Vpogled v Vpliv državnih meja na družbenogeografski razvoj Prekmurja

VPLIV DRŽAVNIH MEJA NA DRUZBENOGEOGRAFSKI RAZVOJ PREKMURJA

L u d v i k O l a s * , B o ž i d a r K e r t * *

Izvleček UDK 911.3:341.222(497.12-18-04) Državne meje so vedno imele negativen vpliv na razvoj Prekmurja. Prekinile so prometnice, ustvarile dvolastništvo in narodnostne manjšine.

Ključne besede: Meje, dvolastništvo, narodne manjšine, regionalni razvoj. Prekmurje

Abstract UDC 911.3:341.222(497.12-18-04) THE IMPACT OF STA TE BORDERS ON THE SOCIO-GEOGRAPHIC DE VELOPMENT OF PREKMURJE

The state borders always had a negative impact on the development of Prekmurje. They have been creating dual owner structure and national minorities.

Key words: Borders. dual owner structure, national minorities, regional development, Prekmurje

P r e k m u r j e s p a d a m e d tiste slovenske pokrajine, kjer so d r ž a v n e meje n a j m o č n e j e vplivale na družbeno-geografski razvoj. Te so ga v daijnji preteklosti odtrgale od n a r a v n o - g e o g r a f s k o e n o t n e g a slovenskega Pomurja. Kot regija z današnjim i m e n o m s e j e r o d i l o p o prvi svetovni vojni s s a i n t g e r m a n s k o in t r i a n o n s k o m i r o v n o p o g o d b o . D o takrat j e bilo skozi tisočletje p o d m a d ž a r s k o d r ž a v n o u p r a v o . D o l g a ločitev o d ostalih s l o v e n s k i h p o k r a j i n m u j e v primerjavi s sosedstvom vtisnila nekatere družbeno-geografske posebnosti,ki pa d a n e s v e d n o bolj izginjajo. P o m a g a t i bi mu morali, da bi se bolj p o v e z a l o z o s t a l o S l o v e n i j o . T e k o č e stoletje m u v t e m p o g l e d u ni bilo naklonjeno. D r ž a v n e m e j e o b n j e m so v e č k r a t p r e l a g a l i , odpirali in zapirali; komaj zgrajene m o s t o v e n a M u r i v vojni rušili in ž e l e z n i š k e p r o g e ukinjali. V s e t o j e n e g a t i v n o vplivalo n a g o s p o d a r s k i in populacijski r a z v o j . Ž e t r i a n o n s k a meja, o kateri so o d l o č a l e velesile, j e trgala gravitacijska zaledja od lokalnih r e g i o n a l n i h centrov, sekala p r o m e t n e žile, ki p o z n e j e niso nikoli več o ž i v e l e ali p a j i h v z a d o s t n i meri n a d o m e s t i l e d r u g e . P r i p o m o g l a j e k n a s t a n k u n e k a t e r i h m i k r o r e g i j . K Avstriji j e b i l o priključenih pet p r e t e ž n o slovenskih vasi, ki j i h o z n a č u j e m o z i m e n o m R a d g o n s k i kot.

Ležijo m e d M u r o , K u č n i c o in R a d g o n o . Pred prvo s v e t o v n o vojno so z n a z i v o m p r e k m u r s k i Slovenci o z n a č e v a l i vse s l o v e n s k o g o v o r e č e p r e b i v a l s t v o , ki j e ž i v e l o na M a d ž a r s k e m severno od M u r e . Madžari so te po vzgledu Avstrijcev nazivali Vendi, pokrajino pa imenovali Vendvidek. Po odcepitvi Prekmurja p a so to ime prenesli n a o z e m l j e o b R a b i , kjer še d a n e s živijo S l o v e n c i . T a k o se j e na M a d ž a r s k e m , o b sedaj že z g o d o v i n s k e m , rodil še m a l i

* Prof., višji predavatelj. Oddelek za geografijo. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška c. 160, 62000 Maribor, SLO

** Dr., izr prof., Oddelek za geografijo. Pedagoška fakulteta Univerze v Maiiboru, Koroška c. 160, 62000 Maribor, SLO

V P L I V D R Ž A V N I H M E J A N A G O S P O D A R S K I R A Z V O J

V prvi polovici tega stoletja j e bilo kmetijstvo v Prekmurju p o številu zaposlenih in n a r o d n e m d o h o d k u p r e v l a d u j o č a g o s p o d a r s k a p a n o g a . M a l e in srednje kmetije so bile p r e t e ž n o s a m o o s k r b o v a l n e s prvimi koraki usmerjanja v tržno živinorejo. To j i m j e o m o g o č i l a bližina Avstrije. Pripadali so sicer k o g r s k e m u delu d v o g l a v e monarhije, t o d a d r ž a v n a meja m e d njima ni p r e d s t a v l j a l a p o m e m b n e j š e ovire pri menjavi g o s p o d a r s k i h dobrin.

T r ž n i viški p r e k m u r s k i h kmetij so v e č i n o m a našli tržišče na avstrijski strani. Ž i v i n o so kmetje gnali č e z m e j o več k i l o m e t r o v daleč na najbližnjo ž e l e z n i š k o postajo. C e n a živine j e bila n a avstrijski strani u g o d n e j š a . E n a k o j e veljalo tudi za poljedelske p r i d e l k e , zlasti za p š e n i c o , k i j e imela n a m a d ž a r s k i strani m o č n o k o n k u r e n c o . V s e to j e p r i p o m o g l o , d a j e v d e s e t l e t j i h p r e d p r v o s v e t o v n o v o j n o z a h o d n i del M a d ž a r s k e o b avstrijski m e j i , tudi P r e k m u r j e , n a p r e d o v a l hitreje, k o t ostale agrarne pokrajine v državi. Ž e sredi p r e t e k l e g a stoletja ( 1 8 4 6 ) so tu ustanovili K m e t i j s k o d r u ž b o Ž e l e z n e županije. E d e n glavnih ciljev d r u ž b e j e b i l o p r i z a d e v a n j e , k a k o p o v e č a t i m l e č n o s t in pitanje goveje živine. Pri t e m j e imelo Prekmurje p o m e m b n o vlogo. Križali so namreč švicarsko simentalsko p a s m o s p o s e b n o s l o v e n s k o in t a k o s e j e razvila tako i m e n o v a n a rdečelisasta p a s m a kot o s n o v a za vzrejo, m l e č n o s t in pitanje ( H o r v a t , 1989). Ta p a s m a s e j e v drugi polovici p r e t e k l e g a stoletja razširila p o v s e m Č e z d o n a v j u . N j e n o g e o g r a f s k o p o r e k l o in žarišče p a sta še v naprej ostali dolini rek M u r e in R a b e . N a r a v n i pogoji za živinorejo so bili tu ugodni, v bližini na avstrijski strani p a tudi zanesljivo tržišče. Kmetijska d r u ž b a j e skrbela za pozitivno selekcijo živine.

Pri t e m s o j o pri n a k u p u p l e m e n s k i h s a m c e v finančno podpirali d o m a č i veleposestniki.

R a z m a h živinoreje j e vplival tudi na sestav kulturnih rastlin. Povečal se j e d e l e ž k r m n i h rastlin, zlasti metuljnic (detelja, lucema...). Opisani razvoj j e zajel p r e d v s e m zahodni obmejni del P r e k m u r j a .

R e l a t i v n o z a p r t a m e j a m e d Avstrijo in Kraljevino S H S p o pvi svetovni vojni j e ta t r e n d r a z v o j a zaustavila. O b m e j n i prebivalci so si, n e k o č vajeni prostih p r e h o d o v , p o m a g a l i z ilegalnimi p r e h o d i in n a k u p i , k a r j e d o b i l o značaj tihotapstva. To o b l i k o " o s k r b e " j e n o v a o b l a s t preganjala. P o s l e d i c e zaprte m e j e n a m ilustrira naslednja tabela. Številke v njej se n a n a š a j o na z a h o d n i del Prekmurja, k i j e p r e d vojno pripadal k Železni županiji, p o vojni p a k srezu M u r s k a S o b o t a .

g e o g r a f s k i V e n d v i d e k . M i z a to p o k r a j i n o u p o r a b l j a m o naziv S l o v e n s k o P o r a b j e ali kratko Porabje. Tudi M a d ž a r i so u r a d n o uvedli naziv Rabavidek, kar v d o b e s e d n e m p r e v o d u p o m e n i p o k r a j i n a o b R a b i , v strokovni literaturi p a še z a s l e d i m o za nas nesprejemljiv stari naziv V e n d v i d e k .

V P L I V D R Ž A V N I H M E J A N A R A Z V O J P R O M E T A IN P O V E Z A N O S T P R E K M U R J A Z Z A L E D J E M

U g o d n e danosti za razvoj p r o m e t a v dolini reke M u r e n a o b m o č j u P r e k m u r j a v preteklosti n i s o bile izkoriščene. R e k a povezuje a l p s k o notranjost s P a n o n s k o n i ž i n o , t o j e d v e p o naravnih pogojih in gospodarski proizvodnji različni pokrajini. Menjava g o s p o d a r s k i h dobrin bi o b normalnih pogojih p o s p e š e v a l a tudi razvoj p r o m e t n i h z v e z . To pa so v preteklosti zavirale d r ž a v n e m e j e , ki so d o l i n o sekale v p r e č n i s m e r i . S k o z i stoletja, zlasti p a p r e d d u a l i z m o m , j e m e j a o b Kučnici ločila Avstrijo od M a d ž a r s k e . P o prvi s v e t o v n i vojni p a se j e n a njo naslonila in nadaljevala p o M u r i d r ž a v n a m e j a m e d J u g o s l a v i j o in Avstrijo. S trianonsko m i r o v n o p o g o d b o pa j e bila potegnjena p r e č n o č e z d o l i n o M u r e m e j a pri L e n d a v i m e d Jugoslavijo in M a d ž a r s k o . N a s l o n i l a s e j e n a spodnji tok L e d a v e in izliv K r k e v M u r o . To j e v zadnjih letih dopolnila še državna razmejitev m e d Slovenijo in H r v a š k o , ki se nadaljuje n a desni strani M u r e . Ti d v e prečni politični pregraji sta v preteklosti in tudi d a n e s zavirali razvoj p r o m e t a v p o d o l ž n i smeri. Tisočletna d r ž a v n a meja na M u r i p a j e tudi p r i p o m o g l a k t e m u , d a d o p r v e s v e t o v n e v o j n e č e z njo n a s l o v e n s k e m o b m o č j u ni bil z g r a j e n n o b e n inost.

N e u g o d n a politična lega j e n e g a t i v n o vplivala n a p o v e z a v o z zaledjem tudi v ostalih s m e r e h . R a z m e r e so se d o d o l o č e n e m e r e izboljšale v č a s u d u a l i z m a . L e t a 1865 j e bila zgrajena ž e l e z n i š k a z v e z a m e d G y o r o m , S z o m b a t h e l y e m in G r a d c e m , leta 1890 j e d o b i l a ž e l e z n i c o L e n d a v a in leta 1907 še M u r s k a S o b o t a . S krajšo z a m u d o j e bilo t a k o P r e k m u r j e priključeno na m a d ž a r s k o ž e l e z n i š k o o m r e ž j e . S e d e m n a j s t l e t n a p r e d n o s t L e n d a v e se o d r a ž a tudi v T a b . 1: Število k o n j , govedi in p r a š i č e v v z a h o d n e m delu P r e k m u r j a

ZahI d e r Pferde, R i n d e r und S c h w e i n e in vvestern Teil v o n P r e k m u r j e

L e t o Konji G o v e d o Prašiči 1869 3 2 6 3 10066 11616 1895 3 2 0 8 2 2 4 5 0 2 2 1 6 2 1938 2 5 0 0 2 1 7 0 0 2 0 4 0 0 Vir: Horvat, 1989; Krajevni leksikon, 1937

T r e n d rasti števila goveje živine in prašičev, ki j e v z a d n j e m četrtletju p r e t e k l e g a stoletja izkazoval s t o o d s t o t n o rast, se j e p o p o l n o m a zaustavil in obrnil c e l o v n e g a t i v n o smer. K t e m u j e p r i s p e v a l a tudi g o s p o d a r s k a kriza. Vojni čas in p o v o j n o n a s i l n o z d r u ž e v a n j e kmetij p a sta dodali svoje. P r e b i v a l s t v o s i j e m n o ž i č n o iskalo d r u g e vire preživljanja. Z a t e k a l o se j e k s e z o n s k e m u zaposlovanju in izseljevanju. Deset tisoč in v e č j i h j e v s a k o leto d e l a l o v tujini (Nemčija, Francija, Vojvodina in drugje). V resnici j i h j e b i l o še v e č , k e r se nekateri p o z i m i niso vračali in j i h u r a d n a statistika naslednje leto ni zajela. B o r z a d e l a v M u r s k i Soboti j e s a m o v N e m č i j o o d p o s l a l a leta 1939 6 3 0 8 d e l a v c e v ( O l a s , 1956).

z u n a n j e m videzu mesta. Je e d i n o naselje v Prekmurju, ki ima v starejšem m e s t n e m j e d r u urbani v i d e z . P o s o d o b l j e n a p r o m e t n a infrastruktura in bližina Avstrije z o d p r t o m e j o sta p r i p o m o g l i , d a j e imel z a h o d n i obmejni del M a d ž a r s k e v vsem d r ž a v n e m okviru v času p r e d p r v o s v e t o v n o v o j n o r e l a t i v n o najhitrejšo g o s p o d a r s k o rast ( H o r v a t , 1989). Ta se j e o d r a ž a l a v rasti m e s t ( S z o m b a t h e l y ) , v razvoju n e a g r a m i h dejavnosti ( M o n o š t e r z n e m š k i m k a p i t a l o m ) in v n a p r e d o v a n j u kmetijstva. Ta sveži obmejni veter s e j e čutil tudi v Prekmurju.

N a j p r e j , k a k o r s m o ž e rekli, v L e n d a v i , nato z d o t o k o m ž i d o v s k e g a kapitala tudi v M u r s k i Soboti in v razvoju kmetijstva.

N o v e d r ž a v n e meje so p o prvi svetovni vojni, s svojo zaprtostjo in prekinitvijo p r o m e t n i h z v e z , tak razvoj zaustavile. P r e k m u r s k o g o s p o d a r s t v o s e j e zaradi slabe p r o m e t n e p o v e z a v e le p o č a s i n a v e z o v a l o n a Slovenijo. M u r s k a S o b o t a j e dobila železniško z v e z o z L j u t o m e r o m šele leta 1924, cestni m o s t č e z M u r o pri Petanjcih pa j e bil zgrajen avgusta 1940, aprila naslednje leto p a j e bil o b u m i k u j u g o s l o v a n s k e vojske porušen. G o r i č k o j e imelo ž e l e z n i š k o z v e z o s Slovenijo le slabih 4 0 let, potem k o so m u leta 1963 p r o g o zaradi nerentabilnosti d r ž a v n i h železnic ukinili. Pri popisu prebivalstva zato nekatere vasi s e v e m e g a G o r i č k e g a leta 1971 že izkazujejo reagrarizacijo. V z a m e n o za ž e l e z n i š k o p r o g o j e bila G o r i č k e m u obljubljena s o d o b n a asfaltirana cesta. To o b l j u b o Slovenija še dolguje. Z o s a m o s v o j i t v i j o S l o v e n i j e sta z a P r e k m u r j e p o s t a l a a k t u a l n a d v a p r o m e t n a p r o j e k t a . To j e o b n o v a in p o s o d o b i t e v g o r i č k e železnice in njena priključitev n a m a d ž a r s k o ž e l e z n i š k o o m r e ž j e pri M o n o š t r u . Služila bi naj p r e d v s e m t o v o r n e m u p r o m e t u v navezavi s pristaniščem v K o p r u . D m g i projekt p a j e p o v e z a n z izgradnjo a v t o m o b i l s k e ceste, ki bi naj p r e č k a l a j u g o v z h o d n i del P r e k m u r j a v bližini L e n d a v e . V navezavi Slovenije z ostalimi državami v z h o d n e E v r o p e j e p r e h o d n o s t P r e k m u r j a p r i d o b i l a na p o m e n u . Paziti m o r a m o , da pri t e m lokalne interese ne bi p o p o l n o m a z a n e m a r i l i . D r ž a v n e meje so n e g a t i v n o vplivale n a razvoj l o k a l n e g a c e s t n e g a o m r e ž j a . Ž e l e z n a z a v e s a j e p o vojni kot simbol p o l i t i č n e pregraje o m e j e v a l a P r e k m u r j e na zahodni-avstrijski strani. Takrat j e na srečo le za krajše o b d o b j e p r e k i n i l a vse lokalne c e s t n e z v e z e s s o s e d o . P o letu 1948 s o j o premaknili na v z h o d i n j e cela desetletja o b r o b l j a l a v z h o d n i del Prekmurja. Z a p r l a j e vse cestne zveze z M a d ž a r s k o . P o s l e d i c e so bile u s o d n e in se čutijo še d a n e s . D o leta 1948 j e bilo v Prekmurju o b m a d ž a r s k i državni meji d e v e t mejnih p r e h o d o v , d a n e s p a so s a m o štirje. D v a od teh (Martinje, Pince) so odprli p r e d k r a t k i m .

Z a p r t a m e j a j e bila u s o d n a zlasti za o b m e j n e p r e d e l e z M a d ž a r s k o , ki so g o s p o d a r s k o nazadovali in se populacijsko praznili. Stiki m e d sorodniki na obeh straneh meje so prenehali.

M a d ž a r s k a narodnost, ki živi na naši strani meje j e izgubila stik z matičnim n a r o d o m . D o s t o p d o n e p r e m i č n i n na eni in drugi strani j e bil o n e m o g o č e n . Pri nas so zemljo m a d ž a r s k i m d v o l a s t n i k o m o b d e l o v a l i sorodniki in za njih plačevali tudi d a v k e . Bili so p a tudi p r i m e r i , k o j e o b d e l o v a l n a zemlja p o p o l n o m a opustela in zarastla z grmičevjem. N a m a d ž a r s k i strani j e šel razvoj v d r u g a č n o smer. Kolektivizacija kmetijskih zemljišč j e zabrisala meje privatnih parcel. Te so se ohranile le v tistih obmejnih predelih, kjer zaradi neugodnih naravnih danosti d o z d r u ž e v a n j a ni prišlo i n j e ostala zemlja v individualni lasti. To velja v celoti za S l o v e n s k o P o r a b j e .

Slika 1: O d p r t o s t d r ž a v n i h m e j a o b Prekmurju

Die G r e n z u e b e r g a e n g e im B e r e i c h v o n P r e k m u r j e in S l o w e n i e n

D V O L A S T N I Š T V O

D v o l a s t n i š t v o s e j e p o k a z a l o k o t p o m e m b e n pokazatelj stikov p r e b i v a l s t v a na o b e h straneh m e j e . L a s t n i n a n e p r e m i č n i n j e nastajala takrat, k o meje še ni bilo ali p a j e bila ta r e l a t i v n o o d p r t a in so bili stiki p r e b i v a l s t v a č e z m e j o dokaj intenzivni. Naslajala j e p o s t o p o m a . P r e n a š a l a s e j e iz r o d a v rod in se njen izvor pri današnji generaciji v e d n o ne da u g o t o v i t i . N a j v e č k r a t j e d o nje prišlo p o sklenitvi z a k o n s k e zveze in to v večini p r i m e r o v z odselitvijo z a k o n s k e g a partnerja na avstrijsko stran. Selitve v obratni smeri so bile redkejše.

D v o l a s t n i š t v o o b avstrijski meji j e v Avstriji najštevilnejše tam, kjer živi še d a n e s s l o v e n s k o g o v o r e č e p r e b i v a l s t v o . ( K l e m e n č i č , O l a s , 1993). N j e g o v a prisotnost o b meji v avstrijskem zaledju n a s lahko v o d i k razmišljanju, d a j e b i l o t e g a v preteklosti več in s e j e p o n e m č i l o . D v o l a s t n i š k e o d n o s e in p r a v i c e , ki izhajajo iz njih, s m o začeli z našo z a h o d n o s o s e d o uresničevati p o v z p o s t a v i t v i d i p l o m a t s k i h o d n o s o v med Avstrijo in Jugoslavijo leta 1951 in sklenitvijo s p o r a z u m a o m a l o o b m e j n e m p r o m e t u med FLIU in Republiko Avstrijo leta 1953 ( S p o r a z u m , 1953). Ta s p o r a z u m j e določil deset kilometrski obniejr.i pas in že na d r u g e m r e d n e m z a s e d a n j u k o m i s i j e na B l e d u leta 1961 so sklenili, da o b e strani p r o u č i l a m o ž n o s t i nadaljnje razširitve o b m e j n e g a pasu.

Prestop m e j e j e bil m o ž e n z o s e m vrst d o k u m e n t o v . Za n a š o o b r a v n a v o sta p o m e m b n i d v o l a s t n i š k a izkaznica in stalna o b m e j n a izkaznica-propustnica. D v o l a s t n i š k o i z k a z n i c o so dobili lastniki n e p r e m i č n i n v sosednji državi. Izkaznica j e veljala tri leta in s o j o n a t o l a h k o podaljšali. Lastnik te izkaznice j e smel večkrat prestopiti mejo in p o en dan ostati n a s v o j e m p o s e s t v u . D v o l a s t n i š k o i z k a z n i c o so dobili tudi člani njegove d r u ž i n e in prijavljeni d e l a v c i . P r e k o d v o l a s t n i š t v a s e j e s p r o ž i l o m n o ž i č n o d n e v n o in t e d e n s k o z a p o s l o v a n j e p r e b i v a l s t v a v o b m e j n e m p a s u Avstrije. Z z a s l u ž k o m so plačali d volastniki d a v e k v Avstrij i, hkrati p a s o z n a k u p o m rabljenih strojev opremili d o m a č e kmetije. S tem sc j e meja za o b m e j n i p a s p r a k t i č n o o d p r l a in z a h o d n i del Prekmurja s e j e začel razvijati pod d r u g a č n i m i pogoji, kot v z h o d n i . D n e v n o in t e d e n s k o z a p o s l o v a n j e prek meje j e d o p u š č a l o , d a j e d e l o v n a sila s t a n o v a l a n a d o m u . V s a k j e svoje d e l o na mali kmetiji Čimprej opravil in preostali čas izkoristil v Avstriji. L a t e n t n a d e l o v n a sila, ki j e bila na malih kmetijah P r e k m u r j a v e d n o prisotna, s e j e v z a h o d n e m o b m e j n e m delu za nekaj časa aktivno sprostila. Tudi del generacije j e vtem videl b o d o č n o s t in ostal n a kmetiji. Teh m o ž n o s t i o b zaprti m a d ž a r s k i meji ni bilo.

M a n j o p a z n e so bile p o s l e d i c e ž e l e z n e z a v e s e ob avstrijski meji, kjer j e ta d e l o v a l a krajši čas. P o letu 1953 s m o skupaj z Avstrijci to m e j o odprli d o lake m e r e , da s m o j o u p r a v i č e n o u v r š č a l i m e d najbolj p r e h o d n e d r ž a v n e m e j e takratne E v r o p e . N a razdalji štiridesetih k i l o m e t r o v s m o o d p r l i v Prekm.urju d e v e t m e j n i h p r e h o d o v , o d k a t e r i h sta bila d v a m e d n a r o d n a in s e d e m m a l o o b m e j n i h . O b teh pa so bili še primeii individualnih p r e h o d o v , k o j e d r ž a v n a m e j a s e k a l a lastnino k m e t o v t a k o , da s e j e ta nahajala na o b e h straneh m e j e . O b t e m s e j e r o d i l o d v o l a s t n i š t v o , k i j e v n e s l o med prebivalstvo o b meji n o v e o d n o s e .

Kulturne Avstrijskih pri nas Slovenskih v Avstriji

kategorije h a % h a %

N j i v e 2 1 , 7 7 3 7 , 9 17,74 2 0 , 7

Travniki 12,82 2 2 , 4 3 8 , 3 3 4 3 , 7

G o z d o v i 2 1 , 4 2 37,4 3 1 , 3 3 3 5 , 7

O s t a l o 1,31 2,3 0,32 0,4

Skupaj 5 7 , 3 2 100,0 8 7 , 7 2 100,0

Vir: Olas, 1976.

Avstrijski dvolastniki posedujejo pri n a s največ njiv in g o z d o v , slovenski p a n a avstrijski strani največ t r a v n i k o v in gozdov, manj p a njiv.

P o petnajstih letih s e j e število naših d v o l a s t n i k o v s posestvijo na avstrijski strani m o č n o skrčilo. Zmanjšale so se tudi njihove p o v r š i n e . Lanski p o d a t k i o b č i n s k e u p r a v e v M u r s k i Soboti to potrjujejo. Preverili s m o j i h tudi na terenu in ugotovili v z r o k e z a tak r a z v o j : - v Avstriji obstoja veliko zanimanje z a tiste p o v r š i n e d v o l a s t n i k o v iz Slovenije, n a katerih

j e m o ž n a strojna o b d e l a v a ,

- o d k u p l j e n o zemljo d o b r o plačujejo, t a k o d a si lahko bivši lastnik z i z k u p i č k o m k u p i pri nas v n e p o s r e d n i bližini n e p r i m e r n o večjo p o v r š i n o ,

- pri prepisih lastnine na p o t o m c e so dajatve v Avstriji t a k o velike, da j i h n a š s o c i a l n o šibki k m e t ne z m o r e ,

- d a n e s j e meja o d p r t a za vse državljane tudi b r e z d v o l a s t n i š k e d o v o l i l n i c e . P r i l o ž n o s t n e d n e v n e zaposlitve na avstrijski strani ni v e č . Avstrijska o b l a s t j o j e p r e p o v e d a l a . D o m a č e kršitelje kaznuje, našim pa p r e p o v e v s t o p v njihovo d r ž a v o . D v o l a s t n i š k a p o s e s t t a k o n e p r i n a š a več n o b e n e p r e d n o s t i .

Tudi od t u j e p r e b i v a l s t v o odhajalo na s e z o n s k o d e l o v tujino in p o g o s t o o s t a l o t a m v e č let ali se p a sploh ni vrnilo. O b m e j n a pokrajina s e j e p r a z n i l a tu hitreje. K m e t i j e so p r o p a d a l e in to se o d r a ž a tudi v videzu pokrajine. P o v r š i n e v r o k a h d v o l a s t n i k o v na o b e h straneh meje n i s o bile velike, saj skupaj ne dosegajo niti 150 hektarjev, so p a p o m e m b n e p o p r o c e s i h , ki so j i h sprožile in p o p o s l e d i c a h , ki so j i h pustile v g e o g r a f s k e m p r o s t o r u . N a stežaj so o d p r l e d r ž a v n o m e j o z Avstrijo, o m o g o č i l e m n o ž i č n o z a p o s l o v a n j e in s t e m d o t o k d e v i z na n a š o stran. P o s p e š i l e so m e h a n i z a c i j o individualnih kmetij in o b n o v o g o s p o d a r s k i h in stanovanjskih p o s l o p i j .

T a b . 2 : Kmetijske p o v r š i n e d v o l a s t n i k o v n a o b e h straneh d r ž a v n e m e j e leta 1975 Die landwirtschaftliche Flaechen d e r E i g e n t u e m e r aus den b e n a c h b a r t e n Staaten i m J . 1975

E I N F L U S S D E R S T A A T S G R E N Z E N A U F D I E G E S E L L S C H A F T L I C H E U N D G E O G R A P H I S C H E E N T V V I C K L U N G V O N P R E K M U R J E

Z u s a m m e n f a s s u n g

Prekmurje, die Landschaft am linken Ufer der Mur, ist von der oesterreichischen, ungarischen und k r o a t i s c h e n S t a a t s g r e n z e umkreist. Von d e m uebrigen Slovvenien vvird es d u r c h die M u r g e t r e n n t , vvorueber eine E i s e n b a h n - und drei S t r a s s e n v e r b i n d u n g e n verlaufen Die G r e n z l a g e u n d die m e h r m a l i g e Versetzung der Staatsgrenzen h a b e n h o c h g r a d i g e F o l g e n in der vvirtschaftiichen u n d gesellschaftlichen Entvvicklung hinterlassen.

Vor d e m 1. W e l t k r i e g vvar Prekmurje ein g a n z e s J a h r t a u s e n d lang u n t e r der u n g a r i s c h e n Staatsvervvaltung. D u r c h den Trianon-friedensvertrag ( 1 9 1 9 ) u n d d u r c h die B e s t i m m u n g der S t a a t s g r e n z e zvvischen Jugoslavvien und U n g a r n vvurde Prekmurje z u m K o e n i g r e i c h S H S ( v o n Serben, K r o a t e n und Slovvenen) bzvv. zu Slovvenien a n g e s c h i o s s e n . Die neue S t a a t s g r e n z e u n t e r b r a c h fast alle Verkehrsvvege mit d e m bisherigen Hinteriand. B e i H o d o š und bei D o l g a vas vvurden zuerst die E i s e n b a h n l i n i e unterbrochen, spaeter a b e r auch alle vvichtigsten S t r a s s e n v e r b i n d u n g e n .

Vor allem vvurde die Landvvirtschaft betroffen, die hier als Hauptvvirtschaftszvveig gilt. Die L a n d v v i r t e v o n P r e k m u r j e v e r k a u f t e n n a e m l i c h i h r e V i e h z u c h t - u n d O b s t b a u m a r k t u e b e r s c h u e s s e in der Zeit der oesterreichisch-ungarischen M o n a r c h i e v o r allem in Oesten-eich, d e n n hier b e s t a n d d a n a c h ein groesserer B e d a r f als in U n g a m , das v o r allem ein A g r a r l a n d vvar. D e r Verlust d e r oesterreichischen M a e r k t e vvar am starken Sinken an der Z a h I d e r R i n d e r und Schvveine zu s p u e r e n . D e r AusfalI d e s E i n k o m m e n s , vvomit d i e Landvvirte ihre B a u e r h o e f e aufrechterhalten konnten, half auch bei d e m A u l r e c h t e r h a l t e n d e r a l t e r t u e m l i c h e n L a n d s c h a f t . D i e H a e u s e r a u s H o l z u n d d i e D a e c h e r a u s S t r o h b e h e r r s c h t e n n o c h lange die Dorfidylle.

L I T E R A T U R A IN V I R I

Horvat, F., 1989, Z g o d o v i n a gospodarstva v delu Prekmurja, k i j e pripadalo k Železni županiji ( 1 8 2 8 - 1 9 1 0 ) . Č a s o p i s za z g o d o v i n o in n a r o d o p i s j e , 1989, št. 6 0 , zv. 2, str. 177- 186.

O l a s , L., 1 9 5 6 , S e z o n s k o z a p o s l o v a n j e p r e k m u r s k e g a prebivalstva. G e o g r a f s k i vestnik, Ljubljana 1 9 5 5 - 5 6 , str. 1 7 6 - 2 0 8 .

K l e m e n č i č M., Olas L., 1993, Demografske strukture prebivalstva na skrajnem j u g u avstrijske Štajerske o b slovensko avstrijski meji. M e d n a r o d n i avstrijsko-slovenski simpozij, M a r i b o r .

S p o r a z u m o ureditvi m a l o o b m e j n e g a p r o m e t a m e d F L R J in R e p u b l i k o Avstrijo, 1 9 5 3 . Olas, L., 1976, Dvolastništvo - dejavnik v razvoju Prekmurja kot obmejne regije. Geografski

vestnik, št. 6 8 , Ljubljana, str. 1 5 1 - 1 5 5 .

D i e n e u e n Staatsgrenzen griffen auch in den B e r e i c h d e r B e s c h a e f t i g u n g d e r B e v o e l k e r u n g stark ein. D i e B e s c h a e f t i g u n g in den n i c h a g r a r i s c h e n B e r e i c h e n hoerte auf, e b e n s o die B e s c h a e f t i g u n g auf d e n ungarischen G r o s s g r u n d b e s i t z e n . Das verhalft zur A u s w e i t u n g der S a i s o n b e s c h a e f t i g u n g in der Vojvodina, in D e u t s c h l a n d , F r a n k r e i c h u n d a n d e r s w o . U m u e b e r l e b e n zu k o e n n e n , n e h m e n die Saisonarbeiter a u c h die schvvierigsten A r b e i t e n an.

D u r c h die n e u e S t a a t s g r e n z e verblieb auch die slovvenische V o l k s m i n d e r h e i t in P o r a b j e in U n g a r n . N a c h der amtlichen ungarischen Statistik gab es d a m a l s i n P o r a b j e u n g e f a e h r 5 0 0 0 Slovvenen, bis heute vvurde nur n o c h die Haelfte erhalten. A u f d e r slovvenischen Seite blieben ungefaehr 10.000 U n g a m , deren ZahI sich u m etvva 2 0 - 2 5 % r e d u z i e r t hatte.

A n den S t a a t s g r e n z e n e n t s t a n d e n D o p p e l e i g e n t u e m e r : slovvenische in O e s t e r r e i c h u n d U n g a r n , o e s t e r r e i c h i s c h e und ungarische in Slovvenien. D a s E i g e n t u m und die R e c h t e d e r D o p p e l e i g e n t u e m e r an d e r oesterreichisch-slovvenischen S t a a t s g r e n z e vvurden definiert u n d realisiert, d e n n das e r m o e g l i c h t e die offene Staatsgrenze. Im G e g e n t e i l vvar die slovvenisch- u n g a r i s c h e Staatsgrenze lange geschiossen, die K l e i n g r e n z u e b e r g a e n g e sind aber auch n o c h h e u t e e i n e Raritaet. Im besten Fall verlaengerte sich d e r W e g z u m A n b a u e n des L a n d e s vvesentlich.

D u r c h d a s E i n e n g e n von G r o s s g r u n d b e s i t z e n auf d e m s o z i a l i s t i s c h e n Sektor, g i n g d a s E i g e n t u m unserer Staatsbuerger in U n g a m p r a k t i s c h verloren.

N a c h d e m Z u s a m m e n b r u c h v o n Jugoslavvien b e k a m P r e k m u r j e im S u e d e n n o c h d i e S t a a t s g r e n z e mit Kroatien. Diese ist noch nicht e i n g e z e i c h n e t , es zeigen sich a b e r s c h o n j e t z t P r o b l e m e im Verhaeltniss zu Liegenschaften, zur B e s c h a e f t i g u n g d e r B e v o e l k e r u n g

und zu sonstigen B e r e i c h e n .

Im R a h m e n der beiden Jugoslavvien zeigte Zentralslovvenien zu vvenig Interesse an Prekmurje.

Es vvurde zu vvenig getan, damit Prekmurje mit d e m u e b r i g e n Slovvenien v e r b u n d e n vverden k o e n n t e . N o c h m e h r - Slovvenien brach sogar zvvei b e d e u t e n d e E i s e n b a h n l i n i e n a b , o h n e das Versprechen zu erfuellen, diese d u r c h m o d e r n e Verkehrsstrassen zu e r s e t z e n .