• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v Gostovanje prof. dr. Michaela Woodsa na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v Gostovanje prof. dr. Michaela Woodsa na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

285

POROČILA Dela 40 ● 2013 ● 261–286

GOSTOVANJE PROF. DR. MICHAELA WOODSA NA ODDELKU ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI

Prof. dr. Michael Woods spada med vodilne evropske strokovnjake za podeželje. Stro- kovni in širši javnosti so poznani njegovi cenjeni učbeniki (Rural geography – več izdaj), teoretski prispevki (Rural, 2011; več člankov v Progress in human geography, Sociologia ruralis ipd.), pa tudi urednikovanje Journal of rural studies. Dr. Woods je profesor za družbeno geografijo in direktor Inštituta za geografijo na Univerzi v Aberystwythu (Wa- les, Združeno kraljestvo) in je z Oddelkom za geografijo FF UL že sodeloval v projektu DERREG (Developing Europe’s rural regions in the era of globalization – 7. okvirni program EU; več na: www.derreg.eu).

Od 22. do 26. aprila 2013 je predaval več kot stotim slušateljem. Prvo predavanje (Re- lational theory and researching place) je bilo namenjeno doktorskim študentom, prišli so tudi univerzitetni profesorji iz Ljubljane, Maribora in Sarajeva in iz različnih znanstvenih disciplin (Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za ar- hitekturo, ZRC SAZU, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Univerza na Primor- skem). Predavanje je posredovalo izjemno bogato teoretsko sporočilo t. i. relational theo- ry (se osredotoča na vzpostavljanje in delovanje interakcij v družbi in prostoru), ki izhaja iz pomembnih razprav več avtorjev (Amin, Massey, Murdoch). Le­ti zagovarjajo tezo, da je prostor zamotano omrežje družbenih, gospodarskih in kulturnih odnosov. Predavanje se je osredotočilo na globalizacijo in njene učinke na lokalna gospodarstva in kulture. Do- jemanje podeželskega prostora je trizložno (Halfacree), na čemer temeljijo tudi predlogi metod, ki so uporabne pri tovrstnem raziskovanju.

Javno predavanje (The global countryside? Rural agency and transformation in glo- balization) je udeležencem – zelo raznovrstni skupini ljudi iz akademskih krogov, stro- kovnih služb in prakse iz različnih generacij – predstavilo več obrazov globalizacije. Po- leg (običajno poznanega) negativnega se je dr. Woods osredotočil tudi na prepoznavanje pozitivnih izkušenj, ki jih prinašajo procesi globalizacije. V izhodišču je bila predstav­

ljena ideja globaliziranega podeželja, ki ni homogeno, ampak postaja vse bolj zapleten prostor, kjer lahko podeželske skupnosti v podobnih situacijah zelo različno odreagirajo na raznovrstne pritiske. Navedeno je bilo predstavljeno v treh poglobljenih študijah pri- mera: konflikti zaradi mednarodnih selitev (vzrok selitev: privlačnost pokrajine) na Novi Zelandiji, pobude avstralskih kmetov za razvoj mednarodnih poslovnih povezav ter poli- tična mobilizacija proti globalizaciji v Franciji.

Tretje predavanje (Globalization and rural development) je bilo namenjeno magi- strskim študentom in je ponovno privabilo raznovrstne ciljne skupine. Učinke globaliza- cije je tokrat dr. Woods obravnaval z vidika glokalizacije. Tako je izpostavil in primerjal pristope k razvoju podeželja na Irskem (državni intervencionizem), v Avstraliji (neolibe- ralni pristop) in na Kitajskem (dvotirni pristop).

(2)

286

POROČILA Dela 40 ● 2013 ● 261–286

Nadaljnje delo je bilo usmerjeno v geografsko aplikacijo, h konkretnim usmeritvam glede razvoja podeželja. Skupaj s profesorjem Woodsom smo izvedli terensko delo v občini Izola, katere podeželje je zaznamovano z neuravnoteženo rabo, nesoglasji med varovanjem kulturne pokrajine in pričakovanji lokalnega in doseljenega prebivalstva itd.

Na tem zelo kompleksnem podeželskem območju smo prepoznavali odločilne akterje, izdelovali razvojne scenarije in predvidevali učinke izbranih razvojnih ukrepov.

Drugi terenski sklop je bil vezan na delovanje lokalne akcijske skupine (LAS) v okviru programa LEADER. Na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna deluje LAS Zeleni kras. Na terenu smo analizirali učinke nekaterih že izvedenih projektov (grad Prem, izdelava sirov iz ovčjega mleka, turistična ponudba v Brkinih ipd.) in pripravili za- snovo tematik, ki bi jih vključili t. i. socialnokulturni atlas. Predavanja prof. dr. Michaela Woodsa so pomembno obogatila naš študijski program in oživila ter spodbudila raznovr- stne razprave o razvoju podeželja.

Gostovanje je finančno podprla Univerza v Ljubljani, ki je bila izbrana na osnovi javnega razpisa za sofinanciranje gostujočih visokošolskih učiteljev v pedagoški proces v letih 2011–2013. Gostovanja delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in se izvajajo v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007–

2013 (razvojna prioriteta 3: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostna usmeritev 3.3 Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva).

Irma Potočnik Slavič

ERRATUM

V 39. številki revije DELA je napaka v številki DOI pri članku M. Žebre, U. Stepišnika in B.

Kodelje z naslovom Sledovi pleistocenske poledenitve na Trnovskem gozdu (str. 157).

Pravilna številka DOI je: DOI: 10.4312/dela.39.9.157­170

In 39th issue of the magazine DELA, there is an error in the DOI number of the article Traces of Pleistocene glaciation on Trnovski gozd (authors M. Žebre, U. Stepišnik, B. Kodelja) on page 157.

The correct DOI number is: DOI: 10.4312/dela.39.9.157­170

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Karmen Kolnik z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru se je v uvodnem predavanju osredotočila na izobraževanje bodočih učiteljev geografije preko

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru 1 je sledil navodilom preoblikovanja študija geografije glede strukture in dolžine študijskih

Učitelji in sodelavci Oddelka za geografijo so bili tudi vodilni sodelavci Geografskega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Inštituta za

Za zadnjo fazo razvoja slovenske geografije, ki sega v čas po osamosvojitvi Slovenije, je značilno, da so socialni geografi Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani

V primeru posebnih zahtev individualnega študijskega programa lahko podiplomski študij poteka tudi v obliki terenskega in laboratorijskega dela. POGOJI ZA DOKONČANJE

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete je s Kulturnogeografskim inštitutom iz Frankfurta že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja sklenil uradno pogodbo o sodelovanju,

Ljubljana: Center za slo- venščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Hladnik, Miran

Zmago Šmitek, zaslužni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je dolga leta poučeval neevropsko etnologijo