98 2
V E S T N I K
3/1998
Preoblikovati estetiko?
Sodobna filozofija Zgodovina filozofije
Politična filozofija
X
X
yk=,
ISSN 0353-4510
FILOZOFSKI VESTNIK / ACTA PHILOSOPHICA Letnik XIX / Volume, številka / number 3 / 1 9 9 8
FILOZOFSKI VESTNIK je vključen v: Arts & Humanities Cit. Index, Current Contents / Arts & Humanities, Internationale Bibliographie der Zeitschriften, The Philosopher's Index, Répertoire bibliographique de philosophie, Sociological Abstracts.
Aleš Erjavec, Marina Gržinič, Peter Klepec, Gorazd Korošec, Vojislav Likar, Oto Luthar, Tomaž Mastnak, Rado Riha, Jelica Sumič-Riha, Alenka Zupančič
Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board
Alain Badiou (Paris), Bohdan Dziemidok (Gdansk), Manfred Frank (Tübingen), Martin Jay (Berkeley), J o h n Keane (London), Ernesto Laclau (Essex), Steven Lukes (Firenze), Chantal Mouffe (Paris), Ulrich Müller (Kassel), Herta Nagl- Docekal (Wien), AlettaJ. Norval (Essex), Nicholas Phillipson (Edinburgh),J.GA.
Pocock (Baltimore), Françoise Proust (Paris), Ernst Vollrath (Köln) Glavni urednik / Managing Editor
Vojislav Likar
Odgovorni urednik / Editor-in-Chief Rado Riha
Naslov uredništva / Editorial Office Address
FILOZOFSKI VESTNIK, ZRC SAZU, P.P. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia.
Tel.: (+ 586 61) 125 6068 - Fax: (+386 61) 125 5253 E.Mail: fi@zrc-sazu.si - http://www.zrc-sazu.si/fi/fi.html Vso korespondenco, vključno z naročili, pošiljajte na naslov uredništva.
Editorial correspondence and enquiries, business c o r r e s p o n d e n c e a n d books for review should be addressed to the Editorial Office.
Časopis izhaja trikrat letno. / The J o u r n a l is published three times a year Cena posamezne številke: 1400 SIT. Letna naročnina: 2400 SIT.
Annual subscription: 18 $ for individuals, 36 $ f o r institutions.
Single issue: 10 $ for individuals, 20 $ for institutions. Back issues available.
Access / Master Card / E u r o c a r d a n d VISA accepted.
Credit card orders must include card n u m b e r a n d expiration date.
Filozofski vestnik izhaja s podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Filozofski vestnik is published with grants f r o m T h e Ministry of Science and Technology a n d The Ministry of Culture of the Republic of Slovenia.
© Filozofski inštitut ZRC SAZU
Tisk / Printed by Littera Picta, d.o.o., L j u b l j a n a
V E S T N I K
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU FILOZOFSKI INŠTITUT
LJUBLJANA 1998
VSEBINA
Preoblikovati estetiko?/Riconfigurare 1'Estetica?
Wolfgang Welsch, Estetika onstran estetike 9 Aleš Erjavec, Estetika in filozofije 29
Ryosuke Ohashi, O pojmu estetike prenosa vonja (kunjû) 43 Sodobna filozofija
Peter Klepec, Deleuzovo pojmovanje naključja 55
Tomaž Erzar, Težave z imaginarnim 75 Zgodovina filozofije
Matjaž Vesel, Tomaž Akvinski: De principiis naturae/0 počelih narave
(uvodna opomba) 93 Thomas de Aquino, De principiis naturae ad fratrum Syluestrum 95
Tomaž Akvinski, O počelih narave, za brata Silvestra 95 Matjaž Vesel, Komentar k De principiis naturae Tomaža Akvinskega 119
Roger S. Woolhouse, Descartes in Spinoza: dualist in monist 143 Politična filozofija
Tomaž Mastnak, Sekularizem, resakralizacija
posvetne oblasti in civilna religija 159 Gorazd Korošec, Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost,
individualizem, pooblastitev 177 Prikazi in ocene
Kuang-ming Wu, On the »Logic« of Togetherness (Maja Milčinski) 197 Joseph Bobik, Aquinas on Matter and Form
and the Elements (Matjaž Vesel) 200 Gilles Deleuze, Logika smisla (Peter Klepec) 203
Tomaž Erzar, Obrat Gillesa Deleuza (Peter Klepec) 203 Actualité et postérités de Gaston Bachelard (Vojislav Likar) 208
Povzetki - Abstracts 213
PREOBLIKOVATI ESTETIKO?
RICONFIGURARE L'ESTETICA?
»Riconfigurare 1'Estetica?« (Preoblikovati estetiko?). Njena organizatorja sta bila Univerza v Sieni/Arezzo ter Italijansko združenje za estetiške raziskave (Assoziazione Italiana per gli Studi di Estética). Na konferenci so sodelovali štirje vabljeni referenti - Wolfgang Welsch (Magdeburg/Jena), Maurizio Ferraris (Torino), Ryosuke Ohashi (Kjoto) in Aleš Erjavec (Ljubljana) - ter približno štirideset italijanskih referentov in koreferentov.
Uredništvo Filozofskega vestnika se zahvaljuje predsednici A.I.S.E. prof. dr.
Graziji Marchiand ter avtorjem za dovoljenje, da objavi tri vabljene referate.
Wolfgang Welsch
Estetika onstran estetike
Uvod: oris problemov
1. Prevladujoče razumevanje: estetika osredotočena na umetnost
Kaj j e estetika? O d g o v o r p o d a n v e n c i k l o p e d i j a h j e j a s e n . Italijanska Enciclopedia Filosófica d e f i n i r a estetiko kot » disciplina filosofica che ha per oggetto la bellezza e l'arte«.1 F r a n c o s k i Vocabulaire d'Esthétique o d g o v a r j a j o č e določi estetiko k o t »Stüde reflexive du beau« in »philosophie et science de l'art«.'1 Academic American Enciclopedia pravi: »Aesthetics is the b r a n c h of philosophy that aims to establish t h e g e n e r a l principies of art a n d beauty«,3 nemški Wörterbuch der Philosophie (malo bolj zapleteno, ker j e nemški), »Das W o r t 'Ästhetik' h a t sich als Titel des Zweiges d e r P h i l o s o p h i e E i n g e b ü r g e r t , in d e m sie sich d e n K ü n s t e n u n d d e m S c h ö n e n zuwendet«.4 Na kratko, e s t e t i k a j e obravnavana k o t artistika, k o t r a z l a g a u m e t n o s t i s p o s e b n o p o z o r n o s t j o d o l e p o t e .
»Estetika« k o t t r a d i c i o n a l n o ime discipline se zdi n a p a č n o , ker v bistvu nima, k o t n a m i g u j e ime, za r e f e r e n č n o točko estetike, a m p a k u m e t n o s t , zato bi bilo i m e artistika m n o g o bolj p r i m e r n o .
Sam n a m e r a v a m , k o t n a k a z u j e naslov eseja, zagovarjati r a z u m e v a n j e estetike, ki sega o n s t r a n tega tradicionalnega razumevanja, onstran d o m e t a artistike. T o d a m a r j e tak poskus lahko legitimen? Se p o j e m estetika prilega t r a n s a r t i s t i č n e m u p o m e n u ?
Č e u p o š t e v a m o s t a r e j š o t r a d i c i j o , j e z a g o t o v o t a k o . B a u m g a r t e n , u t e m e l j i t e l j estetike, j e skoval izraz »estetika« s p o m o č j o grškega b e s e d n e g a r a z r e d a a t a O r i a v q (aisthesis), a i a ö a v e a ö a i (aisthanesthai), a i a 9 r|Toq {aisthetos), airrör|TiKO^ (aisthetikos), to j e z izrazi, ki o z n a č u j e j o č u t e n j e in p e r c e p c i j o s k u p a j , ki p r e d h o d i v s a k r š n e m u u m e t n i š k e m u p o m e n u . B a u m g a r t e n j e uvedel novo disciplino, da bi izboljšal n a š o č u t n o sposobnost s p o z n a v a n j a . Zato j o j e d e f i n i r a l kot »znanost č u t n e g a spoznavanja« in jo
1 Enciclopedia Filosofica (ur. G. C. Šansoni) Firence 1967, zv. 2, stolpec 1045.
2 Vocabidaire d'Esthétique, Presses Universitaires de France, Pariz 1990, str. 691-692.
3 Academic American Encyclopedia, Grolier Inc., Danburry, Conn. 1993, zv.l, str. 130.
4 Historisches Wörterbuch der Philosophie (ur. Joachim Ritter), Schwabe & Co., Basel 1971 zv. 1, stolpec 555.
Filozofski vestnik, XIX (3/1998), str. 9-28. 9
poimenoval »estetika«. Obsegala naj bi vse vrste č u t n e g a spoznavanja. T u d i prerokovanje iz ptičjega leta naj bi bilo — v skladu z logiko tega razumevanja - p r e d m e t estetike. Umetnosti, po d r u g i strani, niso bile niti o m e n j e n e v področju estetike.5
Sedanja uporaba besede - izven akademske sfere - tudi ni o m e j e n a n a umetnost. V pogovornem jeziku u p o r a b l j a m o izraz estetika pogosteje z u n a j akademske sfere kot znotraj, ko na p r i m e r govorimo o estetskem o b n a š a n j u ali o estetskem n a č i n u življenja, o estetskih p o s e b n o s t i h m e d i j e v ali o naraščajoči estetizaciji sveta.
»Estetika« kot disciplina s e j e d o l g o časa omejevala n a vprašanja, ki zadevajo u m e t n o s t - in to bolj na p o j m o v n e kot č u t n e plati umetnosti. T a težnja s e j e začela s Kantovo Kritiko razsodne moči iz leta 1790 in bila d o k o n č n o uvedena skozi Heglova Predavanja o estetiki m e d leti 1817 in 1829. O d takrat dalje j e bila estetika razumljena izključno kot filozofija umetnosti. Stoletja j e to pojmovanje ostalo prevladujoče razumevanje estetike, ki so ga delili tako različni filozofi kot so Hegel in H e i d e g g e r ali I n g a r d e n in A d o r n o . Danes večji del estetike še vedno sledi temu pojmovanju. Akademska disciplina se v veliki večini omejuje na artistiko, n e glede n a to, kako nejasen j e m e d t e m postal p o j e m umetnosti same/'
Prav gotovo so obstajale težnje, ki so nasprotovale temu prevladujočemu začetku v zgodovini estetike. Po m n e n j u nekaterih avtorjev estetika ni ciljala n a umetnost, temveč na alternativne oblike življenja. Pomislimo n a p r i m e r na Schillerja in njegov premik n a j p r e j o d artistične k politični, ter p o t e m k pedagoški umetnosti in končno k »umetnosti življenja« (»Lebenskunst«) - ideji, ki j o j e prevzel s svojim zagovarjanjem nove d r u ž b e n e senzibilnosti; ali pa p o m i s l i m o n a K i e r k e g a a r d a ter n j e g o v opis estetske e k s i s t e n c e , ali n a Nietzschejevo fundamentalizacijo estetske dejavnosti, in k o n č n o na Deweyevo vključitev umetnosti v življenje. Vendar nasprotnim težnjam ni zares uspelo s p r e m e n i t i m o d e l a discipline s a m e . D o d o l o č e n e m e r e so c e l o d e l i l e
5 Baumgarten j e prav gotovo uporabljal p r i m e r e iz umetnosti, predvsem iz poezije, vendar zgolj zato, d a j e s tem ponazarjal, kakšna naj bi bila estetska popolnost kot popolnost čutne vednosti.
fi V letih, ko sem skušal razširiti področje estetike, sem večinoma naletel n a o d p o r (vsaj v nemško govorečem svetu), medtem ko so moja prizadevanja naletela n a večje zanimanje in podporo zunaj discipline - pri kulturnih institucijah in teoretikih z drugih področij. Rezultat mojih prizadevanj j e bil kongres »Aktualnost estetskega« v H a n n o v r u leta 1992. Zbrali so se strokovnjaki z različnih p o d r o č i j : filozofije, sociologije, političnih ved, feminizma, medijskih študij, oblikovanja, nevropsihologije, filozofije znanosti, u m e t n o s t i in u m e t n o s t n e z g o d o v i n e in m e d n e k a j tisoč sodelujočimi so bile moje ideje zelo odmevne. (Prispevki so objavljeni v Die Aktualität des Ästhetischen (ur. Wolfgang Welsch), Fink, M ü n c h e n 1993.)
Estetika onstran estetike
t e m e l j n o p r e d p o s t a v k o tradicionalne estetike, da n a m r e č u m e t n o s t tvori žarišče estetike; ti reformatorji so tudi nadaljevali z obravnavanjem umetnosti kot t e m e l j n e g a m o d e l a estetske prakse kot take, pa tudi kot paradigmo za p r e o b r a t k n o v e m u razumevanju, ki so ga sami zagovarjali.
Če p o v z a m e m o : zdi se, da so tako tradicionalni kot sodobni estetiki o č a r a n i o b sliki estetike k o t artistike. In, če n a d a l j u j e m o to aluzijo d o Wittgensteina, l a h k o r e č e m o : »In ne m o r e m o stopiti iz slike, ker se n a h a j a v naši disciplini in zdi se, d a n a m disciplina to neusmiljeno ponavlja.7«
2. Premagovanje tradicionalnih predsodkov
Enkratnost del nasproti univerzalnemu pojmu umetnosti
Obstajajo zelo d o b r i razlogi za beg od enačenja estetike in artistike ali - če p o n o v n o n a v e d e m Wittgensteina - »da pokažemo m u h i pot iz stekle- nice,«8 kajti e d e n o d osnovnih p r o b l e m o v tradicionalne estetike j e bilo neizpolnjevanje n j e n e odgovornosti, ni bila namreč sposobna biti pravična d o enkratnosti umetniških del.9 Nasprotno, cilj estetike j e bil n a m e n o m a p r e m a k n j e n k uveljavitvi univerzalnega in večnega koncepta umetnosti.
Schelling, n a p r i m e r , j e to o d k r i t o izrazil, ko j e oznanil, da m o r a filozofija u m e t n o s t i obravnavati samo »umetnost kot tako« in »nikakor ne izkustvene umetnosti«,1 0 ter d a j e bila njegova lastna filozofija umetnosti s a m o » p o n a v l j a n j e « n j e g o v e g a »filozofskega sistema« - sedaj izvršena s spoštovanjem d o u m e t n o s t i tako kot ob drugi priložnosti s spoštovanjem do narave ali družbe.1 1
7 Wittgenstein j e dejal: »Slika nas j e držala ujete. In nismo mogli stopiti iz nje, ker s e j e nahajala v našem jeziku, in zdelo seje, da nam to jezik neusmiljeno ponavlja« (Ludwig Wittgenstein, Philosophical investigations, Macmillan, New York 1968, § 48e [115]).
8 Ibid. § 103e [309], - Tako j e Wittgenstein odgovoril na vprašanje, kakšen j e njegov
»cilj v filozofiji«.
O problemih tradicionalne estetike sem bolj p o d r o b n o razpravljal v »Traditionelle Ästhetik in ihrem Verhältnis zur Praxis der Kunst«, Zeitschrift für Ästhetik und Allgemeine Kunstwissenschaft, XXVII, 1983, str. 264-248. Prvič pa sem predstavil svoje alternativne predloge v Ästhetisches Denken (Reclam, Stuttgart 1990, 4. izd. 1995).
10 Pismo Augustu Wilhelmu Schleglu, 3. september 1802, cit. iz: Aus Schellings Leben. In Briefen, zv.l (ur. G. L. Plitt), Hirzel, Leipzig 1869, str. 390-399, tu str. 397. V svoji Filozofiji wnetnostije Schelling razložil: »Nič od tega, kar bolj vulgaren čut imenuje umetnost, n e m o r e zaposliti filozofa: umetnost j e za njega neizogibna pojava, ki izhaja n e p o s r e d n o iz absolutnega, in za njega j e realna samo tako dolgo, dokler j o lahko pokažemo in izmerimo.« (Friedrich Wilhelm Joseph Schelling, Philosophie der Kunst
[predavanje v j e n i , zimski semester 1802-3], ponatis iz leta 1859, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1976, str. 384)
11 Schelling, Philosophie der Kunst, str. 7 in 124. Rezultat tega začetka je, da tovrstna filozofija n e pozna n o b e n e g a načina, kako bi karkoli povedala o pravi umetnosti. Ko
11
A ta tradicionalna strategija j e nevzdržna in se senzibilnim l j u d e m že dolgo časa zdi takšna. Robert Musil, n a p r i m e r , j e zasmehoval take vrste estetiko kot poskus iskanja univerzalnega zidaka, ki bi ustrezal vsakemu u m e t n i š k e m u delu ter bil p r i m e r e n za izgradnjo celotne zgradbe estetike.12
Izkustvo umetnosti ne sestoji iz ponazarjanja univerzalnega p o j m a umetnosti, ampak vključuje ustvarjanje novih različic in p o j m o v u m e t n o s t i . Ti novi p o j m i b o d o s p r e j prevladujočimi p o j m i zagotovo imeli n e k a j s k u p n i h vidikov, a se b o d o o d n j i h vseeno o s t r o razločevali v d r u g i h , n i č m a n j p o m e m b n i h vidikih. T o j e očitno v vsakem p r e s k o k u iz e n e g a sloga ali paradigme k d r u g e m u . Zato so u m e t n i š k e p a r a d i g m e povezane s prekri- vanjem enega pojma z drugim (po »družinskih podobnostih« v wittgenstein- ovskem smislu), čeprav ni univerzalnega vzorca, ki bi j i m bil vsem s k u p e n ali takega, ki bi predstavljal esencialno j e d r o vseh umetniških del.13 Ničesar takšnega ni kot j e bistvo umetnosti.
To pomeni, d a j e tradicionalni pristop načeloma n a p a č e n - celo znotraj ozkega o b m o č j a tiste estetike, ki se n a n a š a le n a u m e t n o s t . P o t r e b n o j e napredovati k drugačni, pluralistični vrsti estetike.
V podporo razširjenemu razumevanju discipline
Preureditev estetike, ki j o j e sedaj treba upoštevati, m o r a iti še dlje.
Doslej sem govoril le o spremembi p a r a d i g m e znotraj klasičnega okvira e s t e t i k e , se pravi z n o t r a j a r t i s t i k e : n i č več n e m o r e m o biti u j e t n i k i esencialistične umetnosti. Seveda j e treba čez ta celotni okvir - čez tradicio- nalno enačbo estetike in artistike. Notranjo pluralizacijo estetike naj dopolni zunanja pluralizacija: področje discipline j e treba razširiti n a transartistična vprašanja. T o j e tisto, kar h o č e m zagovarjati v tem eseju.14
j e Schelling postal generalni tajnik m ü n c h e n s k e Akademie der bildenden Künste, j e moral zaradi svojega položaja predavati o filozofiji umetnosti. A ostal j e molčeč. V petnajstih letih svojega službovanja ni niti enkrat predaval. Če pride do sodbe, d o soočenja z umetnostjo, ostane filozofija brez besed. Ura sodbe postane zaprisega razkritja za to vrsto estetike.
12 Prim. Robert Musil, Tagebücher (ur. Adolf Frisé), Rowohlt, Reinbek bei H a m b u r g 1976, str. 449.
13 To j e bilo, mimogrede, jasno že Ciceru, k i j e izjavil, da »je skoraj nešteto žanrov in slogov [...], vsi se razlikujejo v posebnostih, pa vendar so hvalevredni kot žanri« (Cicero, De oratore, III 34). Prav tako j e dejal: »Obstaja le e n a vrsta slikarstva, a vendar so si Zeuksis, Aglaofon in Apel povsem različni in m e d njimi ni nikogar, ki bi ga lahko obtožili pomanjkljivosti v svoji umetnosti« (ibid., III 26).
14 Prim. p o d o b n o trditev Antonia Banfija: »Lasciar valere 1'esperienza estetica in tutta la sua varietá, complessitá, universitalitá, senza limitazione alcuna, é la p r i m a condizione di un'estetica filosófica« A n t o n i o Banfi, »I p r o b l e m i di u n ' e s t e t i c a filosófica«, Opere, zv. 1 (ur. L. Eletti in L. Sichirollo), Reggio Emilia 1986, 9 / f / .
Estetika onstran estetike
V prvem razdelku b o m razvil nekaj glavnih tem estetike onstran estetike.
V d r u g e m r a z d e l k u b o m p o d a l p r e d l o g e , kako reorganizirati p o d r o č j e estetike. V t r e t j e m razdelku b o m poskušal prikazati p o m e m b n o s t siljenja estetike celo za analizo s a m e umetnosti. U m e t n o s t l a h k o bolj u s t r e z n o obravnavamo s stališča estetike, ki ni o m e j e n a samo n a analizo umetnosti.1 5
I. Nekatere glavne teme in pomen estetike onstran estetike
Splošno gledano, obstajata dve skupini razlogov za širitev estetike: prva se n a n a š a n a s o d o b n o oblikovanje realnosti, druga na s o d o b n o razumevanje realnosti
1. Estetsko oblikovanje realnosti - polepšanje Globalna estetizacija
D a n e s živimo s r e d i doslej n e p o z n a n e estetizacije r e a l n e g a sveta.17
P o l e p š a n j e in stilizacijo lahko n a j d e m o vsepovsod. Raztezata se od videza posameznikov d o u r b a n i h in javnih področij in od gospodarstva pa vse do ekologije.
Posamezniki se ukvarjajo z vsestranskim oblikovanjem telesa, duše in o b n a š a n j a . Homo aestheticus j e postal nov vzornik. V urbanih področjih j e v zadnjih letih skoraj vse doživelo polepšavo - vsaj v bogatih zahodnih državah.
T u d i gospodarstvo i m a velik d o b i č e k n e o d potrošnikove težnje, da bi si d e j a n s k o pridobil p r o d a j n i izdelek, temveč da bi si prek njega kot sredstva kupil p o t v estetski življenjski slog, s katerim so oglaševalne strategije povezale izdelek. Celo ekologija j e n a tem, da p o s t a n e olepševalni sektor, ki d a j e p r e d n o s t stilizaciji okolja v d u h u estetskih idealov kot sta kompleksnost ali n a r a v n a l e p o t a . K o n e c k o n c e v j e genetski inženiring n e k e vrste genetska plastična operacija.
Prav g o t o v o n i p o t r e b n o opisovati teh teženj k p o l e p š a n j u in glo- balizirani estetizaciji v p o d r o b n o s t i - pojavi so vse preveč očitni. Namesto tega bi rad preučil p o m e n teh nedavnih dogajanj za estetiko.
Estetska dejavnost in usmerjenost sta vedno imeli vpliv - čeprav m a j h e n
— n a dejanski svet, p o d r u g i strani p a j e estetika kot disciplina to m o r d a tudi
15 T a esej j e revidirana izdaja »Aesthetics Beyond Aesthetics: For a New Form to the Discipline«, Undoing Aesthetics, Sage, London 1997, str. 78-102.
18 T e misli sem b o l j o b š i r n o razdelal v »Aesthetization Processes: P h e n o m e n a , Distinctions, a n d Prospects«, Undoing Aesthetics, str. 1-32. Delno se bom skliceval na ta esej.
17 »Estetizacija« p o m e n i , da neestetsko naredimo estetsko ali ga razumemo kot takega.
13
upoštevala. Kar j e danes novo, sta obseg in položaj estetizacijskih dejavnosti.
Estetizacijaje postala globalna in prvobitna strategija, kar j e imelo vpliv tako n a s o d o b n o kot tudi n a tradicionalno estetiko.
Vpliv na sodobno estetiko
Vpliv n a sodobno estetiko izhaja iz dejstva, d a ti pojavi n e predstavljajo le podaljška estetskega, ampak istočasno s p r e m i n j a j o n j e n o konfiguracijo in valenco. Tako m o r a estetika - kot reflektivna avtoriteta estetskega - d a n e s raziskati stanje estetičnega na področjih kot so življenjski svet in politika, gospodarstvo in ekologija, etika in znanost. Na kratko, upoštevati m o r a novo konfiguracijo estetskega. To n e p o m e n i , d a bi morali biti globalizacija in fundamentalizacija estetskega preprosto sankcionirani - v e n d a r pa to sodi na dnevni r e d vsake zadostne estetske diagnoze in kritike.
Zveza s tradicionalno estetiko
Učinki na tradicionalno estetiko p o s t a n e j o očitni, ko se vprašamo ali j e tradicija k d a j zagovarjala globalizacijo e s t e t i č n e g a . T o g o t o v o drži.
N e k a t e r i z n a n i p r o g r a m i estetike so v p r e t e k l o s t i o d l o č n o zagovarjali globalno estetizacijo, od katere so si celo obetali d o k o n č n o izpolnitev vseh naših dolžnosti n a zemlji ter p o p o l n o srečo človeštva. S p o m n i m o se n a p r i m e r k a k o j e Najstarejši sistem-program nemškega idealizma p r i s e g a l n a p o s r e d u j o č o m o č estetskega: s povezavo r a z u m s k e g a in č u t n e g a n a j bi estetika povzročila, »da bi si razsvetljeni in nerazsvetljeni [...] podali roke«
tako, da »bi m e d nami zavladala večna enotnost«, kar naj bi celo bilo »zadnje in največje delo človeštva«.18 Na enak način so bili posredovalci estetskih idej, kot na p r i m e r gibanje Arts a n d Crafts ali W e r k b u n d in Bauhaus prepričani, da bi globalizacija estetskega izboljšala svet.
Zdi se, da se v sedanji estetizaciji te davne sanje estetikov uresničujejo.
T o d a moteče dejstvo, ki zahteva razlago j e , d a so današnji rezultati p r e c e j drugačni od izvornih pričakovanj, so n a m r e č vse prej kot razveseljivi. Kar naj bi dalo našemu svetu lepoto, na koncu postane samo gola ljubkost in vsiljivost in n a z a d n j e p o v z r o č i b r e z b r i ž n o s t in c e l o g n u s - vsaj m e d e s t e t s k o občutljivimi ljudmi. V vsakem primeru si n i h č e n e bi upal imenovati s e d a n j e estetizacije za p r e m o č r t n o izpolnitev pričakovanj. Nekaj m o r a biti n a r o b e s to odrešitvijo davnih sanj estetike. A l i j e n e u s t r e z n a s e d a n j a u p o r a b a starih programov, ali pa so ti velespoštovani p r o g r a m i sami vsebovali n a p a k o , k i j e
18 »The 'Oldest System-Programme' of G e r m a n Idealism« Hegel Selections (ur. M.J.
Inwood), Macmillan, London-New York 1998, str. 86-87.
Estetika onstran estetike
doslej ostala skrita in se sedaj razkriva. Včasih j e odrešitev enaka razodetju.
Mislim, da to velja za s e d a n j o estetizacijo.
Nekatere napake globalizirane estetizacije
Kakšni so razlogi za razočaranje nad sedanjo estetizacijo? Katere so kritične točke, k i j i h m o r a m o osvetliti z estetiško presojo teh procesov?
Prvič: če n a r e d i m o vse stvari lepe, uničimo lepoto. Povsod navzoča lepota izgubi svoj edinstven značaj in se razkroji v golo ljubkost ali pa postane p r e p r o s t o n e s m i s e l n a . Nečesa, kar j e izjemno, ne m o r e m o postaviti za merilo, n e d a bi spremenili njegove vrednosti.
Drugič: strategija globalizirane estetizacije postane svoja lastna žrtev.
Konča v anestetizaciji. Globalizirano estetiko izkusimo kot nadležno in celo kot grozo. Estetska brezbrižnost tako postane razumna in skoraj neizbežna drža, da bi ubežali vsiljivosti povsod navzočega estetskega. Anestetizacija - naše z a v r a č a n j e n a d a l j n j e g a zaznavanja božansko p o l e p š a n e g a okolja - postane strategija.11'
Posledice za tradicionalno estetiko
Začeti m o r a m o s kritiko tradicionalne estetike. Prvič, nasprotovanje zasluži č e z m e r n a hvala lepote. Ponavadi j e estetika poveličevala lepoto in lepšanje in estetiki so verjeli, da imajo dobre razloge za takšno početje. T o d a estetika ni nikoli p r e t e h t a l a posledic globaliziranega lepšanja, ki g a j e zagovarjala in ki ga d a n e s doživljamo. Nikoli si ni niti predstavljala, da bi lahko globalizirano okrasje popačilo svet - namesto, da bi ga dovršilo ali celo odrešilo.
D r u g a n a p a k a t r a d i c i o n a l n e estetike j e bila p o d p i r a n j e s a m o (ali p r e d v s e m ) l e p o t e in zapostavljanje ostalih estetskih vrednot. Z d r u g i m i besedami, pozabila je n a lastno odkritje, da variatio delectat- in da ni niti ena e s t e t s k a v r e d n o t a s a m a . T a n a p a k a p o s t a n e b o l e č e j a s n a v s e d a n j e m o l e p š e v a n j u . Estetika - m o r e b i t i d e j a n s k a disciplina pluralnosti - s e j e z m o t n o singularizirala in ni j i uspelo spoznati, d a j e homogenizacija — in naj bo to p o l e p š a n j e vsega - sistematično napačna.
Kot tretje, kritično m o r a m o podvomiti v učinkovitost tradicionalne estetike v s k u p n o s t i naših k u l t u r n i h p r e p r i č a n j in h o t e n j . O d o b r a v a n j e
19 O tem sem prvič razpravljal v »Ästhetik u n d Anästhetik«, Ästhetisches Denken, str. 9-40.
Če danes še obstaja naloga za umetnost v javnem prostoru, potem ta ni v uvajanju še več l e p o t e v že preveč o k r a š e n o okolje, temveč v ustavitvi tega estetizacijskega mehanizma. Prim. »Contemporary Arts in Public Space: A Feast for the Eyes or an Annoyance?«, Undoing Aesthetics, str. 118-122.
15
lepote, za katero s e j e zavzemala tradicionalna estetika, j e znova in znova služilo kot r e t o r i č n a o p o r a t r e n u t n i m estetizacijskim p r o c e s o m . Z a r a d i tradicionalnega h r e p e n e n j a po lepoti nismo pomislili n a negativne učinke estetizacije, čeprav so ti že zdavnaj postali očitni. Estetika ima vse razloge, da postane samokritična.
Povzetek
Sedanja estetizacija ne prinaša le novih p r o b l e m o v in nalog s o d o b n i estetiki, temveč ima tudi kritične posledice za tradicionalno estetiko. Zato vprašanja estetike onstran estetike n e zadevajo le teh, ki so že pripravljeni razširiti doseg estetike, ampak predstavljajo tudi obvezno t e m o za o n e , ki se še v e d n o oklepajo n j e n e g a tradicionalnega okvira. Estetike izven estetike d a n e s n e m o r e m o prezreti, celo če bi želeli razviti le veljavno različico estetike znotraj estetike.
2. Estetsko pojmovanje realnosti
Druga skupina argumentov v prid p r e m i k u k estetiki onstran estetike, se nanaša na sedanje pojmovanje realnosti. T o j e postalo vse bolj estetsko.
P o d o b e in estetski vzorci danes o č i t n o prevladujejo n e le v t r e n u t n e m oblikovanju realnosti, o katerem sem govoril doslej, temveč tudi v s e d a n j e m posredovanju in razumevanju realnosti. Včasih j e m o r a l o nekaj, da bi veljalo za resnično, biti verjetno, m e d t e m ko m o r a biti danes estetsko sprejemljivo.
Estetika j e postala nova vodilna valuta v trgovanju z realnostjo.
Ni m o j n a m e n poglabljati se v p o d r o b n o s t i teh pojavov, saj so n a m vsi d o b r o p o z n a n i in so bili pogosto analizirani. N a m e s t o tega b o m p r e u č i l n j i h o v e u č i n k e n a estetiko in izpostavil n e k a j n o v i h n a l o g e s t e t i k e o b soočenju s temi pojavi.
Osredotočil se bom samo na e n o točko - n a to, kar i m e n u j e m »dere- alizacija realnosti« - in na dve njeni posledici - rekonfiguracijo aisthesis ter n a prevrednotenje izkustev izven elektronskih medijev.2 0
Derealizacija realnosti
»Derealizacija realnosti« izhaja iz dejstva, da n a realnost - kot j o d a n e s prenaša.]o predvsem mediji - globoko vpliva takšen tip posredovanja.2 1 T o
20 Za derealizacijo in prevrednotenje glej »Artificial Paradises? Considering the World of Electronic M e d i a - a n d O t h e r Worlds«, Undoing Aesthetics, str. 168-190.
21 Z »mediji« bom v bodoče vselej razumel elektronske medije, n e da bi hotel s tem predlagati, da lahko obstaja kakršnokoli izkustvo neodvisno od takšnih ali drugačnih medijev.
Estetika onstran estetike
p o s r e d o v a n j e d o l o č a j o posebnosti medijske estetike, ki n a splošno dajejo p r e d n o s t prosti mobilnosti in breztežnosti teles in p o d o b . Vse j e p r e d m e t m o r e b i t n e elektronske manipulacije in znotraj medijev manipulacija ni več normativni, a m p a k dejansko le še opisni pojem. Karkoli vstopa v p o d r o č j e televizije, stopi v p o d r o č j e spremenljivosti namesto stalnosti. Če kjerkoli obstaja »lahkost bivanja«, potem j e to v elektronski sferi. Skladno s tem mediji sami v e d n o bolj predstavljajo svoje p o d o b e v virtualnih in igrivih oblikah.22
T a o d n o s d o m e d i j s k e r e a l n o s t i se vse bolj širi t u d i n a v s a k d a n j o realnost. T o se d o g a j a , ker j e vsakdanja realnost vedno bolj oblikovana, predstavljena in d o j e m a n a v skladu z medijskimi vzorci. Ker j e televizija glavni d a j a l e c in vzor realnosti, pušča derealizacija povsod svoj pečat. R e a l n o zgublja svojo vztrajnost, obveznost in resnost; zdi se, da postaja vse lažje, m a n j zatirajoče in m a n j obvezujoče. Vsiljivost medijske predstavitve realnosti n e povzroča več prizadetosti, temveč ravno svoje nasprotje: brezbrižnost. Če vidiš iste p o d o b e , n e g l e d e n a to kako prepričljivo so l a h k o u r e j e n e ali predvidene, n a različnih p r o g r a m i h na isti večer ali večkrat v nekaj d n e h , j e njihov učinek zmanjšan: zaznava in ponavljanje ustvarjata brezbrižnost.
Posledica takšnih m e h a n i z m o v je, da postaja naš o d n o s do realnosti - v m e d i j i h in zunaj njih - vse bolj p o d o b e n simulaciji. Realnosti nič več n e j e m l j e m o tako r e s n o ali tako resnično in sredi te izključitve realnosti tudi p r e s o j a m o ter d e l u j e m o drugače. Naši vedenjski vzorci postajajo vedno bolj simulativni in izmenljivi.
Ker o m e n j e n e p r o c e s e povzročajo posebnosti medijske estetike, j e njihova obravnava obvezna tema vsake s o d o b n e estetiške teorije, ki n i m a n a m e n a prezreti, temveč analizirati sedanje stanje estetskega in tako izpolniti svojo odgovornost.
*
N a j n a k r a t k o o m e n i m n a s l e d n j o stvar: tudi izven medijev j e razu- mevanje realnosti postalo v veliki meri estetsko. Vzemimo za primer znanost:
d a n e s se vse bolj zaveda globokega estetskega značaja svojih modelov in odkritij — pomislimo n a veliki pok ali na pravljice o kvarkih in medgalaktične povezave. P r e j o b r a v n a v a n i estetizacijski procesi v v s a k d a n j e m svetu so k o n č n o podprti z kognitivno in epistemološko estetizacijo (opazno od Kanta
22 Za gledalce želja po medijskem razvedrilu v določeni meri začenja prevladovati, ko se manjša njihovo verovanje v realnost. - Tukaj imam v mislih predvsem televizijo, čeprav j e ta nekoliko staromoden medij v današnjem elektronskem svetu. J e pa tisti, ki ga vsi p o z n a j o in uporabljajo. Učinki bolj naprednih tehnologij niso kvalitativno drugačni, a m p a k stopnjujejo težnjo derealizacije.
17
dalje in zelo očitno v našem času), ki oblikuje osnovo našega mišljenja in to, prepričan sem, zaradi neizpodbitnih razlogov.2 3
Rekonfiguracija ais thesis
N a d a l j e j e d a n e s opaziti r e k o n f i g u r a c i j o aisthesis. E n a o d p o s l e d i c medijske prevlade na primer, j e izpodbijanje prvenstva vida, k i j e oblikoval z a h o d n o kulturo že od Grkov dalje in ki dosega višek v televizijski dobi.
Vidu smo tradicionalno dajali p r e d n o s t zaradi zaznavanja razdalje, natančnosti in univerzalnosti, zaradi sposobnosti določitve in zaradi bližine spoznanju. O d Heraklita prek L e o n a r d a da Vincija d o Merleau-Pontyja j e bil vid obravnavan kot naš najsijajnejši in najplemenitejši čut.
Medtem pa so bili osnovni vzorci te privilegiranosti - prevladujoči vzorci zaznavanja in spoznavanja - p r e d m e t kritike avtorjev, kot so H e i d e g g e r , Wittgenstein, Foucault, Derrida in Irigaray.24 Se več, vid ni več zanesljiv čut za stik z realnostjo, kot j e bil nekoč - to n e drži več v svetu, kjer j e fizika postala nepokazljiva, in nič bolj to n e drži v svetu medijev.
Hkrati pa so ostali čuti privabili novo pozornost. Sluh na p r i m e r , j e znova c e n j e n zaradi svoje antimetafizične bližine d o g o d k u n a m e s t o trajni biti, zaradi v bistvu d r u ž b e n e g a značaja v n a s p r o t j u z individualističnim izvajanjem vida in zaradi povezave s čustvenimi e l e m e n t i v n a s p r o t j u z nečustvenim obvladovanjem pojavov skozi vid.25 T i p j e našel svoje zago- vornike n a enak način, tako zaradi novega razvoja medijske tehnologije, kot tudi zaradi svojega p o u d a r j e n o telesnega značaja - tudi to v n a s p r o t j u s
»čistim« nevpletenim značajem vida.2(1
Posledica tega j e vse večje o d d a l j e v a n j e o d t r a d i c i o n a l n e h i e r a r h i j e čutov - vid n a vrhu, za njim pa sluh in voh. Karte senzibilnosti se p o n o v n o mešajo. Namesto t r d n o ustaljene hierarhije, se n a g i b a m o k pravični ocenitvi vseh čutov ali pa (kar bi mi bilo ljubše), k d r u g a č n i m n a m e n s k o specifičnim hierarhijam.
Estetika bi morala ta nova stanja aisthesis in spremljajočo preoblikovanje kulturnih vzorcev vzeti za p r e d m e t svojih analiz. S tem bi n a m p r e d v i d o m a
2:1 Prim, moj esej »Basic Aesthetic Features in C o n t e m p o r a r y T h i n k i n g « , Undoing Aesthetics, str. 33-59.
24 Prim, pregled Martinajaya, Downcast Eyes: The Denigration of Vision In Twentieth-Century French Thought, University of California Press, Berkeley 1993.
25 Za več podrobnosti glej esej »On the Way to an Auditive Culture?«, Undoing Aesthetics, str. 150-167.
26 V tem kontekstu velja omeniti tudi p r e d l o g Richarda Shustermana za novo estetiko, k i j e osredotočena na telo - »somaestetiko«, kot j o sam imenuje. Prim. Richard Shusterman, »Somaesthetics and the B o d y / M e d i a Issue«, Body and Society, 3:3, 1997, str. 33-49.
Estetika onstran estetike
lahko tudi p o m a g a l a izpeljati procese transformacije n a jasnejši in zane- sljivejši način. Poleg t e g a j e to tudi možnost, da se estetika spremeni iz precej zaprašene, stare discipline v p o n o v n o zanimivo in s o d o b n o področje analiz in razprav.
Potrditev neelektronskih izkustev
Se e n a p o s l e d i c a m e d i j s k e g a izkustva in derealizacijske težnje j e v potrditvi izkustev izven elektronskih medijev. Splošni obrazec j e sledeč: v n a s p r o ^ u s p o s e b n o s t m i medijske realnosti (ali medijske derealizacije) se pojavlja novo v r e d n o t e n j e neelektronske realnosti in načinov izkustva, kjer so p o s e b e j p o u d a r j e n e tiste značilnosti, kijih ni mogoče niti posnemati niti z a m e n j a t i z m e d i j s k i m izkustvom. Visoko razviti elektronski svet tradici- o n a l n i h oblik izkustva p r e p r o s t o ne preseže ali vsrka - kot so nas nekateri medijski zanesenjaki skušali prepričati - temveč lahko opazujemo dopolnje- vanje navadnega izkustva z medijskim. Tej stvarije bilo v razpravah v zadnjih letih n a m e n j e n o p r e m a l o pozornosti.
Danes se tako p o n o v n o učimo ceniti o d p o r n o s t in nespremenljivost naravnega v n a s p r o t j u s splošno mobilnostjo in spremenljivostjo medijskih svetov in n a e n a k način vztrajnost konkretnega v nasprotju s svobodno igro informacij in masivnost snovi v nasprotju z lebdenjem p o d o b . V nasprotju s p o l j u b n o ponovljivostjo enkratnost znova pridobiva n a veljavi. Elektronska v s e p r i s o t n o s t v z b u j a k o p r n e n j e p o d r u g a č n i navzočnosti: neponovljivi n a v z o č n o s t i hic et nunc, p o e n k r a t n e m d o g o d k u . N a novo o d k r i v a m o p o p o l n o s t in brezkompromisnost telesa. - Pomislite recimo na Nadolnyjevo
»odkritje počasnosti«2 7 ali n a Handkejevo hvalo utrujenosti.2 8
Da se izognem n e s p o r a z u m u : teh teženj ne r a z u m e m kot preprostega p r o t i p r o g r a m a u m e t n i m n e b e s o m elektronskih svetov, temveč bolj kot p r o g r a m , k i j i h d o p o l n j u j e . Ti p r o t i e l e m e n t i ne z a n i k a j o f a s c i n a c i j e elektronskih svetov; niti to ni preprosto stvar vračanja k č u t n e m u izkustvu, k o t j e to m o r d a bilo v predelektronskih časih. Prej so te potrditve obarvane z izkustvi elektronskih medijev. Obstajajo očitne povezave m e d elektronskim in n e e l e k t r o n s k i m izkustvom. Včasih j e naravno izkustvo prav tista stvar, ki j o iščejo tudi ljubitelji virtualnosti. Moj najljubši p r i m e r so elektronski
navdušenci iz Silicijeve doline, ki se ob večerih vozijo k obali, da bi videli resnično edinstvene kalifornijske sončne zahode, p r e d e n se vrnejo k svojim d o m a č i m r a č u n a l n i k o m in se potopijo v u m e t n a nebesa Interneta.2'1 Povsem
27 Sten Nadolny, Die Entdeckung der Langsamkeit, Hanser, München 1983.
28 Peter H a n d k e , Versuch über die Müdigkeit, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1989.
211 Prim, moj esej »Information Superhighway or Highway One?«, Undoing Aesthetics, str.
191-202.
19
n a r a v n o p r e k l a p l j a j o m e d dvema zvrstema r e a l n o s t i in uživajo v n j u n i komplementarnosti.
V skladu s prevladujočo medijsko usmeritvijo na eni strani in potrditvijo neelektronskega izkustva na drugi, postaja naš aisthesisdvojen, sledi n a m r e č tako medijski fascinaciji, kot n e m e d i j s k i m ciljem. S to d v o j n o s t j o ni nič narobe, nasprotno, to j e zanimiv p r i m e r splošnega zasuka k pluralnosti, ki se pojavlja danes. Zmožni postajamo sprehajati se sem ter tja m e d različnimi zvrstmi realnosti in izkustva. S o d o b n a aisthesis je m o r d a p o d r o č j e , kjer se to najbolj naravno in uspešno že dogaja.
Povzetek
Ker sem v uvodu razglasil, da bi morala estetika preseči tradicionalno enačenje estetike in umetnosti, sem v tem prvem delu razprave pretehtal vpliv sedanjega estetizacijskega procesa tako na s o d o b n o kot tudi n a tradicionalno estetiko in hkrati izpostavil tri specifična področja estetike onstran estetike:
derealizacijo realnosti, rekonfiguracijo aisthesis in potrditev poznanih oblik izkustva. T o so p o m e m b n a vprašanja za katerokoli s o d o b n o estetiko, ki želi upravičiti svoje ime. Estetika bi si h u d o škodila, če bi prepustila razpravo teh vprašanj samo sociologom in psihologom ali podlistkom.
II. K novi obliki estetike
V d r u g e m delu želim, vključujoč že o m e n j e n e vidike, orisati novo strukturo estetike in zajeti vse razsežnosti in p o m e n e estetskega. Postavljam tri v p r a š a n j a : zakaj j e p o j m o v n o u p r a v i č e n o zahtevati t a k š n o razširitev discipline? Kakšne so p r e d n o s t i r e s n i č n o o b s e ž n e estetike? Kakšna b o disciplinarna struktura takšne estetike?
1. Pojmovna razjasnitev: polivalenca in družinska podobnost izraza »estetsko«
Čeprav ima izraz »estetsko« precej različnih p o m e n o v , so ti povezani z
»družinskimi podobnostmi«, kar še v e d n o zagotavlja m o ž n o k o h e r e n t n o s t te discipline - četudi se o d p r e vidikom estetike o n k r a j estetike. Seveda m o r a m o zadostno ločevati različne p o m e n e in r a b o ter upoštevati n j i h o v o specifično, n e pa splošno u p o r a b n o s t . T o d a , če s t o r i m o to - v skladu s smislom estetike za specifikacijo - p o t e m b o d o prekrivanja pripeljala tudi do estetike, ki bo lahko pokrila celotni razpon izraza »estetsko« in različna področja in stanja aisthesis. Nikakršnih razlogov ni, da bi se estetika omejila n a artistiko. Seveda lahko vsak posameznik n a r e d i to v lastnem raziskovanju
Estetika onstran estetike
- tako kot so se d r u g i estetiki zlasti osredotočili na neumetniška področja.
T o d a kot disciplina m o r a estetika zajeti celoten razpon takšnih podvigov.
2. Interdisciplinarne in institucionalne prednosti širitve discipline
V kolikšni m e r i b o takšna širitev imela prednosti za samo disciplino? S tem, d a n e bo več o m e j e n a n a ozek niz vprašanj, lahko estetika vzpostavi m o č n e j š o povezavo in izmenjavo z drugimi disciplinami ter pridobi nova raziskovalna p o d r o č j a . T o n e bi prineslo prednosti le v zvezi s širino n j e n i h vprašanj, temveč tudi na institucionalni ravni. Zvrst estetike, ki j o zagovarjam, bo naletela n a večje zanimanje, tako zaradi širšega spektra, kot tudi zaradi svojih prispevkov k s o d o b n i m p r o b l e m o m in v e r j e t n o naletela n a večjo p o d p o r o — tudi f i n a n č n o — za svoje raziskovalne dejavnosti.
3. Transdisciplinama zamisel discipline
Kakšna b o v k o n č n i s t o p n j i s t r u k t u r a estetike kot posledica takšne razširitve? Moj o d g o v o r n a j b r ž ni presenetljiv: n j e n a struktura bo trans- disciplinama. Estetiko si predstavljam kot raziskovalno področje, ki vključuje vsa vprašanja, ki zadevajo aisthesis - z vključitvijo prispevkov iz filozofije, sociologije, u m e t n o s t n e zgodovine, psihologije, antropologije, nevrologije, i t d . Aisthesis tvori okvir d i s c i p l i n e . U m e t n o s t j e e d e n , č e p r a v še tako p o m e m b e n vseeno samo e d e n , izmed n j e n i h predmetov.
Sledeče lahko zveni še bolj presenetljivo: dele, ki se nanašajo na aisthesis, si zamišljam kot d e j a n s k e veje estetike. Bile naj bi s t r n j e n e v svojo insti- tucionalno strukturo. Estetika bi morala biti sama po sebi interdisciplinarna ali t r a n s d i s c i p l i n a m a — n a m e s t o , da razkriva i n t e r d i s c i p l i n a r n o s t s a m o priložnostno, ko se srečuje z drugimi disciplinami. Na oddelku za estetiko, k o t si ga p r e d s t a v l j a m sam, bi bilo t r e b a poučevati vse o m e n j e n e veje;
p o s a m e z n i estetiki bi m o r a l i imeti precejšnje z n a n j e o njih in biti sami sposobni poučevati n e k a t e r e o d teh vej - in ne samo, na primer, ontologijo u m e t n o s t i ali zgodovino okusa.
Seveda se takšne s p r e m e m b e n a m e n a discipline n e dogajajo vsak dan, v e n d a r p a se n e k e g a d n e - zaradi d o b r i h razlogov - l a h k o zgodijo. Za p r i h a j a j o č o g e n e r a c i j o bi lahko bila transdisciplinama struktura estetike o n k r a j estetike precej samoumevna. Zdi se mi, da se izven discipline to že dogaja.
21
III. Prednosti estetike onkraj estetike z upoštevanjem analize umetnosti Konec koncev se b o razširitev estetike n a p r o b l e m e o n s t r a n u m e t n o s t i pokazala kot koristna za samo analizo umetnosti, saj u m e t n o s t vselej sega onstran umetnosti, hkrati se nanaša n a transartistične pojave in n a stanja estetskega. T o lahko ustrezno upoštevamo le z estetiko, k i j e presegla ena- čenje estetike in artistike.
1. Umetnost presega meje tradicionalne estetike
Sklicevanje umetnosti na obstoj estetskega izven umetnosti
Tudi kadar j e dajala videz avtonomnosti, s e j e u m e t n o s t v e d n o in precej zavestno odzivala na stanje estetskega v svetu, ki j o obkroža. Včasih j e v svetu, k i j e bil estetsko skromen, estetsko predstavljalo zatočišče lepote. K o j e bila senzibilnost v m o d e r n e m svetu ogrožena, j e u m e t n o s t samo sebe r a z u m e l a kot glasnika in rešitelja čutnega (kot v p r i m e r u Matissa in D u b u f f e t a ) . Kjer j e olepševanje zelo razširjeno, tako kot j e danes, l a h k o vidi u m e t n o s t svojo
odgovornost v nasprotovanju temu stanju in deluje zelo zadržano (kot v arte povera in konceptualni umetnosti). S o d o b n a u m e t n o s t se posebej odziva n a prevlado medijskih podob; lahko n a s p r o t u j e njihovi vsiljivosti, se kosa z n j o ali povzroča t r e n j e m e d t r a d i c i o n a l n i m i estetskimi vzorci in s e d a n j i m medijskim d o j e m a n j e m .
Kakršenkoli naj ž e j e ta odnos v podrobnostih, umetniška dela zahtevajo pozornost, ki j o m o r a m o nameniti n j i h o v e m u sklicevanju n a d r u g e oblike vzorcev in dojemanja in razumevanje njihovih specifičnih posegov v artistična kot tudi transartistična stanja estetskega. Ni n o b e n e g a zadovoljivega opisa umetnosti, za katerega ne bi veljalo, da m o r a vključevati vidike estetike o n k r a j artistike.30
Položaj estetskega izven umetnosti kot vpliv na dojemanje umetnosti Na naše d o j e m a n j e umetniških del vpliva tudi položaj estetskega izven umetnosti. Zaradi tega j e A d o r n o - ki s e j e , kot skoraj nihče d r u g , zavedal pomembnosti avtonomnosti umetnosti - zapisal: »Kako globoko so inervacije umetnosti zakoreninjene v svojem položaju v realnosti, smo lahko občutili v zbombardiranih nemških mestih v prvih letih p o vojni. Soočen z mate- rialnim kaosom j e optični red, ki g a j e estetski čutni sistem že dolgo tega zavrgel, nepričakovano spet privabljal kot blagoslovljen.«31 Celo ko s e j e r e d
30 V tem smislu j e že J o h n Dewey poudaril: »Estetsko izkustvo j e vedno več kot estetsko.«
(John Dewey, »Art as Experience«, The Latter Works, 1925-1953, zv. 10, Southern Illinois University Press, Carbondale/Edwardsville 1987, str. 329)
91 T h e o d o r W. Adorno, Ästhetische Theorie, Frankfurt am Main 1970, str. 237 f.
Estetika onstran estetike
estetskemu izkustvu že dolgo tega razkril kot sinonim za i n s t r u m e n t a l n o racionalnost, j e u n i č e n i r e d še vedno lahko vzbudil estetsko h r e p e n e n j e p o r e d u . Navidezno čisto estetsko dojemanje - pojasni A d o r n o - j e očitno dolo- č e n o s kontrastom.3 2 Estetska izkušnja bi bila sistematično n a p a č n o prepo- znana, če bi j i odvzeli sklicevanja na realnost.
Pogledi na svet
Ko j i h o p a z u j e m o energija umetniških del vedno prekoračuje njihov okvir, muzejski p r a g ali trenutek. Dela lahko proizvedejo nove poglede na svet. Med ključne izkušnje umetnosti spada dejstvo, da smo po o d h o d u z razstave kar n a e n k r a t sposobni dojemati svet z očmi umetnika, skozi optiko njegovega ali n j e n e g a dela, v luči estetike, ki j o ponazarjajo.3 3
T o j e p r e c e j naravno in neizkrivljeno obnašanje: pritegniti dojemljivo obliko u m e t n o s t i tudi v d o j e m a n j e realnosti, ne pa se ločiti od učinkovitosti u m e t n i š k e optike, pač p a z n j o sodelovati in eksperimentirati. Osnovna estetska izkušnja ni to, d a j e u m e t n o s t nekaj zaprtega, a m p a k prej, da n a m j e sposobna o d p r e t i oči za različne načine gledanja na svet.34 Umetniška dela
so pogosto o r o d j e za razširjeno ali ojačano d o j e m a n j e realnosti.
Zapleti med umetnostjo in realnostjo
Naj nadalje razmislimo kako so oblike dojemanja, ki se nam danes zdijo naravne in samoumevne, zgodovinsko izšle iz procesov, v katerih j e umetnost imela pionirsko vlogo - r o m a n t i č n a u m e t n o s t na primer, j e imela ključno vlogo pri d o j e m a n j u gorskega sveta: množice, ki d a n e s obiskujejo gore, sledijo stezam odprtim z novim, ne strašnim, ampak »krasnim« pojmovanjem
32 Kleeje že leta 1915 opazil to povezavo na drug način: »Bolj k o t j e svet šokanten (tako kot danes), bolj abstraktna j e umetnost, medtem ko vesel svet ustvarja posvetno umetnost.« (Paul Klee, Tagebücher, DuMont, Köln 1957, str. 323)
33 Že G o e t h e j e to opisal in izrazil temu spoštovanje. Koje vstopil v čevljarjevo delavnico, j e iznenada pomislil, da vidi pred seboj Ostadovo sliko, »tako popolno, da bi j o zares
morali obesiti v galerijo. [...] Bilo j e prvič, da sem v tako veliki meri opazil ta dar, ki sem ga pozneje uporabljal z večjo zavestjo, predvsem da bi videl naravo z očmi tega ali o n e g a u m e t n i k a , čigar delu sem ravnokar posvetil p o s e b n o pozornost. Ta sposobnost mi j e nudila veliko zadovoljstvo.« (Johann Wolfgang von Goethe, Dichtung und Wahrheit, 2. del, 8. knjiga. V Italijanskem popotovanju Goethe govori o svojem
»starem d a r u , videti svet z očmi tistega umetnika, katerega slike so name ravnokar naredile vtis«. (Goethes Werke, zv. XI, Beck, München 1874, 8. izd., str. 7-349, tu str. 86 [8. oktober 1786].)
34 Vse to sploh ni presenetljivo, ker so se umetniška dojemanja sama razvila v stiku in soočenju z okoliškim kot tudi drugim umetniškim dojemanjem. Zato j e umetniško dojemanje sposobno tudi posegati v področja našega izkustva in preoblikovati estetsko vez našega sveta.
23
gora, ki so ga ustvarili slikarji in pesniki r o m a n t i k e , kot j e pokazal G e o r g e Steiner j e n e k a j delov našega vsakdanjega d o j e m a n j a , kot tudi s k u p n i h vzorcev obnašanja, usedlina generacij u m e t n i š k e g a izkustva: kot nedeljski sprehajalci sledimo stopinjam Rousseauja, v naših d e j a n j i h in izražanjih ljubezni z u p o r a b o retorike, ki j o j e vpeljal Petrarcov besednjak, p a sledimo Romeu in Juliji.35
2. Kompleksnost estetskega zaznavanja
S l e d e č tematizaciji s p e c i f i č n e g a n a n a š a n j a u m e t n o s t i n a p o l o ž a j estetskega v svetu, ki ga obkroža, in zapletenosti o d n o s a m e d u m e t n o s ^ o in realnostjo, želim nadalje pokazati, da takšne transartistične r e f e r e n c e niso uvedene v u m e t n o s t od zunaj, a m p a k s o j i n o t r a n j e , so del p o s a m e z n e g a u m e t n i š k e g a dela. Med to izpeljavo b o m tudi prikazal, d a j e d o j e m a n j e umetniških del vselej večstransko, da vsebuje več načinov zaznavanja - n e s a m o e n e g a , d o m n e v n o i z k l j u č u j o č e g a e s t e t s k e g a n a č i n a , p a n a j b o to kontemplacija ali zaznavanja forme.3 6
Primeri iz vizualnih umetnosti
Samo pomislite na sliko, ki j o vsi poznate: Streljanje upornikov Francesca.
Goye v muzeju Prado.3 7 Ta slika ne m o r e biti p r e p r o s t o sprejeta n a estetsko kontemplativen način. Ne p o n u j a le zanimive barvne d i n a m i k e in k o m p o - zicijskih novosti, pač pa s p o n t a n o izpelje razlago zgodovinskega d o g o d k a , njen estetski impulz pa cilja k posebnemu razumevanju tega, kar j e naslikano:
stvari, kot j e to streljanje, naj se ne bi več zgodile, tak vzorec dogodkov m o r a biti preprosto prekinjen.
Več načinov d o j e m a n j a se križa v d o j e m a n j u dela: način opazovanja slike in n j e n a u m e t n i š k o - e s t e t s k a r a z p o r e d i t e v , n a č i n i z r a ž a n j a n j e n e dinamike, zgodovinski slog dogodkov 3. maja 1808, način pripovedovanja šokantnega zapleta, način pozivanja k b o d o č e m u posredovanju in prepovedi.
Eksplozija na sliki poziva h končanju takšnih dejanj in istočasno sproži proces predvsem »estetske« predstavitve in d o j e m a n j a . Slika v prid večdimenzio-
35 Prim. George Steiner, Real Presences: Is there Anything in What We Say ?, Faber a n d Faber, L o n d o n 1989, str. 195 posebej str. 194.
30 Te a r g u m e n t e sem prvič predstavil v eseju »Erweiterungen der Ästhetik«, Bild und Reflexion, (ur. Brigit Recki in Lambert Wiesing), Fink, M ü n c h e n 1997, str. 39-67.
M e d t e m sem razvil bolj p o g l o b l j e n o verzijo te t e m a t i k e p o d naslovom »Poly- perception: On the Perception of Artworks« (predavanje v spomin M o n r o e u C.
Beardsleyu, Temple University, Filadelfija, 27. marca 1998).
37 Francesco Goya, Streljanje upornikov 3. maja 1808 v Dolini Manzanares, 1815, Prado, Madrid.
Estetika onstran estetike
n a l n e m u d o j e m a n j u p r e d r e kontemplacijski zapredek, preseže ga ter sega k povezavam k o m u n i k a c i j e in življenja.38
Iz tega l a h k o i z p e l j e m o splošen zaključek: d o j e m a n j e u m e t n o s t i ni o m e j e n o n a e n o samo estetsko dejanje, pač pa v d o j e m a n j u dela sodeluje mnoštvo podvigov in različnih dojemljivih načinov.
Tradicionalni estetik bi verjetno ugovarjal: sevedaje v povezavi z sliko Goye v igri več načinov dojemanja, a le eden izmed teh j e specifično estetski in ta j e
tisti, s katerim se m o r a m o ukvarjati izključno v estetiki. Ta dokaz pa se približa prisegi razkritja. S tem bi priznali da v tej »estetski« zožitvi ne m o r e m o razumeti niti umetnosti, temveč v najboljšem primeru le en njen element. Estetika, ki se omejuje n a »estetsko« te vrste, bi se razkrila kot ozko usmerjena estetika.
Dokaj pogosto j e p o t r e b n o interikonično dojemanje. Umetniško delo lahko vsebuje j a s n o sklicevanja na druga umetniška dela. Manetovo Streljanje Maksimilijana iz leta 186939 na primer, ima zelo očitno za svojo podlago delo Goye - tako, kotvsebuje njegov Dejeuner sur 1'herbe Rafaelove starodavne rečne bogove, ki so se ohranili skozi jedkanice Marcantonia Raimondija kot podtekst in tako, kot ima njegova Olimpija za model Titanovo Venero iz Urbina-in skozi to, Giorgionovo Spečo Venero.
Ali pa vzemimo za nadaljnji primer parodijo M o n a Lize, L.H.O.O.Q.
Marcela D u c h a m p a iz leta 1919.40 Njena interikonična struktura j e očitna.
Vključiti m o r a m o še semantično razsežnost: zaporedje črk v naslovu se bere kot »eile a chaud au cul« - »ima d o b r o rit«. Kako smešen bi bil v tem primeru umik v samo estetsko kontemplacijo! Da bi lahko razumeli takšno delo, ne smete samo videti, a m p a k tudi vedeti, sumničiti, delati zaključke. Stvari tukaj ne m o r e m o določiti samo z usmeritvijo proti samoreferencialnosti. Razmislek j e p o m e m b n e j š i o d opazovanja.
V takih primerih j e očitno, da mora dojemanje zadnjega dela vključevati spoznanje prejšnjega in ugotovitev, kako j e predhodnik prisvojen, hvaljen, zasmehovan, izkoriščan ali karkoli. Naše dojemanje bi bilo drugače preprosto p o m a n j k l j i v o . Če bi se sedaj glede n a takšna dela k d o še v e d n o oklepal kontemplacije kot edinega upravičenega estetskega pogleda, potem bi bilo dlakocepstvo blizu in cenzura nedaleč proč. To, kar se ne razkrije pristopu, k i j e le k o n t e m p l a t i v e n , j e grajano, o b t o ž e n o in n e p o t r e b n o . »To ni več umetnost,« b o d o rekli ljudje »je kvečjemu postranski učinek,« kije »nevreden pozornosti«.41
38 V tridesetih letih so v Parizu demonstranti proti fašizmu nosili plakate, na katerih so bile kopije te slike. Njena prekoračitev muzejskih vrat ni bila zgolj metaforična.
39 E d u a r d Manet, Streljanje Maksimiliana, 1868, Kunsthalle, Mannheim.
4,1 Marcel Duchamp, L.H.O.O.Q., 1919, zbirka Louise in Walterja Arensberg, Philadelphia Museum of Art.
41 Prim. odločno kritiko Arnoida Berleanta tradicionalističnega osredotočenja estetikov
25
P o s a m e z n a u m e t n i š k a dela l a h k o z a h t e v a j o p r e c e j n e p r i č a k o v a n e n a č i n e d o j e m a n j a - podvige d o j e m a n j a , ki bi bih za k a k š n o d r u g o d e l o povsem n e p o m e m b n i .
Vzemimo za primer Munchovo sliko Krik. V bistvu j e n e m o r e t e dojeti, d o k l e r niste slišali krika - n e p r e t r g a n e g a krika, o b k a t e r e m z a t r e p e t a t e . Vizualno d o j e m a n j e se m o r a v tem p r i m e r u nadaljevati d o a k u s t i č n e g a d o j e m a n j a .
Ravno tako se v nekaterih Malevičevih delih naše d o j e m a n j e n e m o r e omejiti n a gledanje sestavin, ki so r a z p o r e j e n e n a p l a t n u , a m p a k m o r a — posebej, ko j e soočeno s črnimi polji, p r e d r e t i ravnino slike in ga raztegniti v kozmično (in to mislim dobesedno: ko e n k r a t vaše d o j e m a n j e črnega polja preskoči k ustrezni zaznavi črnega - kar po definiciji fizikov p o m e n i k zaznavi niča - j e vaš pogled vsrkan v tunel in vržen v k o z m i č n o ) .
Pollockove »drip paintings« zahtevajo kinestetično d o j e m a n j e . O b njih lahko d o b e s e d n o zaplešete. (Morda se izjava Barnetta Newmana, d a j e slikar
»koreograf prostora,« ki ustvarja »ples elementov, oblik,« najbolje prilega ravno Pollocku.)
T o d a gorje komurkoli, ki bi vztrajal pri tem, ko bi obravnaval dela Sola LeWitta — kar se zahteva v njegovem p r i m e r u , j e m a t e m a t i č n o d o j e m a n j e .
Glasbeni primeri
P r e t e h t a j m o še primere iz glasbe. Z Mozartom bi se bilo gotovo treba pogovarjati o tehničnih novostih, ki zadevajo kompozicije sonat in o p e r . T o d a o b tem ne smete zanemariti n e k e poteze d o j e m a n j a , k i j e , se mi zdi, za Mozarta najznačilnejša: njegova glasba n a m o d p i r a nebesa, zdi se, d a prihaja iz nebes, omogoča nam dostop d o božanskih sfer. (To j e , m i m o g r e d e povedano, nezmotljivo merilo za razlikovanje Mozarta o d H y d n a — za kar j e bilo pogosto rečeno, d a j e tako težko). T a k o j e v tem p r i m e r u očitno, d a m o r a zavest o kulturnih značilnostih biti vključena v percepcijo.
V nekaterih Bachovih fugah so trenutki, ko praktično slišiš odrešitev42. Ali bi želeli z neodobravanjem ugovarjati, d a j e bila glasba tako p o t e g n j e n a v transestetsko in da j o j e treba spet oklestiti d o videza čisto estetičnega?
Dlakocepstvo te vrste bi šlo za vsakogar predaleč. Bach j e hotel ustvarjati glasbo, n e le podrejati se redukcijski estetski teoriji.
na kontemplacijo: »Nepristranska kontemplacijaje postala akademski anahronizem«
(Art and Engagement, Temple University Press, Filadelfija 1991, str. 33) »Kontempla- tivne teorije ovirajo celoten vpliv umetnosti in n a p a č n o usmeijajo naše razumevanje o dejanskem delovanju umetnosti in estetskega.« {Ibid., str. 45)
42 Notranji glasbeni predpogoj za to lahko zlahka identificiramo: vsak sklep n e u b r a n e napetosti p o n u j a možnost, da se razvije do odrešitve.
Estetika onstran estetike
A d o r n o j e n e k o č - v zvezi z B e e t h o v n o m - osvetlil dvojno naravo umetnosti: j e a v t o n o m n a in hkrati vzdržuje povezavo s svetom. Rekel j e , da nihče ni seznanjen z Beethovnovo simfonijo, če ne razume tako imenovanih glasbenih d o g a j a n j v n j e j - a da m o r a na prav isti način zaznati v njej tudi odmev francoske revolucije. Nalogo filozofske estetike j e videl v razumevanju načina, kako se oba e l e m e n t a posredujeta v pojavu.43 »Estetsko izkustvo,«je izjavil, m o r a »preseči s a m o sebe.«44 - T o j e in nuce, kar h o č e m v bistvu izpostaviti: d a ima tudi estetika v osnovi p o t r e b o po transestetskem.
Pomislimo, n a kakšen način j e J o h n Cage razvrstil dogodke in elemente ter gradil in spreminjal strukture. Kar tukaj izkusimo, ni izvršitev trdne logike, temveč plod različnih možnosti, od katerih j e vsaka privlačna toliko, kolikor j e n e o d l o č n a in ranljiva. T o izkustvo n e bo vplivalo le n a naše glasbene navade in pričakovanja, pač pa na vse naše razumevanje - nas samih, družbe, sveta.
*
Seveda se večzaznavnost nanaša n a vse vrste in žanre umetnosti, ne le n a vizualne u m e t n o s t i ali glasbo, pač pa tudi na ples in gledališče, film in književnost. Na žalost n i m a m dovolj časa, da bi se v to lahko poglobil.
Povzetek: dojemanje umetnosti je večz aznavno
N a j p o v z a m e m : u m e t n i š k a dela zahtevajo m n o g o t e r e podvige doje- manja. Presegajo golo kontemplativno razsežnost; pripadajojim zgodovinske razsežnosti, tako kot tudi semantične in alegorične, socialne, vsakdanje ali politične razsežnosti - in seveda emocionalne, domišljijske in refleksivne izkušnje. D o j e m a n j e umetnosti j e načeloma večzaznavno in ne enozaznavno.
Ni p o t r e b n o , d a j e v vsakem delu v igri celotna paleta teh in n a d a l j n j i h načinov d o j e m a n j a , toda n e k o število, včasih celo veliko število teh oblik zaznavanja vselej sodeluje.
Brez uvajanja vsakodnevne sposobnosti d o j e m a n j a ne bi bili sposobni p r e p o z n a t i p r e d m e t o v n a slikah, tako kot tudi ne bi bilo možno zaznati, da j e kretnja p o s e g a n j e ter istočasno izogibanje prijemu, če ne bi zaznavajoča oseba, posedovala določene zrelosti in občutljivosti. Sklicevanja na življenjski svet s p a d a j o t o r e j k r e c e p t i v n i m p r o c e s o m in to n a isti način kot inter- ikonične aluzije ali specifično kulturne reference in emocionalni odnosi.
Trditev, d a j e zaznava takojšnja in m o n o t i p i č n a , d o g m a o b r e z m a d e ž n i zaznavi, j e tako ali tako mit. Samo večzaznavna naravnanostje lahko pravična d o umetniških del.
43 T h e o d o r W. A d o r n o , Aesthetische Theorie, str. 519.
44 Ibid.
27
3. Estetika onstran estetike - v prid tudi analizi umetnosti
Kaj izhaja od tod? Ce u m e t n o s t n e p r e s t a n o u p o r a b l j a celotno p a l e t o vrst zaznavanja, p o t e m m o r a biti tudi estetika, k o t refleksivna avtoriteta estetskega s p o s o b n a upoštevati različne vrste zaznave in r a z l i k u j o č i h se konstalacij ter biti d o n j i h pravična. Z d r u g i m i b e s e d a m i : p e r s p e k t i v a zaznavanja - ki se mi zdi bistvena za celotno umetnost, ker so umetniška dela n a m e n j e n a povzročanju d o j e m a n j a - j e n a k l o n j e n a estetiki, k i j e osredo- t o č e n a n a aistliesis, celo za namene umetniške analize. T a zvrst e s t e t i k e j e sposobna upoštevati celoten razpon zaznav, ki so p o g o j e n e z u m e t n o s t j o in zato dopušča celovitejše razumevanje umetnosti kot katerakoli tradicionalna, navidezno u m e t n o s t n o naravnana estetika.
Z a t o j e estetika, ki se širi onstran estetike, d o celotnega obsega aisthesis, k o t j e prikazano v tem eseju, p o t r e b n a n e le zaradi p o p o l n e g a z a p o p a d e n j a estetskega v n j e g o v e m s e d a n j e m s t a n j u , pač p a t u d i z a r a d i u s t r e z n e g a razumevanja umetnosti. To bi končno lahko bil ključni a r g u m e n t za estetiko o n s t r a n estetike, ki bi motiviral c e l o p r i v r ž e n c e estetike, u s m e r j e n e k umetnosti, da bi o tem razmislili ali celo zamenjali strani.
Prevedla Eva Erjavec
Aleš Erjavec Estetika in filozofije
V p r e d g o v o r u k Besedam in rečem (1966) Michel Foucault o m e n i , d a j e njegova knjiga nastala zahvaljujočJorgu Luisu Borgesu, k i j e pisal o izmišljeni kitajski e n c i k l o p e d i j i , v kateri so bile živali razdeljene v skupine n a podlagi povsem n e s o r o d n i h razlik. P o z n a m o epistemološke posledice te z g o d n j e F o u c a u l t o v e k n j i g e , ki p r e d s t a v l j a začetek p r o p a d a d o t l e j p r e v l a d u j o č e p a r a d i g m e l i n e a r n e g a razvoja in povzroči razpoke v tem, kar so prej razumeli k o t k o n t i n u u m , p a n a j so to bili zgodovina, n j e n n a p r e d e k ali naše znanje.
N a m e s t o e p i s t e m o l o š k e in zgodovinske h o m o g e n o s t i j e Foucault vpeljal v z g o d o v i n o p i s j e B a c h e l a r d o v p o j e m e p i s t e m o l o š k e g a p r e l o m a , rupture épistémologique, poteza, ki j o j e n a p o d r o č j u znanosti in ideologije ponovil L o u i s A l t h u s s e r . T e in p o d o b n e e p i s t e m o l o š k e novosti, d o p o l n j e n e n a p r i m e r z n e o r t o d o k s n o u p o r a b o Wittgensteinove filozofije, so od takrat dalje postale bistven in p o g o s t o o s r e d n j i del našega p o g l e d a n a svet in o svetu.
Michel F o u c a u l t j e živel v različnih krajih, m e d d r u g i m tudi v Uppsali, k j e r j e Carl L i n n a e u s v štiridesetih letih 18. stoletja obnovil vrt, k i j e bil v velikem p o ž a r u leta 1702 h u d o poškodovan. Ce se d a n e s s p r e h a j a m o p o Linnéjevih vrtovih m e d temi rastlinami, nas lahko o s u p n e težavnost naloge, ki si j o j e zadal L i n n é v svoji želji, da bi vnesel red v kaotični svet živih bitij, ki s m o j i h n a v a j e n i i m e n o v a t i rastline in živali, in k i j i h , n e d a bi preveč razmišljali, d e l i m o v vrste in družine - razdelitev, za katero se i m a m o zahvaliti p r e d v s e m L i n n é j u . Kot v p r e j š n j e m p r i m e r u verovanja v e n o t n o zgodovino in n j e n o h o m o g e n o s t , j e tudi v p r i m e r u biologije danes lahko prepoznati, kako k r h k a j e v resnici Linnéjeva klasifikacija: da bi to razumeli, zadostuje že u p o š t e v a n j e novih rastlin, k i j i h še v e d n o odkrivamo in j i h n a t o bolj ali m a n j zadovoljivo v k l j u č i m o ali u m e s t i m o oziroma postavimo v obstoječe b i o l o š k e k l a s i f i k a c i j s k e o k v i r e . N e d a v n i poskusi, d a bi ovrgli k l a s i č n e t a k s o n o m i j e in p o n o v n o razvrstili d o l o č e n e družine rastlin, ali da bi gledali n a njihov razvoj n a povsem d r u g a č e n način, sežejo globlje. Če lahko v prvem p r i m e r u d o k a z u j e m o , d a c e l o t n a n a l o g a sestoji iz v k l j u č e v a n j a n o v i h o r g a n i z m o v v del biološkega reda, p o t e m j e v d r u g e m p r i m e r u vprašljiv prav ta r e d sam. D a j e tako, l a h k o p o n a z o r i m o s pisanjem S t e p h e n a j a y G o u l d a o polžih, ali z bakterijami, enoceličnimi algami in glivami Protista. Prva od n j i h n i m a c e l i č n e g a j e d r a , d r u g a ima lastnosti rastlin in živali, tretja pa, k i j e
Filozofski vestnïk, XIX (3/1998), str. 29-42. 29
