehranjevanja je pomembno, saj zdravo prehranjevanje zmanjša tveganje za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni. Pomembno je, da se tega dejstva zavedajo že otroci. Naloga nas, kot bodočih učiteljev pa je, da smernice zdravega prehranjevanja učencem predstavimo na zanimiv, nevsiljiv način, pri tem pa so nam v pomoč didaktični pripomočki. Ugotovili smo, da imamo danes na voljo veliko didaktičnih pripomočkov za vizualizacijo smernic zdravega prehranjevanja, a se večina učiteljev poslužuje le prehranske piramide. Redko učitelji uporabljajo še druge vizualne smernice zdravega prehranjevanja, kot je na primer prehranski krožnik.
Naša naloga je bila torej ugotoviti, kateri izmed obravnavanih didaktičnih pripomočkov vizualnih smernic zdravega prehranjevanja na izbranih osnovnih šolah obravnavajo, ali jih znajo učenci praktično uporabiti in kateri izmed obravnavanih didaktičnih pripomočkov smernic zdravega prehranjevanja je učencem razumljivejši in za njih uporabnejši v vsakodnevnem življenju.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učenci izoblikovane predstave o zdravem prehranjevanju. Po drugi strani pa se je izkazalo, da so nekatere predstave o zdravem prehranjevanju otrok napačne in izhajajo morda iz netočnih informacij, ki jih pridobijo iz medijev oziroma so posledica nerazumevanja. Izkazalo se je, da se znanje o zdravem prehranjevanju ne prenese vedno v prakso, saj učenci še vedno zaužijejo veliko sladkarij.
Pri izbiri nasvetov o zdravem prehranjevanju pa največkrat izberejo tiste, ki jih je podal strokovnjak, v našem primeru je bil to zdravnik ali pa starši oziroma osebe, ki jim otroci zaupajo.
Vsi učenci dobro poznajo prehransko piramido in njen pomen. Razlog za to je verjetno obravnava pri pouku in načrtovanje obrokov z njeno pomočjo. Prehranski krožnik pa je bil bežno vključen v pouk samo na OŠ Polhov Gradec, na OŠ Franceta Bevka pa ne, čeprav so učenci vseeno razbrali pravilen pomen in namen prehranskega krožnika.
Kljub hipotezam, da je prehranski krožnik za učence bolj razumljiv in enostaven za uporabo, se je izkazalo, da bi učenci za načrtovanje obrokov raje uporabili prehransko piramido, saj se jim zdi bolj natančna in vključuje tudi okvirne enote dnevnega vnosa posameznih skupin živil. Razlog za to je verjetno splošnejša razširitev prehranske piramide
in relativno nova vizualna smernica zdravega prehranjevanja – prehranski krožnik. K boljšemu poznavanju je pripomogla tudi obravnava prehranske piramide pri pouku in njena praktična uporaba. Izkazalo pa se je, da učenci znajo načrtovati smiselne obroke tako s pomočjo prehranskega krožnika, kot tudi s pomočjo prehranske piramide.
Prvo hipotezo lahko za to delno potrdimo, ker učenci poznajo prehransko piramido, znajo pa jo uporabiti tudi v praksi. Količinskih razmerij med posameznimi skupinami živil so učencem nepredstavljive, vendar pa si pri načrtovanju obrokov pomagajo z obliko piramide, enotami in pa navsezadnje s slikami živil. Drugo hipotezo zato lahko delno potrdimo, saj si učenci težko predstavljajo priporočene količine določenega živila, vedo pa, kaj jim sporoča oblika prehranske piramide. Tretjo in četrto hipotezo pa lahko ovržemo, saj je polovica učencev že predhodno poznala prehranski krožnik zaradi obravnave pri pouku, vendar pa bi večina učencev za načrtovanje obrokov raje uporabila prehransko piramido, ker je bolj natančna, vsebuje enote in pa slikovno gradivo. Skoraj vsi učenci pa so bili mnenja, da bi bilo za natančno in enostavno načrtovanje obrokov potrebno združiti prehransko piramido in prehranski krožnik.
Ugotovili smo tudi, da imajo učenci zmotne predstave o nekaterih prehranskih nasvetih, ki so jih morda le bežno in površno slišali. Težave jim predstavljata tudi pojma »hranilne snovi« in »skupine živil«, saj največkrat zamenjajo njun pomen. Navsezadnje pa so jim težko predstavljive količine posameznih skupin živil, ki jih je priporočljivo zaužiti vsak dan.
Ugotovili smo, da med osnovnima šolama ni prihajalo do bistvenih razlik v znanju med učenci. Osnovni šoli sta se razlikovali po tem, da so na OŠ Polhov Gradec obravnavali tudi prehranski krožnik, na OŠ Franceta Bevka pa ne. Kljub temu so vsi učenci razbrali pomen, ki nam ga želi predstaviti shema prehranskega krožnika. Vseeno se je večina učencev obeh šol odločila, da bi obroke raje načrtovala s pomočjo prehranske piramide, saj menijo, kot sem že omenila, da je natančnejša in učencem bolj pregledna. Opazila sem tudi, da so bili učenci na ljubljanski šoli bolj zgovorni ter so nekoliko več vedeli o smernicah zdravega prehranjevanja. Na podlagi tega pa seveda ne moremo sklepati, da učenci na podeželju manj vedo, saj obstajajo tudi druge okoliščine, ki so vplivale na odgovore.
4 SKLEPI
Naše ugotovitve so torej v nasprotju s preučeno teorijo, ki poudarja, da je prehranski krožnik bolj primeren in enostaven za načrtovanje obrokov tako pri otrocih, kot tudi pri odraslih. Vzorec raziskave je bil sicer premajhen, da bi lahko rezultate posploševali na širšo množico, vsekakor pa smo dobili grob vpogled v (zmotne) predstave učencev in njihovo razumevanje smernic zdravega prehranjevanja ter temu namenjeni shemi – prehranski piramidi in prehranskem krožniku. Ugotovili smo, da učenci dobro poznajo smernice zdravega prehranjevanja in na splošno priporočila o zdravem slogu življenja.
Poleg tega učenci tudi dovolj dobro poznajo prehransko piramido kot vizualno smernico zdravega prehranjevanja in njen namen, saj je bila obravnavana tako na OŠ Polhov Gradec, kot tudi na OŠ Franceta Bevka. Prehranski krožnik pa so učenci obravnavali samo na OŠ Polhov Gradec, vendar pa vsi učenci razumejo njen pomen.
Do razlik med učenci OŠ Polhov Gradec in OŠ Franceta Bevka pa prihaja predvsem v poznavanju različnih smernic zdravega prehranjevanja. Ugotovili smo, da učenci na ljubljanski šoli vedo nekoliko več o smernicah zdravega prehranjevanja kot učenci na podeželju. Razlog je predvsem v tem, da ljubljanski otroci več časa namenijo iskanju informacij na računalniku kot pa podeželski učenci. Vsi učenci pa imajo zmotne predstave o nekaterih prehranskih nasvetih, ki so jih morda le bežno in površno slišali.
Nadaljnje raziskave bi bilo potrebno razširiti in vključiti več šol po vsej Sloveniji.
Zanimivo bi bilo oblikovati tudi nove vizualne smernice zdravega prehranjevanja, ki bi vključevale tako prehransko piramido kot prehranski krožnik. Na podlagi pridobljenih odgovorov predlagam nov model smernic zdravega prehranjevanja, ki bi obdržal obliko prehranskega krožnika, vključeval pa bi še podatke o količini posameznih skupin živil in pa slike živil, ki spadajo v določeno skupino.
5 LITERATURA IN VIRI
Breskvar, D., Fortič, H., Kavčič, T., Meglič, A. in Miklavčič, B. (2014).
Gospodinjstvo za petošolc(k)e –gospodinjstvo, učbenik za 5. razred osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: i2.
Brian, W. in Kranz, S. (2013). Who is using myPlate? Journal of Nutrition Education and Behavior, 45(6)
CINDI. Prehranska piramida. Pridobljeno 22. 3. 2016 s: http://cindi-
slovenija.net/components/com_virtuemart/shop_image/product/PREHRANSKA_PIRAM_
541a92a360a03.jpg
Devetak, I. Zagotavljanje kakovostnega znanja naravoslovja s pomočjo submikroreprezentacij. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Harward T.H. Chan. Healthy eating plate. Pridobljeno 23. 3. 2016 s http://www.health.harvard.edu/healthy-eating-plate
Hunt, P., Rayner, M. in Gatenby, S. (1994) Pyramid or Plate? Emerald Insight, 94(4), 2–8
Keshani, P., Mousavi, S. M., Mirzaei Z., Hematdar, Z., Maayeshi, N., Mirshekari, M., Ranjbaran, M. in Faghih, S. (2016). Effect of a School-based Nutrition Education Program on the Nutritional Status of Primary School Children. Nutrition and Food Sciences Research, 3(1), 27–34. Pridobljeno s:
http://nfsr.sbmu.ac.ir/files/site1/user_files_e3fcde/shivafaghih-A-10-417-1-a611fb1.pdf.
Koch, V. (2000). Sodobna priprava hrane. Učbenik za izbirni predmet v 7., 8. in 9.
razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Modrijan
Koch, V., Kostanjevec, S. (2007). Prehransko znanje otrok in njihov odnos do zdravega načina prehranjevanja. Zbornik predavanj/Posvetovanje Varna in zdrava prehrana na mizi potrošnika (str. 87–97). Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Kostanjevec, S., Koch, V., Polak, A. (2007). Razumevanje modela prehranske piramide. V Iztok Devetak (ur.), Elementi vizualizacije pri pouku naravoslovja (str. 177–
Kostanjevec, S. (2013). Prehransko znanje in prehranjevalne navade otrok.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kostanjevec, S. (2004). Gospodinjstvo 6. Učbenik za 6. razred osnovne šole.
Ljubljana: Rokus Klett.
Klemenčič, S. in Hlebec, V. (2007). Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije .
Layman, D. K. (2013). Eting patterns, diet quality and energy balance. A perspective about applications and future directions for the food industry. Physilogy &
Behavior, 134(2014), 126-130. Pridobljeno s:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24384369.
Levine, E., Abbatangelo-Gray, J., Mobley A. R., McLaughlin G.R. in Jill Herzog. (2012).
Evaluating MyPlate: An Expanded Framework Using Traditional and Nontraditional Metrics for Assessing Health Communication Campaigns. Journal of Nutrition Education and Behavior, 44(4), 2–12. Pridobljeno s: http://www.jneb.org/article/S1499-
4046(12)00416-2/abstract?cc=y=.
Ministrstvo za zdravje. (2015). Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Pridobljeno s:
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2015/Resolucija_
o_nac_programu_prehrane_in_in_tel_dejavnosti_jan_2015.pdf
Montagnese, C., Santarpia L., Buonifacio, M., Nardelli, A., Caldara, A.R.,
Silvestri, E., Contaldo, F. in Pasanisi, F. (2015). European food-based dietary guidelines: A comparison and update. Nutrition, 31(2015), 908–915. Pridobljeno s:
http://www.eufic.org/article/en/expid/food-based-dietary-guidelines-in-europe/.
OPKP. Prehranska piramida. Pridobljeno 22. 3. 2016 s:
http://www.opkp.si/sl_SI/cms/pomoc/pomoc-pri-delu-z-opkp/prehranska-piramida-64 Torkar, G., (2004). Kako izboljšati razumevanje modela prehranske piramide v osnovni šoli? Zdrava šola: bilten Slovenske mreže zdravih šol, 2004(1), 45–47
Učni načrt za spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 21. 3. 2016, s:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U N_spoznavanje_okolja_pop.pdf
Učni načrt za gospodinjstvo. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:
Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 21. 3. 2016, s:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U N_gospodinjstvo.pdf
Učni načrt za naravoslovje. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:
Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 21. 3. 2016, s:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U N_naravoslovje.pdf
Učni načrt za biologijo. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 21. 3. 2016, s:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U N_Biologija.pdf
Učni načrt za naravoslovje in tehniko. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za Pridobljeno 21. 3. 2016, s:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U N_naravoslovje_in_tehnika.pdf
Učni načrt za kemijo. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 21. 3. 2016, s:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U N_kemija.pdf
Učni načrt za načine prehranjevanja in sodobno pripravo hrane. (2011). Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 21. 3. 2016, s:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmet i_izbirni/Nacin_prehranjevanja.pdf
Uruakpa, F.O., Moeckly, B.B., Fulford, L.D., Hollister, N.M. in Kim S.(2013).
Awareness and use of MyPlate guidelines in making food choices. Procedia Food Science, 2(2013), 180–186. Pridobljeno s:
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2211601X13000278.
WHO Europe. (2003). Food based dietary guidelines in the Europen Region.
Pridobljeno 21. 3. 2016 s
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2009). Zdrava prehrana. Pridobljeno 22. 3. 2016 s http://www.zzzs.si/zdravje/zdrava-prehrana.html
6 PRILOGE
VIZUALIZACIJA PREHRANSKE PIRAMIDE IN PREHRANSKEGA KROŽNIKA
FOKUSNE SKUPINE VPRAŠANJA
Učencem pokažem sliko prehranske piramide in prehranskega krožnika
VPRAŠANJA
Kaj prikazujeta sliki? Zakaj misliš, da se bomo danes pogovarjali o prehranski piramidi in prehranskemu krožniku?
Kaj ti predstavlja slika piramide?
Poimenuj posamezne skupine živil na sliki.
Katera živila naj bi uživali največ in katera najmanj? Naštejte živila, za katere mislite, da vam škodujejo. Zakaj?
Kako bi s pomočjo prehranske piramide načrtoval kosilo/malico? Ali si že kdaj načrtoval obrok s pomočjo prehranske piramide? Katere podatke, ki jih lahko razbereš iz slike prehranske piramide, bi uporabil? Ali bi potreboval še več podatkov?
Ali poznate prehranski krožnik? Ali ste se pri pouku že kdaj pogovarjali o prehranskem krožniku? Ali ste ga že videli na spletu?
V čem in kako se prehranski krožnik razlikuje od prehranske piramide?
Koliko zelenjave (sadja, beljakovin, ogljikovih hidratov) moraš pojesti vsak dan? Je to 1 kilogram zelenjave? Kje si lažje predstavljaš, koliko bi moral pojesti: na prehranski piramidi ali prehranskem krožniku?
Kako bi s pomočjo prehranskega krožnika načrtoval kosilo?
Poimenuj skupine živil na prehranski piramidi.
Kaj bi raje uporabil pri načrtovanju obroka – piramido ali krožnik? Zakaj?
Kaj še vključuje prehranski krožnik, prehranska piramida pa ne? Je to tudi pomembno za naš organizem?
Spoštovani starši učenk in učencev 6. razreda OŠ Polhov Gradec!
Sem Tina Trobec, študentka 4. letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer dvopredmetni učitelj biologije in gospodinjstva. V letošnjem letu me čaka diplomska naloga, v okviru tega pa tudi raziskovalni del. Moja raziskava se bo nanašala na poznavanje prehranske piramide in prehranskega krožnika pri učencih iz 6. razreda. Izvedla bom skupinski intervju s šestimi učenci iz vsakega 6. razreda. Vprašanja bodo vnaprej pripravljena in snemana (sneman bo samo učenčev glas). Odgovore bom nato natančno prepisala in uporabila v diplomski nalogi. Imena učencev ne bodo objavljena.
Prosim Vas, da izpolnite spodnji obrazec in ga oddate učiteljici gospodinjstva. Vesela bom vašega pozitivnega odziva, saj mi boste s tem veliko pripomogli k mojemu diplomskemu delu.
Že vnaprej se Vam lepo zahvaljujem,
Tina Trobec
SOGLASJE
Spodaj podpisan/a________________________________________, dovoljujem glasovno snemanje svojega otroka
____________________________________,
roj.__________________________ iz oddelka ___________________OŠ _______________.
Podpis staršev:
