ENTWICKLUNGSCHANCEN DER GRENZNAHEN GEBIETE VON UNGARN
Istvan B e r e n y i *
Izvleček UDK 911.3(439-04) RAZVOJNE MOŽNOSTI V OBMEJNIH OBMOČJIH MADŽARSKE
Članek prinaša razmišljanja o razvojnih procesih v obmejnih območjih oh zahodnih madžarskih mejah v procesu političnih in gospodarskih sprememb ter evropskih integracijskih procesov.
Ključne besede: Meja, mejna območja, regionalni razvoj, regionalno planiranje, Madžarska
Abstract UDC 911.3(439-04) DEVELOPMENT CHANCES OF THE HUNGARIAN BORDER REGIONS
The article presents major characteristics of the development process in border regions along western frontiers of Hungary. The focus is on political and economic changes which suept across Europe in the late 19S0s and 1990.
Key words: Border, border regions, regional development, regional planning, Hungary
D I E P R O B L E M S T E L L U N G
D e r Begriff der " G r e n z e " ( G r e n z e , g r a n i z z e , grani) w u r d e im deutsciien S p r a c h g e b i e t von Luther eingefuhrt und d i e s e r entspricht dem althochdeutsciien Begriff " d i e M a r k " . Die
" G r e n z m a r k " b e z e i c h n e t e urspriinglich ein s i e d i u n g s a r m e s G e b i e t o d e r s o g a r einen R a u m o h n e S i e d l u n g e n , d e r z w e i S i e d l u n g e n o d e r z w e i G e b i e t e v o n e i n a n d e r t r e n n t . D i e s e grenznalien G e b i e t e v e r s c h m a h i e r t e n sich ailmahiich und vvurden Linien ( G r e n z l i n i e n ) und sie b e z e i c h e n heute n a c h n die G r e n z e n der V e n v a l t u n g s g e b i e t e (politisch), d i e G r e n z e n d e r regionalen, vvirtschaftlichen o d e r etnischen, s o g a r p h y s i s c h - g e o g r a f i s c h e n G e b i e t e . Durch Gestaltung der Nationalstaaten, beziehungsvveise durch die A b g r e n z u n g ihrer inneren Vervvaltungsgebiete besaen die G r e n z e n i m m e r m e h r vvichtige Rollen, da die Staaten, bzvv.
ihre inneren regionalen Einheiten ( L a n d , K o m i t a t , K r e i s usvv.) ihre r a u m l i c h e Legitimitat d a d u r c h erreicht h a b e n .
D i e heutigen S t a a t s g r e n z e n folgen m e h r o d e r vveniger den Linien d e r v o m M i t t e l a l t e r h e r a u s b i l d e n d e n S i e d l u n g s g r e n z e n und m a n hatte auch bei d e r Z i e h u n g d e r G r e n z e n selten S i e d l u n g e n o d e r Siedlungsvervvaltungsgebiete d u r c h g e s c h n i t t e n .
* Dr. Prof., Geographical Research Institute, Hnngarian Academy of Sciences, Andrassy ut 62, Bndapest, Hungary.
D i e G r e n z e n z i e h u n g n a c h d e m ersten und zweiten Weitkrieg n a h m dies schon vveniger in B e t r a c h t und die n e u e n G r e n z e n verschnitzerten oft S i e d l u n g s - und V e r w a l t u n g s g e b i e t e , funktionelle u n d r e g i o n a l e Einheiten. D a r a u s folgte, da die F o r s c h u n g und P l a n u n g d e r g e r a d e betreffenden Lander zwischen den zwei VVeltkriegen und nach d e m zweiten Weltkrieg n i c h t w e n i g E n e r g i e a u f d i e M a i g u n g d e r n e g a t i v e n VVirkungen d e r n e u e n G r e n z e n a n g e w e n d e t hat. Diese B e s t r e b u n g e n erzielten in erster Linie, da die zerfallenen, vvirtschaftlich-gesellschaftlichen R a u m l i c h k e i t e n , stadtische R e g i o n e n in die r a u m l i c h - vvirtschaftliche Struktur ihrer L a n d e r integriert w e r d e n sollten. Dieser Vorgang hat sich a u c h bis h e u t e nicht vollendet, er w u r d e s o g a r durch die politische U m o r d n u n g von Mittel- u n d O s t e u r o p a v o n den bisherigen das allerwichtigste, Internationale P r o b l e m . U n d z w a r a u s zwei G r u n d e n : einerseits, weil die unerlaliche B e d i e n u n g d e r raumlichen Legitimitat d e r n e u e n L a n d e r die F e s t s e t z u n g der G r e n z e n ist, andererseits, die neuen, r e g i o n a l e n E n t w i c k l u n g s p r o z e s s e in E u r o p a , die auf i n t e r n a t i o n a l e r Z u s a m m e n a r b e i t b e r u h e n d e r e g i o n a l e P l a n u n g e r z w i n g e n , w e l c h e P l a n u n g von den poiitischen G r e n z e n ein b i c h e n u n a b h a n g i g ist, z u g l e i c h a b e r b e d i n g t die Z u s a m m e n a r b e i t e i n e g e n a u s o r a u m l i c h e Legitimitat. Diese zwei P r o z e s s e sind nur d e m A n s c h e i n nach im W i e d e r s p r u c h .
D i e P r o b l e m a t i k d e r F o r s c h u n g und d e r raumlichen P l a n u n g d e r g r e n z n a h e n G e b i e t e trat b e s o n d e r s n a c h d e m zvveiten Weltkrieg in den 70-er Jahren in den Vordergrund, teils im Z u s a m m e n h a n g mit der w e s t e u r o p a i s c h e n Integration, teils im Z u s a m m e n h a n g mit d e m wirtschaftlich-gesellschaftlichen A b b a u der neuen poiitischen Grenzregionen ( G r e n z e B R D - D D R ) . Es w u r d e offenbar, d a die sich historisch geformten und die d u r c h n e u e G r e n z e n kiinstlich geteilten vvirtschaftiichen R e g i o n e n als, stadtische E i n z u g s g e b i e t e von sich seibst nicht lebensfahig sind, zugleich aber ihre Integration in andere raumlich-strukturelle Einheiten o d e r ihr Aufrechterhalten im gleichen wirtschaftlich-gesellschaftlichen N i v e a u mit i m m e r g r o e r e n K o s t e n v e r b u n d e n sind. AH das w a r f auf die durch. gegenseitige Vorteile b a s i e r e n d e Entvvicklung d e r g r e n z n a h e n G e b i e t e einen Schatten a u f
In den 1970-er Jahren schien es so, d a die auf bilateralen Vereinbarungen r u h e n d e n Entvvicklungsprogramme fahig sind, die Sorgen der Entvvicklung der G r e n z g e b i e t e zu losen.
Es ist a l l b e k a n n t , d a es zahireiche V e r e i n b a r u n g e n , g e m e i n s a m e P r o g r a m m e in d e u t s c h - franzosischer, d e u t s c h - o s t e r r e i c h i s c h e r , o s t e r r e i c h i s c h - i t a l i e n i s c h e r R e l a t i o n e n z u s t a n d e k a m e n , d i e d i e sich a u s d e r N a h e d e r G r e n z e e r g e b e n d e V e r s c h i o s s e n h e i t o d e r d i e gesellschaftliche S p a n n u n g aufloste und der lokalen Regionalentvvickiung einen vveiten R a u m eroffhete.
Auch u n t e r d e n sogenannten sozialistischen L a n d e m g a b es ahnliche, die grenznahen G e b i e t e betreffende E n t v v i c k l u n g s p r o g r a m m e : z u m Beispiel in t s c h e c h o s l o v v a k i s c h - u n g a r i s c h e r Relation ( B o s - N a g y m a r o s ) , in ungarisch-sovvjetischer Relation ( U m i a d e s t a t i o n Z a h o n y ) , u m nur die n u r U n g a m betreffende Entvvicklungsprogramme zu ervvahnen.
D i e s e a u f b i l a t e r a l e n V e r e i n b a r u n g e n r u h e n d e , a u f d i e G r e n z g e b i e t e b e z i e h e n d e n F o r s c h u n g e n u n d Entvvicklungsplane sind zvveifellos nutzlich fur die M a i g u n g o d e r fur die
D I E P R O B L E M A T I K D E R G R E N Z G E B I E T E I N U N G A R N
A u s der mit d e m Friedensvertrag v o n Trianon fixierten heutigen G r e n z l i n i e U n g a m s ist nur d e r Flu D r a v a ( D r a u ) a l s e i n h i s t o r i s c h g e f o r m t e s , R e g i o n e n m i t e i g e n a r t i g e r vvirtschafllich-gesellschaftlicher Entvvicklung g e t r e n n t e s " v e r e i n b a r t e s " G r e n z g e b i e t . Es vvurden zvvar bei der neuen G r e n z m a r k i e r u n g Versuche g e m a c h t , da die G r e n z e n naturlichen Landschaftsregionen folgen soUten, zum Beispiel an d e r o s t e r r e i c h i s c h - u n g a r i s c h e n G r e n z e d e m K o s z e g i - G e b i r g e o d e r an der tschechoslovvakisch-ungarischen G r e n z e d e r Flulinie d e r D o n a u o d e r l p o l y ( E i p e l ) . A b e r a u c h d i e z e r s c h n i t t e n e n v v i r t s c h a f t l i c h e n u n d gesellschaftlichen Einheiten vvaren, insmer ein b e d e u t e n d e s P r o b l e m U n g a m s . Vor allem vvurde d i e U m g e s t a l t u n g d e s t a u s e n d j a h r i g e n K o m i t a t s s y s t e m s e r f o r d d e r l i c h , d a K o m i t a t s z e n t r e n ( S o p r o n , B a l a s s a g y a r a m a t , G y u l a usvv.) o h n e K o m i t a t e blieben und a u c h u m g e k e h r t K o m i t a t e ( A b a u j , G o m o r , Bihar, B a c s usvv.) o h n e Z e n t r e n b l i e b e n . D i e s e aufgeteilten Komitate funktionierten m e h r o d e r vveniger als vvirtschaftlisch-gesellschaftliche funktionelle Einheiten (im Verhaltnissystem Z e n t r u m - Peripherie) und sie vvaren nicht blo Vervvaltungsgebiete. Infolgedessen gerieten diese geteilen funktionellen Einheiten in U n g a r n bzvv. auf dem Gebiet d e r N a c h b a r l a n d e r in eine funtionell p e r i p h e r e L a g e .
Die P r o b l e m a t i k d e r G r e n z g e b i e t e vvurde also zvvischen den zvvei VVeltkriegen in U n g a r n hauptsachlich als R a u m a d m i n i s t r a t i o n s - und Vervvaltungsproblem, desvvegen vvurden in den m e i s t e n g e o g r a p h i s c h e n , j u r i s t i s c h e n u n d R a u m e n t v v i c k l u n g s s t u d i e n d i e r a u m l i c h e U m g e s t a l t u n g d e r Vervvaltung b e h a n d e l t ( Z . H A J D U , 1 9 9 3 ) u n d n e u e V o r s c h l a g e veroffentlicht (I. B I B O ) .
Mit der Verstaatlichung der Industrie und d e s Tertiarsektors n a c h d e m zvveiten Weltkrieg, m i t d e r U m o r g a n i s a t i o n d e r Landvvirtschaft k o n z e n t r i e r t e n sich d i e vvirtschaftlichen R e s s o u r c e n insofern, da die Verarmung d e r g r e n z n a h e n landlichen G e b i e t e , der A b b a u d e r lokalen Gesellschaften a m den Anfang d e r 1970-er Jahre kritisch gevvorden sind. Die L a g e vvar b e s o n d e r s s p a n n e n d entlang d e r jugoslavvischen und osterreichischen G r e n z e , die durch die diskriminierte Innenpolitik der 50-er Jahre bzvv. in den Jahren nach 1956 b e s o n d e r s betroffen vvurden. Es hat an der L a g e dieser G e b i e t e auch nicht viel v e r a n d e r t , d a sich eine Liberalisierung und D e k o n z e n t r a t i o n a b A n f a n g der 70-er J a h r e in d e r VVirtschaft zeigte.
L o s u n g der P r o b l e m e einzelner G r e n z g e b i e t e . Die k o n n e n aber die freie und a b g e s t i m m t e Entvvicklung der groen e u r o p a i s c h e n R e g i o n e n a h n l i c h e r G e g e b e n h e i t e n nicht ersetzen.
Dieses Erkenntniss hat die regionalen P r o g r a m m e fur Z u s a m m e n a r b e i t d e r einzelnen L a n d e r u n d L a n d e s t e i l e ( z u m B e i s p i e l A l p e n - A d r i a ) ins L e b e n g e r u f e n , d e n e n b i l a t e r a l e V e r e i n b a r u n g e n etvva v o r a n g e g a n g e n sind, beziehungsvveise d e r e n T a t i g k e i t s f e l d e r und T e n d e n z e n eingepasst vvorden. U n g a r n ist am A n f a n g d i e s e s P r o z e s s e s , d a die politische V e r a n d e r u n g e n im Jahre 1989 hoffentlich auch in den L a n d e r n von O s t - M i t t e l e u r o p a das regionale Denken, die regionale Forschung und Planung uber die G r e n z e n hinaus ermoglichen vvird.
N E U E D I M E N S I O N E N D E R E N T W I C K L U N G D E R G R E N Z N A H E N G E B I E T E Die G r u n d l a g e d e r o b i g e n , auf bilateralen Vereinbarungen b a s i e r e n d e Entvvicklung ist die vvirtschaftliche B e t e i l i g u n g , die Relitat des A u s b a u s der lokalen R a u m b e z i e h u n g e n u n d nicht zuallerletzt das politische Vertrauen v o n d e r Seite d e r betreffenden Lander.
Es e r s c h i e n e n a b e r a u c h n e u e M o g l i c h k e i t e n fUr die Entvvicklung der g r e n z n a h e n G e b i e t e i n n e r h a l b d e s e u r o p a i s c h e n I n t e g r a t i o n s p r o z e e s , in d e m d i e k o m p a r a t i v e n Vorteile d e r e i n z e l n e n ( b e s t i m m t e n ) G e b i e t e , R e g i o n e n s c h o n zur G e l t u n g k o m m e n , da die poiitischen G r e n z e n nicht m e h r Hemmungsfaktoren sind. Das bevveisen auch die ostmittel-europaischen R a u m b e z i e h u n g e n n a c h d e r Grenzeroffnung im Jahre 1989, in denen soiche r e g i o n a l e n Beziehungen vvieder lebendig vverden, die zvvar schon friiher jahrhundertelang funktionierten, a b e r in den letzten J a h r z e h n t e n vvegen der poiitischen Verhaltnisse verborgen vvorden vvaren.
In den J a h r e n 1 9 8 8 - 1 9 9 3 vveiterte sich d e r tagliche E i n z u g von Wien vvieder auf VVestungam aus, bis zur Linie Szombathely-Gyor; der tagliche Einzug von Preburg (Pozsonv) breitet sich a u f d a s u n g a r i s c h e G e b i e t d e s e h e m a l i g e n M o s o n - K o m i t a t e s , d e r Einflu von G y o r vvurde auch zugleich b e m e r k b a r im siidlichen Teil des slovvakischen Tieflandes. D a s r a u m l i c h e B e z i e h u n g s s y s t e m zvvischen d e m Z e n t r u m und d e r P e r i p h e r i e gestaltet sich g e s e t z m a i g neu, vvenn es kiinstiich nicht g e h i n d e r t vvird, vveil eine objektive G e s e t z m a i g k e i t in den funktionalen S y s t e m e n ist, da man sich n a c h der M i n i m a l i s i e r u n g der E n t f e m u n g e n strebt.
Die B i l d u n g , N e u g e s t a l t u n g o d e r Vertiefung d e r R a u m b e z i e h u n g e n d e r G r e n z g e b i e t e ist im Interesse d e r b e i d e n Seiten, vveil vvahrend, d a s v o n einer Seite, die F u n k t i o n e n d e r D i e B e a c h t u n g d e r F o r s c h u n g und P l a n u n g vvandte sich den g r e n z n a h e n G e b i e t e zu und a u c h bilaterale V e r e i n b a r u n g e n auf v e r s c h i e d e n e n E b e n e n k a m e n mit den N a c h b a r l a n d e r n im B e z u g a u f d i e M i n d e r u n g d e r P r o b l e m e d e r G r e n z g e b i e t e zu s t a n d e ( n e u e G r e n z u b e r g a n g e , d i e E r i e i c h t e r u n g d e r R e i s e n , d e r A u s b a u d e r v v i r t s c h a f t i i c h e n K o o p e r a t i o n s b e z i e h u n g e n usw.). A u c h schon diese Erleichterungen haben d e r Entvvicklung solcher g r e n z n a h e n Siedlungen vvie Sopron, Lenti, Barcs, Zahony, usvv neue impulse gegeben.
Die F o r s c h u n g im o s t e r r e i c h i s c h - u n g a r i s c h e m G r e n z g e b i e t (P. B E L U S Z K Y - M . S E G E R 1992), die sich beiden Seiten des Grenzgebietes zuvvandte und auch eine ausfuhrliche Analyse m a n c h e r ausgevvahiter Siedlungen durchfiihrte, bevvies, da sich v o n e i n a n d e r vvesentlich v e r s c h i e d e n e vvirtschaftliche und gesellschaftliche Strukturen auf den beiden Seiten d e r G r e n z e in den letzen 7 0 - e r Jahren ausgestaltet haben. Die lokal-regionalen Einheiten entlang den G r e n z e n k o n n e n allmahlich funktionelle R a u m e vverden, vvenn sie auch a u e r e Impulse erhalten vverden. D e r G M - B e t r i e b in Szentgotthard scheint auch das zu bevveisen. D a m i t g e l a n g es, eine s o i c h e lokale regionale Entvvicklung in G a n g zu setzen, vvomit beide Seiten d e r G r e n z e e n t s p r e c h e n d entvvickelt vverden.
b e s t i m m t e n Siedlung verstarkt, raumiich ausbreitet bzvv. differenzierter m a c h t , u n d dadurch d i e N e t z p o s i t i o n der Siedlung stabilisiert. Ihr z e n t r a l e s M e r k m a l k o m m t e a u f G r u n d d e r inneren regionalen Entvvicklung (zum Beispiel S z e n t g o t t h a r d ) , solange die Verschlossenheit d e r landlichen Siedlungen auf d e r a n d e r e n Seite b e s t e h e n d vvar, u n d sie nicht die N a h e der s t a d t i s c h e n F u n k t i o n e n g e n i e s s e n k o n n t e n n i c h t z u m A u s d r i c k k o m m e n . D i e g r e n z b e z i e h u n g e n vveisen nicht m e h r etnische, religiose usw. identitaten aus, den sie vverden durch lokale, regionale Wirtschaftsinteressen ersetzt.
Ich m e i n e , die neue e u r o p a i s c h e Entvvicklung zeigt d i e s e T e n d e n z , d e s h a l b sind d i e j e n i g e n Versucher g r o e r B e d e u t u n g , die im m e h r e r e n L a n d e r n regionale Entvvicklung fordern, z u m Beispiel das Ervvahnte A l p e n - A d r i a , K a r p a t e n - R e g i o n (J. T O T H , 1993) Projekt usvv. Die Schvvache d e r Vervvirklichung dieser P r o g r a m m e ist es n o c h heute d i e U n s i c h e r h e i t der raumlichen Identitaten (Selbstvervvaltungen, Vervvaltungseinheiten, s o g a r G r e n z p r o b l e m e b e s t i m m t e r L a n d e r ) in den ostmittel-europiiischen und n o c h m e h r in den o s t e u r o p a i s c h e n M a k r o r e g i o n e n .
Es ergibt sich aus d e r Transitlage U n g a m s a u s g h e n d , ein g r u n d l e g e n d e s Interesse fiir die Offnung der G r e n z e n , die N e u g e s t a l t u n g alter funktionalen R a u m b e z i e h u n g e n und u m auf diesen m a k r o - und m i k r o - regionalen VViitschafsbeziehungen neu zugestalten. D a s bildet s i c h t h e o r e t i s c h notvvendigervveise a u s , vveil d i e r a u m l i c h e n G e s e t z m a i g k e i t e n d e r Markvvirtschaft zur G e l t u n g k o m m e n vverden, a b e r auch vveil man aus d e r K e n n t n i s d e r R a u m p r o z e s s e vveiss, dass men die Entvvicklung und Selbstentvvicklung d e r g r e n z n a h e n G e b i e t e b e s c h l e u n i g e n vverdenmus.
Es gibt heute drei Typen d e r Entvvicklung d e r g r e n z n a h e n G e b i e t e in U n g a r n z u b e m e r k e n : - Siedlungen bzvv. R a u m e , die interregionalen B e z i e h u n g e n vermitteln; - d i e Entvvicklung aufgrund d e r B e z i e h u n g e n d e r G r e n z r e g i o n e n ; - lokal-regionale B e z i e h u n g s s y s t e m e . Die " A n s p a n n u n g " U n g a m s in d i e n e u e e u r o p a i s c h e r e g i o n a l e Entvvicklung k a n n d a s F o l g e n d e sein:
- Die Moglichkeit d a s K a r p a t e n b e c k e n s zu einer Wirtschaftsregion zu m a c h e n mit e i n e m F r a g e z e i c h e n zu versehen, auch d a n n nicht, vvenn m a n d a s heute nicht illusorisch betrachtet.
Die B e d i n g u n g e n d e r vvirtschaftlichen Selbstentvvicklung der R e g i o n sind n a m l i c h g e g e b e n , da die g r u n d l e g e n d e n Energie und Rohstoffquellen zur Verfugung stehen, d e r Weg und historisch- vvirtschafflich-gesellschaff lichen Entvvicklung und der Entvvicklungsstand ahnlich sind. Wenn d i e vviitschaftliche Entvvicklung g r u n d l e g e n d u n t e r d i e L e n k u n g d e r intemationalen Prozesse gerat und das selbstvervvaltende innere vvirtschaftliche R a u m b e - z i e h u n g s s y s t e m der Region zur G e l t u n g k o m m e n kann, vvird d i e s e vvirtschaftliche in vveiter Zukauft zur Realitat. Fiir diese Wirtschaftsregion bedeutet die Z u s a m m e n s e i t ein Tor im d i e Welt, bzvv. A d r i a . So vvird die Rolle Slovveniens hochbevveitet. D e s h a l b ist m e i n e r M e i n u n g nach im g r u n d l e g e n d e n Wirtschaftsinteresse eine e n g e r e g i o n a l e Z u s a m m e n a r b e i t U n g a m s , Slovveniens und der Slovvakei. Ich bin u b e r z e u g t , da auch U k r a i n e und RumSnien an der Wirtschaftsentwicklung d e r R e g i o n interessiert vverden, d a d u r c h vvird j a d e r A n s c h l u
R A Z V O J N E M O Ž N O S T I V O B M E J N I H O B M O Č J I H M A D Ž A R S K E P o v z e t e k
S p o d r ž a v l j e n j e m industrije in terciarnega, p a tudi p r i m a r n e g a sektorja p o drugi svetovni vojni, j e v o b m e j n i h o b m o č j i h M a d ž a r s k e prišlo d o kritičnega osiromašenja, p o s e b e j o b j u g o s l o v a n s k i in o b avstrijski meji. Šele v s e d e m d e s e t i h letih s e j e z a č e l o stanje izboljševati zaradi d e k o n c e n t r i r a n e g a razvoja in z o d p i r a n j e m meja proti z a h o d u in j u g u . V tem smislu j e nujno izvajati t a k š n e g o s p o d a r s k e dejavnosti, ki b o d o vzpodbujale razvoj o b m e j n i h
o b m o č i j tudi s p r e k o m e j n i m s o d e l o v a n j e m .
V o b d o b j u 1988-93 s e j e m o č n o povečal vsakodnevni vpliv Dunaja vse d o črte S z o m b a t h e l y - Gy6r, iz B r a t i s l a v e v bivši K o m i t a t M a s o n in vpliv G y 6 r a na j u ž n e d e l e slovaške r a v n i n e . Stiki n i s o v e č le na religiozni in etnični o s n o v i , t e m v e č vse bolj n a lokalnih in r e g i o n a l n i h g o s p o d a r s k i h interesih.
N a M a d ž a r s k e m g r e za tri r a z v o j n e tipe o b m e j n i h o b m o č i j : - naselja, o z i r o m a o b m o č j a , ki p o s r e d u j e j o m e d r e g i o n a l n o sodelovanje - razvoj n a osnovi sodelovanja o b m e j n i h o b m o č i j - l o k a l n o - r e g i o n a l n e sisteme p o v e z o v a n j a .
an d i e w i r t s c h a f t l i c h e " A c h s e " L o n d o n - B e n e l u x - S t a a t e n - S u d D e u t s c h l a n d - W i e n b z w . P r e b u r g ( P o z n o s y ) - B u d a p e s t e r m o g l i c h . D i e E n t v v i c k l u n g d i e s e s i n t e r r e g i o n a l e n wirtschaftlichen B e z i e h u n g s s y s t e m R i c h t u n g West -Osten scheint langlaufig zu sein.
- Wir miissen auch z u g l e i c h sehen, da sich die Beziehungen N o r d - S i i d e n und N o r d o s t e n - S u d e n n a c h d e r Grenzeroffnung belebt h a b e n . B e s o n d e r s augenfallig vvurde die Verstarkung des Verkehrs d e r altertumlichen " B e r n s t e i n s t r a e " , durch die die p o i o n i s c h - t s c h e c h i s c h e n und slovvakisch-ungarisch-slovvenischen und norditalienischen G e b i e t e auf e i n e m o g l i c h e Wirtschaftsachse aufgereiht h a b e n . D i e Moglichkeit dieser R a u m b e z i e h u n g b e d i n g t vvieder d i e e n g e r e Z u s a m m e n a r b e i t d e r ervvahnten d r e i L a n d e r , d i e a u c h vvirtschaftlich-gesellschaftliche Entvvicklung der betreffenden Grenzraume notvvendigervveise mit sich bringt.
- A u s d e m G e s i c h t s p u n k t des Aufrechterhaltens und Verstarkung der ostlichen B e z i e h u n g e n U n g a r n s ist die Vermittlung der B e z i e h u n g e n zvvischen Ukraine und d e m Balkan auerst vvichtig ( Z a h o n y - S z e g e d ) , die sich nach 1989 bis z u m A u s b r u c h des Balkankonflikts auch b e l e b t hat.
Eine vvichtige A u f g a b e d e r g e o g r a p h i s c h e n F o r s c h u n g e n kann also die A u f d e c k u n g d e r n e u e n r e g i o n a l e n Entvvickiungsmoglichkeiten des K o n t i n e n t e n sein.
REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE V LUCI URAVNOTEZENO- TRAJNEGA,
SONARAVNEGA RAZVOJA
D u š a n Plut*
Izvleček UDK 911.3:574(497.12-04) Izčrpanost klasičnih vsebin regionalnega razvoja in spremenjeni zunanji in notranji dejavniki zahtevajo preoblikovanje regionalnega razvoja Slovenije. Večji poudarek je potrebno nameniti ekologizaciji regionalnega razvoja in vzpodbujanja aktiviranja endogenih, regionalnih potencialov.
Ključne besede: Trajno uravnotežen razvoj, regionalni razvoj Slovenije, regionalni viri. ekologizacija razvoja, policentrizem
Abstract UDC 911.3:574(497.12-04) THE REGIONAL DEVELOPMENT OF SLOVENIA VIEWED AS SUSTAINABLE DEVELOPMENT
The worn out clasiccal regional development contenis and the changed oiiter and inner circumstances demand a drastic change in the Slovenian regional development concept. An increased emphasis on ecology within regional planning is a necessity. Such an approach is going to encourage an effective use of various endog- enous regional potentials.
Key words: Sustainable development, regional development of Slovenia, regional endogenous sources. eco- logic development concept. poly-centric development
B i s t v e n o spremenjeni notranji in zunanji dejavniki zahtevajo, da Slovenija o c e n i izhodišča in rezultate d o s e d a n j e g a r e g i o n a l n e g a in p r o s t o r s k e g a razvoja ter t e m u p r i m e r n o ukrepa.
O s a m o s v o j i t e v Slovenije spreminja njeno g e o p o l i t i č n o v l o g o , g o s p o d a r s k e in ostale t o k o v e z bivšimi j u g o s l o v a n s k i m i republikami, meja s sosednjo H r v a š k o pa zlasti vpliva na položaj in p o m e n slovenskih pokrajin o b vzhodni in j u ž n i meji. V z p o r e d n o z osamosvojitvijo p o t e k a tudi p r e h o d v tržno e k o n o m i j o , ki lahko b r e z socialnih, e k o l o š k o - p r o s t o r s k i h in r e g i o n a l n i h sestavin, s politiko skrajne liberalizacije g o s p o d a r s t v a , p o v z r o č i še večje r e g i o n a l n e razlike m e d slovenskimi p o k r a j i n a m i .
Slovenija s e j e odločila, d a razširi in poglobi politiko sodelovanja in vključevanja v s o d o b n e s v e t o v n e , zlasti p a e v r o p s k e p o v e z o v a l n e t o k o v e . O d p r t o s t d r ž a v e p r i n a š a večji vpliv zunanjih faktorjev n a regionalni razvoj Slovenije ( S k i c a 1).
S o d o b n e planetarne m e g a t r e n d e označuje, razen poglobitev p r e p a d a m e d S e v e r o m in J u g o m ter z l o m a večine socialističnih d r ž a v p r e d v s e m globalizacija in r e g i o n a l i z a c i j a t e r širjenje in dograjevanje p a r a d i g m e s o n a r a v n e g a , u r a v n o t e ž e n o - t r a j n e g a razvoja. M e d g l o b a l i z a - cijskimi procesi so z vidika razvojne strategije in r e g i o n a l n e g a r a z v o j a v ospredju:
* Dr, izr. prof., Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2 , 6 1 0 0 0 Ljubljana, SLO
- g o s p o d a r s k e , p r o m e t n e in politične integracije zlasti v Evropi ( E U ) in A m e r i k i ( N A F T A ) . Z n a d n a c i o n a l n i m i povezovanji, rastjo m e d n a r o d n i h k o r p o r a c i j , se s e v e d a zožuje d r ž a v n a s u v e r e n o s t ( K e n n e d y , 1993)
- d e m o g r a f s k a eksplozija v manj razvitih d r ž a v a h se nadaljuje. V s e bolj p e r e č j e p r o b l e m m e d n a r o d n i h m i g r a c i j , saj prednosti globalizacij (svetovni trg, p r e n o s fleksibilnih t e h n o logij, informacij, znanja) ne veljajo za vse države in socialne skupine (Engelhard-Abdallah, 1992)
- i z č r p a v a n j e n a r a v n i h v i r o v , a n t r o p o g e n i z a c i j a p l a n e t a r n i h b i o g e o k e m i č n i h c i k l o v , p r e s e ž e n e s a m o č i s t i l n e z m o g l j i v o s t i p o k r a j i n s k i h e k o s i s t e m o v , i z g u b l j a n j e b i o l o š k e raznovrstnosti in p l a n e t a r n e klimatske s p r e m e m b e o g r o ž a j o preživetje č l o v e š k e vrste in življenje na Zemlji kot ž i v e m planetu n a s p l o h ( C h i r o s , 1988, M a r g u l i s - L o v e l o c k , 1989).
V t r ž n o prevetrenih e k o n o m i j a h visoke m a t e r i a l n e življenjske ravni j e v zadnjih nekaj letih prišlo d o r a z k o r a k a m e d d o sedaj p o z i t i v n o k o r e l a c i j s k o p o v e z a n i m i p r o c e s i p o v e č a n e g a B D P in naraščajočo p o r a b o energije ( B e r n s t a m , 1 9 9 1 , s. 3 3 3 ) . Vendar potekajo v g l o b a l n e m smislu p r o i z v o d n o - p o t r o š n i tokovi industrijsko-informacijskih d r ž a v še v e d n o v nasprotju z univerzalnimi planetarnimi omejitvami (prostor, prosta energija, surovine, prst, samočistilne sposobnosti) entropija in obremenitev planeta narašča. Zahodni m o d e l rastočega potrošništva, zaradi planetarnih omejitev ni sprejemljiv za vseh 5,5 milijard Z e m l j a n o v (Plut, 1991).
P o mnenju E n g e l h a r d a in A b d a l l a h a ( 1 9 9 2 ) p a j e p r o i z v o d n o - p o t r o š n i v z o r e c v zadnjih n e k a j letih le p o s t a l d o o k o l j a in n a r a v n i h v i r o v m a n j b r u t a l e n . M e d s k r a j n o s t n i m a p a r a d i g m a m a materialne rasti b r e z omejitev in n i č e l n e rasti s e j e v zadnjih nekaj letih uveljavila p a r a d i g m a u r a v n o t e ž e n o - t r a j n e g a , s o n a r a v n e g a razvoja, ki p o s k u š a m a t e r i a l n o dejavnost, a n t r o p o g e n e s n o v n o e n e r g e t s k e t o k o v e trajno u r a v n o v e š a t i z nosilnostjo okolja in o m e j e n i m i naravnimi viri. Kljub n e k a t e r i m p o e n o s t a v i t v a m (n.pr. pri rabi neobnovljivih v i r o v ) p a p o m e n i n a r a v n o v a r o v a l n o z a s n o v a n a p a r a d i g m a k o r a k n a p r e j k p l a n e t a m o - e k o l o š k o uresničljivi in m o ž n i poti n a p r e d k a . U r a v n o t e ž e n o - t r a j n o d r u ž b o okoljske etike naj bi p o mnenju Chirasa ( 1 9 8 8 ) o z n a č e v a l o zlasti:
- učinkovitejša in s m o t r n a r a b a ter varovanje n a r a v n i h virov, e k o s i s t e m o v , - reciklaža vseh neobnovljivih virov - p r e h o d na o b n o v l j i v e vire,
- raba p r i m e r n i h tehnologij in p r e h o d iz cest k železnici, j a v n e m u p r e v o z u , - naravi prijaznejše pridelovanje h r a n e in trajno v a r o v a n j e r o d o v i t n e prsti, - k o n t r o l a rasti prebivalstva.
" E k o l o g i z a c i j a " r a z v o j a , torej tudi r e g i o n a l n e g a r a z v o j a , p o m e n i u p o š t e v a n j e t e r m o d i n a m i č n e g a z a k o n a o entropiji in u n i v e r z a l n i h p l a n e t a r n i h o m e j i t e v pri n a č r t o v a n j u p r o i z v o d n j e , potrošnje, bivanja in p o t o v a n j , ter upoštevanje p o t r e b b o d o č i h generacij in ostalih členov biosfere (Skica 1). Skladnejši regionalen razvoj d o b i v a s t e m n o v o r a z s e ž n o s t in sestavino. Ciljema e k o n o m s k e uspešnosti in socialne pravičnosti se torej e n a k o v r e d n o pridružuje cilj trajnega ohranjanja d i n a m i č n e g a r a v n o v e s j a , etika okolja. Regionalni razvoj d o b i v a o z n a k o s o n a r a v n o in e k o s i s t e m s k o z a s n o v a n e g a r e g i o n a l i z m a kot p r o t i u t e ž ! in istočasno k o m p l e m e n t a r n i entiteti g l o b a l i z m a . P a r a d i g m a u r a v n o t e ž e n o - t r a j n e g a r a z v o j a
Skica 2
KLASIČNI INSODOHNI ELEMENTI REGIONALNEGA RAZVOJA
v s e b u j e v z v o d e , ki preprečujejo marginalizacijo o b m o č i j in socialnih skupin, ki se ne b o d o m o g l e prilagoditi v s e m z a h t e v a m s s o d o b n i m i tehnologijami p o d p r t e p r o d u k c i j e ( D e k l e v a , 1992). V p r a š l j i v o pa j e , če se b o " m e h k o " in etično z a s n o v a n a " s o n a r a v n a " p a r a d i g m a lahko b r e z p o m o č i d r ž a v e in d r ž a v l j a n o v u s p e š n o spoprijela z velikimi m e d n a r o d n i m i finančnimi p r o i z v o d n o - in trgovskimi z d r u ž b a m i , ki obvladujejo v e d n o večji d e l e ž svetovnih finančnih in t r g o v i n s k i h t o k o v . P r e n o v l j e n a r e g i o n a l n a p o l i t i k a torej p o m e n i , d a sta
" n e e k o n o m s k a " cilja, ekološki in socialno-kultumi, enakovredna e k o n o m s k e m u (Loetscher et al, 1987, Duerr, 1987). E n d o g e n r a z v o j , p o m e n regionalnih virov, sodelovanje d o m a č e g a p r e b i v a l s t v a , decentralizacija u p r a v e predstavljajo o b ekologizaciji r e g i o n a l n e g a r a z v o j a (regionalnim r a z m e r a m p r i m e m e tehnologije) temeljno dopolnilo dosedanjih ekonomističnih politik o b r o b n i h o b m o č i j (Maier, 1 9 8 7 ; Kurz, 1 9 9 1 ; H a h n e - Maier, 1993). ( S k i c a 2 ) .
Izhodišče klasičnih regionalnih politik j e bilo p r e d v s e m zagotoviti v s e m p r e b i v a l c e m e n a k e ž i v l j e n j s k e in d e l o v n e p o g o j e v vseh r e g i j a h . K l j u b d o l g o t r a j n e m u o b d o b j u p o v o j n e g o s p o d a r s k e rasti ta cilj ni bil d o s e ž e n ( H a h n e - M a i e r , 1993). V ospredju j e bila p o m o č d r ž a v e p r e d v s e m z investicijami na p o d r o č j u infrastrukture ( p r o m e t , v o d n a o s k r b a , itd.).
P o d e ž e l j e S r e d n j e E v r o p e j e v z a d n j e m desetletju d o ž i v e l o d r a m a t i č n e s t r u k t u r n e in f u n k c i j s k e s p r e m e m b e , z a t o p o t r e b u j e m o n o v e p r i j e m e in s t r a t e g i j o , v p r v i v r s t i p r e p o z n a v a n j e izjemnega p o m e n a in v l o g e lastnih, r e g i o n a l n i h , e n d o g e n i h virov. Z a t o s o n a r a v n o in regionalistično izrazitejše r e g i o n a l n e politike povdarjajo p o m e n ohranjanja p o k r a j i n s k o - e k o l o š k e , r e g i o n a l n e in k u l t u r n e identitete pri v z p o d b u j a n j u p r e t e h t a n e g a aktiviranja lastnih r e g i o n a l n i h razvojnih p o t e n c i a l o v . R a z e n a n t r o p o g e n i h p o t e n c i a l n i h faktorjev r e g i o n a l n e g a razvoja ( d e l o v n a sila, kapital, infrastruktura, t r ž n i - p o v p r a š e v a l n i in sociokulturni kapital) se m o r a oceniti tudi naravni potencial, torej ekološki potencial okolja, zemljišča, pokrajine ( K u r z , 1 9 9 1 , s. 16). Le-ta j e sestavljen j z s u r o v i n s k e g a , v o d n e g a , b i o t s k e g a p o t e n c i a l a d o n o s a (kmetijstvo, g o z d a r s t v o ) , k l i m a t s k e g a , p o t e n c i a l a o d d i h a , n a r a v o v a r s t v e n e g a (regeneracijski in regulacijski) in p o t e n c i a l a za p o z i d a v o . E k o l o š k i potencial p o d e ž e l j a zmanjšuje t a k o pretirana r a b a n a r a v n i h virov kot o d l a g a n j e različnih o d p a d k o v . S o n a r a v n a raba virov p a p o m e n i r a b o le d o nivoja ohranjanja b r e z negativnih vplivov na okolje ( H a h n e - M a i e r , 1993). Središčna vloga d o m a č i h virov označuje regionalni k o n c e p t razvojne politike, ki ga M a i e r ( 1 9 8 7 ) imenuje r e g i o n a l n a s a m o b i t n o s t . V ospredju j e e k o n o m s k o o p t i m a l n a in e k o l o š k o trajna raba d o m a č i h virov, i n t e g r i r a n o r e š e v a n j e
g o s p o d a r s k i h , ekoloških, socialnih in kulturnih p r o b l e m o v regije in a k t i v n o s o d e l o v a n j e d o m a č e g a prebivalstva. Taki razvojni politiki odgovarja policentrizem k o t način upravljanja in oblika razvojne politike, ki j o izvaja vlada na področju poselitve, razmestitve gospodarskih z m o g l j i v o s t i , j a v n i h s l u ž b in u p r a v e ( V r i š e r , 1 9 8 9 , s. I I ) . S p r e j e t j e in u d e j a n j a n j e e k o l o g i z i r a n e in trajno u r a v n o t e ž e n e r a z v o j n e politike p o m e n i k o r e k c i j o p o l i c e n t r i z m a p r e d v s e m g l e d e r a b e naravnih virov, urejanja p r o s t o r a in okolja v s m e r i s o n a r a v n e g a , o k o l j e v a r s t v e n e g a p o l i c e n t r i z m a .
V zadnjih letih p a j e postal regionalizem tudi dejavnik p o l i t i č n e o r g a n i z i r a n o s t i in civilne d r u ž b e , protest proti " z u n a n j e m u in notranjemu k o l o n i a l i z m u " . Torej poudarjanje regionalne a v t o n o m i j e in e k o s o c i a l n e tržnosti nasproti uniformirani in globalni, skrajno liberalni tržni g o s p o d a r s k i d o k t r i n i . C e n t e r za regionalni razvoj in okolje O Z N ( U N C R D , 1993) označuje s o d o b n o zasnovan regionalni razvoj kot proces strukturnih s p r e m e m b v okviru p o s a m e z n e g a o b m o č j a d r ž a v e , ki med d r u g i m deluje v korist manj priviligiranim s o c i a l n i m s k u p i n a m in vključuje v procesu spodbujanja regionalnih zmogljivosti tudi okoljske p r e m i s l e k e in iskanje najbolj p r i m e r n i h aktivnosti g l e d e okolja in naravnih virov. R e g i o n a l n i r a z v o j m o r a d o s e č i d v a t e m e l j n a cilja: izboljšanje življenske ravni in izboljšanje v d e g r a d i r a n i h o b m o č j i h ter o h r a n i t e v k v a l i t e t e o k o l j a v z d r a v i h n e d e g r a d i r a n i h o b m o č j i h . U p o š t e v a n j e n a č e l s o n a r a v n o s t i v razvoju p o m e n i , d a j e p o t r e b n o za vsak pokrajinski e k o s i s t e m , p o k r a j i n o , i z d e l a t i r a z v o j n i n a č r t , ki b o d o s l e d n o u p o š t e v a l s v o j s t v e n o p o k r a j i n s k o - e k o l o š k o občutljivost in nosilnost okolja.
Slovenija se kot samostojna d r ž a v a torej nahaja p r e d izjemno z a h t e v n o in d a l j n o s e ž n o izbiro
p r i m e r n e g a k o n c e p t a regionalnega razvoja, prostorske razvojne politike. Pregled dosedanjih k o n c e p t o v kaže da s m o pred i z b o r o m četrtega k o n c e p t a razvojne politike. Vrišer ( 1 9 8 9 , s. 11) o z n a č u j e k o n c e p t D r a v s k e b a n o v i n e (pred d r u g o s v e t o v n o vojno) kot udejenjanje d e c e n t r a l i z i r a n e g a m o d e l a r a z v o j a , ki j e p o d p i r a l n a r a v n o - g e o g r a f s k o in p o s e l i t v e n o prilagojen razvoj industrije in urbanizacije Slovenije. Po drugi svetovni vojni j e B . Kidrič ta k o n c e p t z a v r g e l in se z a v z e l z a k o n c e p t k o n c e n t r a c i j e g o s p o d a r s t v a , r a z v o j m e s t , d e a g r a r i z a c i j o in praznjenje p o d e ž e l j a z izrazito centralizacijo u p r a v e . Leta 1958 j e prišlo d o u v e d b e k o m u n a l n e g a sistema, decenlralizirne uprave in gospodarstva, a n e e n a k o m e r n e g a r e g i o n a l n e g a r a z v o j a (zlasti rast Ljubljane in G o r e n j s k e ) . Leta 1972 j e bila sprejeta politika skladnejšega regionalnega razvoja, k i j e le nekoliko zmanjšala regionalne razlike, zelo izrazite p a so ostale p r e d v s e m na občinski ravni. Policentrizem ni doživel še večje konkretizacije, k e r ni bilo v m e s n e t e r i t o r i a l n e - u p r a v n e stopnje (središča regij), celotno p o v o j n o o b d o b j e p a ne g l e d e na centralistično ali decentralistično razvojno politiko označuje vse d o srede o z i r o m a do k o n c a 80 let izrazitost degradacijskih procesov, ki so v urbano-industraliziranem, d o l i n s k o - k o t l i n s k e m tipu izoblikovali n o v tip, pokrajinsko - e k o l o š k o d e g r a d i r a n e in d a n e s tudi e k o n o m s k o d e p r e s i v n e regije (Zasavje, M e ž i š k a dolina, Jesenice, itd.) (Plut, 1987).
P r e d v s e m zaradi intenzivne industrializacije in potrošne rabe energije ter surovin j e stopnja izčrpavanja naravnih virov in polucijska b r e m e n i t e v d o s e g l a bistveno višjo stopnjo kot bi pričakovali g l e d e na d o s e ž e n materialni standard.
R a z e n d e g r a d a c i j s k i h g r e h o v preteklosti in upadanja življenske ravni se v trenutku p r e h o d a v četrti k o n c e p t regionalne politike srečujemo s p r o b l e m o m pomanjkljive zunanje in notranje p r o m e t n e p o v e z a n o s t i z E v r o p o ( c e s t e , ž e l e z n i c e ) , z d r u g i m i s l a b o s t m i pr.etirane industrializacije ter s p r o b l e m i majhnih kmetij. A tudi z nekaterimi pozitivnimi izkušnjami v praksi sicer le d e l n o udejanjenega p o l i c e n t r i č n e g a r e g i o n a l n e g a p r o s t o r s k e g a r a z v o j a in tiadicionalne odprtosti meja, v visoki fazi razkroja agrarne in oblikovanja prostorske strukture u r b a n e d r u ž b e ( K l e m e n č i č , 1992). Iskanje o d g o v o r a in izbor k o n c e p t a poselitve, r a z v o j n e strategije v Sloveniji j e t e s n o p o v e z a n o z načeli u r a v n o t e ž e n o - trajnega razvoja. M e d vrsto vprašanj in o d l o č i t e v bo e n o izmed osrednih: ali b o Slovenija p r e d v s e m izkoristila svoj geografski položaj v smeri krepitve p r o m e t n o / p r o i z v o d n e funkcije ali pa b o več p o z o r n o s t i p o s v e t i l a p o n u d b i obsežnih o b m o č j i h še kvalitetnega n a r a v n e g a okolja o z i r o m a ekološki p a r a d i g m i p r o s t o r s k e g a razvoja (Piry, 1992, s.99).
Avtor sodi, d a nadaljna industrializacija zaradi omejenih naravnih virov (surovine, energija), prostorske in ekološke zahtevnosti in ostalih razlogov ne m o r e biti temeljni k a m e n kvalitetne e k o n o m s k e rasti Slovenije, p r e n a p e t a pa j e tudi hitra in e n o s m e r n a preusmeritev v t r ž n o in s e z o n s k o z e l o občutljiv turističen r a z v o j . G l e d e na g o s p o d a r s k o sestavo, g e o g r a f s k e vire, p r o m e t n i položaj in p o t r e b e p o skladnejšem r e g i o n a l n e m razvoju bo p o t r e b n o poiskati r a v n o v e s j e m e d okolju prijaznejšimi industrijskimi p a n o g a m i (zlasti srednja in manjša podjetja s p o s t o p n i m o p u š č a n j e m s u r o v i n s k o - e n e r g e t s k o zahtevnih proizvodnih p r o c e s o v ) in v z p o r e d n o rastjo m a l e g a g o s p o d a r s t v a , m e h k e g a t u r i z m a , kmetijstva in storitvenih d e j a v n o s t i . P o t r e b n a j e boljša p r o m e t n a in informacijska p o v e z a n o s t , v skladu z lastnimi p o t r e b a m i in nosilnostjo slovenskih pokrajin.
O d p r t o s t p r i n a š a tudi i z p o s t a v l j e n o s t p r o s t o r s k o - d e m o g r a f s k o in k a p i t a l s k o m a j h n e Slovenije, njene ranljivosti v p r o c e s u internacionalizacije g o s p o d a r s t v a . Z m o ž n o s t j o , d a o b popolni liberalizaciji in " d i v j e m u " lastninjenju m e d n a r o d n i kapital p r e p r o s t o kolonizira Slovenijo ali p a j i " m i l o s t n o " prepusti položaj p r o m e t n e g a koridorja in odlagališča e k o l o š k o nevarnih, surovinsko - energetsko intenzivnih, zastarelih tehnologij in proizvodnih postopkov.
O b r o b n i m r e g i j a m p a o b k r a t k o t r a j n o p r o f i t n o d o n o s n e m u v l a g a n j u d o l o č i le v l o g o o p a z o v a l c a , ujetega v n i z k o inovativnost, p a s i v n o s t in p r i č a k o v a n j e " o d r e š i l n e " v l o g e z a p o z n e l e industrializacije in ostalih prijemih le klasično z a s n o v a n e g a regionalnega razvoja.
Razmerje center - periferija j e še v e d n o e m i n e n t n o vprašanje r e g i o n a l n e politike Slovenije ( M u š i č , 1992).
Regionalni razvoj s a m o s t o j n e Slovenije naj bi o r g a n s k o vključil s o d o b n e globalizacijske in r e g i o n a l i z a c i j s k e m e g a t r e n d e sveta, k o n c e p t s o n a r a v n e g a r a z v o j a , izhajal p a naj bi iz geografskih stalnic in geografskih spremenljivk Slovenije in njenih regij. Temeljne geogi-afske stalnice Slovenije so (Skica 3) ( G a m s , 1992, Plut 1987):
1. Lega v Srednji E v r o p i , na stiku z J u ž n o in v bližini J V E v r o p e .
2 . Stik štirih evropskih makroregij (Alpe, P a n o n s k a kotlina. Dinarsko g o r s t v o . S r e d o z e m s k a kotlina).
3 . G o r a t o s t o z i r o m a razčlenjenost ozemlja.
4 . Skromni in izčrpani naravni viri.
5. Slabi pogoji za poljedelstvo (boljši n a m l a d o k v a r t a m i h n a p l a v i n a h in n a t e r c i a r n e m gričevju).
N a š t e t e geografske stalnice opredeljujejo Slovenijo kot pokrajinsko z e l o p e s t r o e v r o p s k o d r ž a v o s poudarjeno kraškostjo in p r e v l a d o z a h o d n e zračne cirkulacije. Temeljne geografske s p r e m e n l j i v k e Slovenije p a so ( K l e m e n č i č , 1992; K l e m e n č i č - G e n o r i o , 1 9 9 3 ; Vrišer, 1990, Plut, 1987):
1. G e o p o l i t i č n a in p r o m e t n a lega na stiku različnih n a r o d o v , d r ž a v in e v r o p s k i h regij ter slaba zunanja in notranja p r o m e t n a p o v e z a n o s t
2 . R a z p r š e n a poselitev, migracije, z zgostitvijo p r e b i v a l s t v a in d e j a v n o s t i v d o l i n s k o - kotlinskem svetu ter suburbanizacija
3 . P o u d a r j e n a i n d u s t r i a l i z a c i j a in d e a g r a r i z a c i j a s s l a b š e r a z v i t i m i u s l u ž n o - o s k r b n i m i dejavnostmi
4 . S n o v n o - e n e r g e t s k e o b r e m e n i t v e ranljivejših pokrajinskih enot in z a n e m a r j e n regionalni naravni potencial
5. O d p r t a meja in prisotno m e d d r ž a v n o regijsko s o d e l o v a n j e 6. Razvite z a s n o v e p o l i c e n t r i č n e g a r e g i o n a l n e g a r a z v o j a
O p t i m a l n o , tudi s o n a r a v n o z a s n o v a n regionalni razvoj Slovenije kot d r ž a v e in vseh njenih regij se m o r a na eni strani prilagoditi geografskim stalnicam in b o d o č i m p o t r e b a m p r i m e m o korigirati geografske spremenljivke (Skica 4 ) .
I
S S O V N O - E N E R G E T S K g O B R E M E N I T V E
1. Z a t o j e n e o b h o d n a analiza in vrednotenje p o d c e n j e n i h r e g i o n a l n i h virov, p r e d v s e m naravnih (Plut,Piry,Čeme, 1984) in ekosistemska o c e n a njihove ranljivosti, torej pokrajinsko- e k o l o š k o in socialno-estetsko vrednotenje tudi n e e k o n o m s k i h funkcij n a r a v n i h virov in pokrajin Slovenije (proizvodnja čistega zraka, v o d e , izravnalna funkcija o d p r t e g a prostora, p r e p r e č e v a n j e erozije prsti in poplav, p o m e n b i o l o š k e raznolikosti zlasti v z a v a r o v a n i h o b m o č j i h itd).
2 . R a z p a d d r u g e Jugoslavije in nastanek s l o v e n s k e d r ž a v e p r i n a š a v e l i k e s p r e m e m b e tudi kih virih Slovenije, p o m e m b n e sestavine regionalnih virov in s tem r e g i o n a l n e politike.
Z a r a d i p o l i t i k e e k s t e n z i v n e g a z a p o s l o v a n j a j e S l o v e n i j a p r e v z e l a p r e v e č p r e t e ž n o nekvalificiranih delovnih viškov prebivalstva bivših drugih j u g o s l o v a n s k i h republik. (Jakoš,
1992, s. 109). Presežek števila priseljenih p r e b i v a l c e v nad odseljenimi s e j e v p o s a m e z n i h letih približal številki 1 0 . 0 0 0 , k a r j e p o m e n i l o že d o 4 0 % c e l o t n e g a p o r a s t a števila p r e b i v a l c e v Slovenije. Po pričetku hitrega u p a d a n j a števila rojstev p o 1. 1980 b e l e ž i m o 1.
1990 p o tridesetih letih p o n o v n o negativen selitveni s a l d o , 1. 1991 j e t a k o znašal nad 3 0 0 0 prebivalcev. Srečujemo se s p r o c e s o m stagnacije, s p r v i m i znaki prihajajočega zniževanja
in p o s p e š e n e g a staranja prebivalstva. V regionalni politiki p o m e n i j o n a v e d e n i , za Slovenijo novi populacijski procesi, m e d drugim n e o b h o d n o s t poudarjenega p o m e n a znanja, izobrazbe p r e b i v a l s t v a , kot t e m e l j n e g a r a z v o j n e g a p o t e n c i a l a S l o v e n i j e . T a k o p o s t a j a p o n o v n o n a v i d e z n o še bolj privlačna teza, d a j e število 6 0 0 0 naselij za Slovenijo o b č u t n o p r e v e l i k o . Avtor sodi, da bi z m a n j š a n o število o d r o č n i h naselij p o m e n i l o krčenje kulturne pokrajine ( ž e sedaj j e več kot 5 1 % Slovenije g o z d n a t e ) , zmanjšanje m o ž n o s t i p r i d e l a v e z d r a v e h r a n e in d o d a t e n populacijski pritisk v polucijsko o b r e m e n j e n a m e s t a rodovitnih dolin in kotlin.
3 . P r e k o ozemlja Slovenije potekajo temeljne p r o m e t n e poti v smeri SZ-J V in J Z - S V ( Č e r n e , 1993). P r o m e t n a p r e h o d n o s t o z e m e l j s k o majhne Slovenije j i daje p r a v z a p r a v kot celoti značaj obmejnosti. O z e m l j e Slovenije p r e č k a t a torej dve p o m e m b n i p r o m e t n i osi ( M i l a n o - L j u b l j a n a - M a r i b o r - B u d i m p e š t a ; M u e n c h e n - K a r a v a n k e - L j u b l j a n a - Z a g i e b - l s t a n b u l ) . P r o m e t n o o m r e ž j e p o v e z u j e t u d i f u n k c i j e s l o v e n s k i h m e s t , ki s o k l j u č n i n o s i l c i g o s p o d a r s k e g a in d r u ž b e n e g a r a z v o j a u č i n k o v i t e j š e u r b a n o p r o i z v o d n e z g o s t i t v e in v k l j u č e v a n j a S l o v e n i j e v širši e v r o p s k i p r o s t o r ( J a z b i n š e k - Š a r e c , 1 9 9 1 ) . K l u b v r s t i p o k r a j i n s k i h , e k o l o š k i h , k m e t i j s k i h in v o d n o o s k r b n i h z a d r ž k o v b o p o t r e b n o z v s o e k o s i s t e m s k o pretehtanostjo zgraditi omejen sistem avtocest. Vendar p r i o r i t e t n o v službi p o l i c e n t r i č n o z a s n o v a n e g a r e g i o n a l n e g a r a z v o j a S l o v e n i j e ( D e k l e v a , 1 9 9 2 ) , in ne kot najkrajše koridorje m e d n a r o d n e g a p r o m e t a z v s e m i škodljivimi p r o s t o r s k o - e k o l o š k i m i p o s l e d i c a m i (n.pr. Savinjska dolina, D r a v s k o - P t u j s k o polje, Vipavska d o l i n a ) , o b istočasni gradnji in p o s o d o b i t v i r e g i o n a l n e g a cestnega omrežja(n.pr. P o s o č j e - L j u b l j a n a - T r b o v l j e - K r š k o ; M e t l i k a - N o v o m e s t o - C e l j e - K o z j a n s k o ; D r a v o g r a d - M a r i b o r , Ž a l e c - K o r o š k a ) . Tudi z a p o t r e b e p r e t e h t a n e g a razvoja t u r i z m a naj v z p o r e d n o z gradnjo k o l e s a r s k i h stez in z avtocestami p o t e k a p o s o d o b i t e v hitrega ž e l e z n i š k e g a omrežja. P r o m e t n a d o s t o p n o s t vseh s l o v e n s k i h regij j e p o m n e n j u M u š i č a ( 1 9 9 2 , s . 4 0 ) n a j v a ž n e j š a p r v i n a s k l a d n e j š e g a r e g i o n a l n e g a razvoja za vključevanje tako o b r o b n i h kot tudi d e p r e s i v n i h regij v p o v e z a n in s o o d v i s e n g o s p o d a r s k i in družbeni sistem Slovenije.
4 . Kljub d o l o č e n i m delnim r e z u l t a t o m d o s e d a n j e g a v z p o d b u j a n j a r a z v o j a v manj razvitih (kasneje o z n a č e n i h kot d e m o g r a f s k o o g r o ž e n a o b m o č j a ) so se k l a s i č n o r a z v o j n e z a s n o v a n e s p o d b u d e države inovacijsko izčrpane, privatna lastnina pa prinaša n o v o razvojno razsežnost in priložnost. D o s e d a n j e razvojne s p o d b u d e d r ž a v e so z a s n o v a n e p r e d v s e m na e n a k o m e r n i regionalni porazdelitvi finančnih sredstev na zelo obsežnih, z a k o n s k o določenih demografsko o g r o ž e n i h o b m o č j i h ( 4 0 % c e l o t n e g a ozemlja d r ž a v e ) , rezultati p a so zaradi r a z p r š e n o s t i in neusklajenosti pičli. V s p r e m e n j e n e m e h a n i z m e p o s r e d n e in n e p o s r e d n e p o m o č i d r ž a v e r a z v o j n o šibkim in pokrajinsko d e g r a d a c i j s k i m o b m o č j e m Slovenije b o p o t r e b n o vgraditi p r e d v s e m s p o d b u d e za aktiviranje regionalnih in lokalnih r a z v o j n i h p o t e n c i a l o v , p o m o č l o k a l n i m r a z v o j n i m i n i c i a t i v a m , r a b i r e g i o n a l n i h v i r o v , s o n a r a v n o z a s n o v a n i m infrastruktumim in g o s p o d a r s k i m p r o j e k t o m . P r e d p o g o j pa j e aktivnejša r a z v o j n a iniciativa l o k a l n e g a prebivalstva, p o m o č občin, večja k o o r d i n a c i j a m e d različnimi v l a d n i m i sektorji.
Torej zgostitev in usklajenost kritične r a z v o j n e m a s e različnih s p o d b u d v v l a d n i agenciji in skladu za regionalni razvoj s svetovalnimi regionalnimi in občinskimi razvojnimi podjetniško- informacijskimi centri, r a z i s k o v a l n i m i parki, informacijskimi in p o d j e t n i š k i m i m r e ž a m i . I z d e l a t i j e p o t r e b n o t u d i c e l o v i t e j š e k r i t e r i j e z a d o d e l j e v a n j e d r ž a v n i h s p o d b u d (sokreditiranje, davčne olajšave, sovlaganje itd), ki morajo razen d e m o g r a f s k i h , e k o n o m s k i h in socialnih vključiti tudi infrastrukturne in p o k r a j i n s k o d e g r a d a c i j s k e d e j a v n i k e (kvaliteta bivanja) ter upoštevati specifičen položaj o b m o č i j o b s l o v e n s k o - h r v a š k i m e j i .
5. N o v e p r o i z v o d n e informacijske in t e l e k o m u n i k a c i j s k e t e h n o l o g i j e hkrati pogojujejo centralizacijo in o m o g o č a j o d e c e n t r a l i z a c i j o . P o m n e n j u M u š i č a ( 1 9 9 2 , s . 4 3 ) torej hkrati p o t e k a t a p r o c e s a centralizacije z linearno zgostitvijo v z d o l ž glavnih k o r i d o r j e v zmogljivih p r o m e t n i c , istočasno p a se zelo cenijo atraktivna n a r a v n a in kulturna okolja, kvaliteta bivanja. Z e l o t e ž k o j e dati j a s e n o d g o v o r ali b o d o n.pr. n o v e informacijske tehnologije d o v o l j e v a l e razvoj n o v i h d e j a v n o s t i izven sedanjih c e n t r a l n i h naselij tudi v o b r o b n i h n e u r b a n i z i r a n i h o b m o č j i h . V s e k a k o r p a bo m o g o č e s p o m o č j o izboljšanih informacijskih s i s t e m o v postaviti fleksibilne p r o i z v o d n e enote tudi izven d o s e d a n j i h industrijskih c e n t r o v ( S t a n o v n i k - F a l e s k i n i , 1992, s. 4 9 ) . Z vidika r e g i o n a l n e g a razvoja lahko p r i č a k u j e m o , d a se b o z uvajanjem novih tehnologij in krepitvijo regijskega g o s p o d a r s t v a k o n k u r e n c a m e d s l o v e n s k i m i r e g i j a m i p o v e č a l a , p r a v t a k o p a tudi s t r a t e š k a z a v e z n i š t v a , m r e ž a m e d p o s a m e z n i m i regijami, tudi z regijami sosednjih držav. U m e s t n o j e o p o z o r i l o , d a j e tudi pri sodobnih tehnologijah potrebna njihova vsestranska temeljita ekosistemska in etična presoja.
P o k r a j i n e o b slovensko-italijanski in s l o v e n s k o - a v s t r i j s k i meji so g l e d e n a t e h n o l o š k e e v r o p s k e t o k o v e v d o l o č e n i p r e d n o s t i p r e d regijami o b s l o v e n s k o - m a d ž a r s k i zlasti p a p r e d regijami o b s l o v e n s k o - h r v a š k i m e j i .
6. Utrditev in d o p o l n i t e v policentričnega u r b a n e g a sistema p o m e n i ne le o g r o d j e in p o d p o r o nastajajoči u p r a v n i razdelitvi Slovenije, t e m v e č tudi n e o b h o d n o s e s t a v i n o s k l a d n e j š e g a regionalnega razvoja Slovenije in koncepta evropsko zasnovane lokalne s a m o u p r a v e . Analiza sistema centralnih naselij k a ž e , da s e j e v zadnjih tridesetih letih o k r e p i l a p r e d v s e m v l o g a občinskih središč, Ljubljane in M a r i b o r a , oslabela pa so n e k a t e r a t r a d i c i o n a l n a središča srednje m e z o r e g i o n a l n e ravni (Vrišer, 1 9 8 8 , 1 9 9 0 ) . V vrsti p r i m e r o v j e zastalo tudi razvijanje
omrežja nižjih centrov, kar j e v večini ustrezalo občinskim središčem. Zaradi zelo razpršenega p o s e l i t v e n e g a v z o r c a Slovenije in reliefnih p r o m e t n i h ovir j e tako široko o b m o č j e Slovenije ostalo izven razvojnih vrenj, kljub drugačni b e s e d n i politiki.
O d b o d o č e g a k o n c e p t a u r b a n e g a sistema ter notranje organizacije d r ž a v e , j a v n e u p r a v e in lokalne s a m o u p r a v e b o v veliki meri o d v i s n o , a k o b o m o odgovorili na izzive r e g i o n a l i z m a . Avtor z a g o v a r j a t a k o decentralizacijo kot temelja lokalne s a m o u p r a v e (manjše o b č i n e - pokrajine - d r ž a v a ) kot d e k o n c e n t r a c i j o d r ž a v n e uprave, ki dejansko o m o g o č a t a uveljavitev s k l a d n e j š e g a r e g i o n a l n e g a razvoja n a celotnem ozemlju Slovenije. S m o t r n o bi bilo, da bi se sicer ločena lokalna s a m o u p r a v n a in j a v n a u p r a v a na v m e s n e m nivoju (pokrajina/okraji) o z e m e l j s k o u j e m a l e . P e s t r a p o k r a j i n s k a p o d o b a p r e t e ž n o g o r a t e S l o v e n i j e , p o t r e b a prebivalcev, specifičen položaj obmejnih p r o m e t n o o d m a k n j e n i h in manj razvitih pokrajin Slovenije, p o j m o v a n j e okrajev kot naravnih in ne kot administrativnih območji, naraščajoča regionalna identiteta, predstavljajo argumente za izoblikovanje okoli 2 0 - 3 0 upravnih okrajev, njihove u p r a v n e izpostave v vseh sedanjih občinskih središčih in d o l o č e n o u p r a v n o v l o g o p o d o g o v o r u tudi v n o v i h občinah. Z a v r a č a n j e pokrajin in regij kot o b v e z n e v m e s n e stopnje in i s t o č a s n o o b l i k o v a n j e majhnih občin bi p o m e n i l o m o č a n centralizacijski i m p u l z vrsto a r g u m e n t o v in proti a r g u m e n t o v pa sprožajo tudi variante o manjšem številu okrajev. Avtor pa sodi g l e d e n a s o d o b n e regionalistične trende v Z a h o d n i Evropi (npr. Italija) d a bo m o r d a v b o d o č n o s t i postal aktualen tudi še nivo slovenskih dežel (Štajerska, Gorenjska, P r i m o r s k a , Dolenjska Osrednja Slovenija). U p r a v n e reforme v evropskih državah so v zadnjih desetletjih p o v s o d težile k večji racionalnosti uprave in v ta n a m e n so uveljavili večje o b č i n e in okraje (Vrišer, 1993). Razen p o k r a j i n s k e razdrobljenosti Slovenije j e prav nerazvita p r o m e t n a infrastruktura temeljni a r g u m e n t , d a j e v t e m trenutku s m o t r n o vspostaviti n e k o l i k o večje število upravnih okrajev in j i m s tem omogočiti tudi e n a k e startne možnosti na trgu p o n u d b e in povpraševanja ter se izogniti čerem regionalnega centializma. M o d r a država regionalizmu prisluhne, saj j e o d r a z želj in p o t r e b njenih državljanov.
7 . E k o n o m i z a c i j a vseh stroškov p r o i z v o d n j e (tudi okoljaških), p r e p r e č e v a n j e in sanacija d e g r a d a c i j e p o k r a j i n o t v o r n i h sestavin in o b m o č i j , torej ekologizacija r e g i o n a l n e g a r a z v o j a je tudi m e d n a r o d n a o b v e z a Slovenije, zlasti d o sosednjih d r ž a v in s e v e d a o b r a t n o . T a k o j e p r i s p e v e k Slovenije k p l a n e t a r n e m u segrevanju g l e d e na število p r e b i v a l c e v in o z e m l j e nad s v e t o v n i m p o v p r e č j e m .
V letu 1991 j e Slovenija v ozračje emitirala več kot 12 milijonov ton C 0 2 o z i r o m a okoli 6 . 1 0 0 k g / p r e b . ( s v e t o v n o p o v p r e č j e okoli 4 . 5 0 0 kg/preb./letno). N a t a n č n a bilanca o izvozu in u v o z u S 0 2 o z i r o m a ž v e p l a za Slovenijo sicer še ni bila izračunana. Primerjava s p o d a t k i katastra emisij S 0 2 za E v r o p o in Slovenijo p a n e d v o m n o k a ž e , d a i z v a ž a m o večjo k o l i č i n o ž v e p l a kot j o s p r e j m e m o ( O n e s n a ž e n o s t zraka..., 1992), kljub zmanjševanju emisije S 0 2 (1.
1 9 8 5 - 2 4 0 . 0 0 0 ton; 1. 1 9 9 1 - 1 8 0 . 0 0 0 t o n ) . E k o l o š k a sanacija slovenskih T E j e prioritetna n a l o g a . P o s l e d i c e so najbolj v i d n e v p r o p a d a n j u g o z d a , saj j e bilo v različnih stopnjah p o š k o d o v a n o s t i v 1. 1989 4 0 % slovenskih g o z d o v ( K m e c l , 1990). Letna emisija S 0 2 n a p r e b i v a l c a Slovenije j e 1. 1986 z n a š a l a 123 k g ( l . 1991 - 90 kg), kar j e bilo več kot šestkrat
v e č kot na p r e b i v a l c a sosednje Avstrije (19 k g / p r e b / i e t n o ) in trikrat več kot na p r e b i v a l c a sosednje Italije (36 kg/preb/letno) ( O n e s n a ž e n o s t zraka..., 1991)
S l a b š a se k a k o v o s t talne v o d e in izvirov, g l o b a l n o pa umirja o n e s n a ž e v a n j e p o v r š i n s k i h v o d a (Kakovost zraka..., 1992). Pomanjkanje kvaliteme pitne v o d e postaja v d o b r o n a m o č e n i Sloveniji p r o b l e m g o s p o d a r s k e g a razvoja in vprašanje zdravja, slaba kvaliteta M u r e , Drave, S a v e , S o č e , Sotle, K o l p e , K o r i t n i c e , N o t r a n j s k e R e k e , S e v e r n e g a J a d r a n a pa z a h t e v a tudi m e d d r ž a v n o in m e d r e g i o n a l n o s o d e l o v a n j e . V Sloveniji j e m o r d a c e l o 1 0 . 0 0 0 divjih odlagališč k o m u n a l n i h in ostalih o d p a d k o v , k i j i h b o p o t r e b n o sanirati. P o s e b n i o d p a d k i se kopičijo na dvoriščih podjetij, uvajanje integralno z a s n o v a n e g a k o n c e p t a ravnanja z o d p a d k i p a j e v z a m u d i .
R a d i o a k t i v n o s p r o š č a n j e p l i n o v in t e k o č i n J E K r š k o j e p o d o s e g l j i v i h p o d a t k i h p o d dovoljenimi vrednostmi. Razen možnosti nesreče ali vojaškega n a p a d a (zaustavitev JE K r š k o zaradi n i z k e g a preleta letal JA julija 1991) pa j e d e j a n s k o največji p r o b l e m n e r e š e n o stalno skladiščenje vseh vrst radioaktivnih o d p a d k o v . Zlasti p a izrabljenega j e d r s k e g a goriva, ki se z a č a s n o skladišči v v o d n e m b a z e n u o b J E . Z m o g l j i v o s t b a z e n a zadostuje za shranjevanje iztrošenega goriva d o 1. 2 0 0 0 , m o r d a nekaj let k a s n e j e ( P o r o č i l o . . . , 1993). D o p o l n j e n o p o r o č i l o A d hoc d e l o v n e skupine strokovnjakov o n a r a v n i h danostih lokacije J E K r š k o s s e i z m o t e k t o n s k e g a stališča ( 1 9 9 3 ) sicer g l e d e na z b r a n e p o d a t k e , zaključuje, d a zaradi geoloških p r e l o m o v varnost JE Krško ni ogrožena, a priporočajo d o d a t n e g e o l o š k e raziskave.
Tudi z vidika varnosti in zaradi radioaktivnih o d p a d k o v bi bilo p o t r e b n o č i m p r e j sprejeti odločitev o p r e d č a s n e m zapiranju J E K r š k o ali njenem o b r a t o v a n j u d o k o n c a življenjske d o b e .
Slovenija sicer dograjuje geografski informacijski sistem, sprejema s o d o b n e j š o z a k o n o d a j o s p o d r o č j a varstva okolja, najema e k o l o š k e kredite za uresničevanje s l o v e n s k e g a e k o l o š k e g a projekta. Vendar še ni prišlo d o n a s t a n k a m o č n e skupine interesov m e d v l a d o , o z e l e n j e n i m podjetništvom in lokalno-regionalnimi iniciativami, kar bi bilo b i s t v e n o za udejanjanje ekologizacije lokalnega in r e g i o n a l n e g a razvoja. S l o v e n s k e pokrajine, ki so o n e s n a ž e n e ali pa j e na njihovem območju ekološko sporen objekt, b o d o v b o d o č e zaradi zmanjšane kvalitete bivanja in izčrpanih regionalnih virov predstavljale b r e z temeljitih in z a h t e v n i h e k o l o š k i h sanacij v razvoju zastajajoče regije.
Izčrpanost klasičnih s p o d b u d za skladnejši regionalni razvoj vseh s l o v e n s k i h pokrajin b r e z d v o m a z a h t e v a iskanje d o d a t n i h novih razvojnih vzorcev. Z a r a d i kritičnega g o s p o d a r s k e g a in s o c i a l n e g a položaja obstaja realna m o ž n o s t , d a se ob že p r i s o t n e m u iskanju bližnjice i z h o d a iz g o s p o d a r s k i h in z a p o s l i t v e n i h t e ž a v i z b e r e k r a t k o r o č n o v e r j e t n o p r o f i t n o d o n o s n e j š a razvojna politika vlaganja le v d o l o č e n a p r e b i v a l s t v e n o - p r o i z v o d n a u r b a n a ž a r i š č a . N a l o g a d r ž a v e j e , da tudi v l a s t n e m interesu s p r i m e r n i m i u k r e p i u r a v n o v e s i r e g i o n a l n e razlike. N a č e l a s o n a r a v n e g a , u r a v n o t e ž e n o - t r a j n e g a r a z v o j a prinašajo b i s t v e n e p o p r a v k e v k o n c e p t skladnejšega regionalnega, pa tudi z a n e m a r j e n e g a p r o s t o r s k e g a razvoja Slovenije, ki m o r a upoštevati r e g i o n a l i z e m in varovanje n a r a v e ter okolja.
L I T E R A T U R A
B e r n s t a m M . , 1 9 9 1 , T h e Wealth o f N a t i o n s and the E n v i r o n m e n t , R e s o u r c e s , E n v i r o n m e n t a n d P o p u l a t i o n , Oxford, s. 3 3 3 - 3 7 3
C h i r o s D . , 1 9 8 8 , E n v i r o n m e n t a l S c i e n c e , M e n l o Park, s. 521
Č e r n e A., 1 9 9 3 , T h e T r a n s p o r t System o f Slovenia, G e o J o u r n a l 1993/3, D o r d r e c h t , s. 3 3 9 - 3 4 2
D e k l e v a J., 1 9 9 2 , N a c i o n a l n a s t r a t e g i j a p r o s t o r s k e g a r a z v o j a S l o v e n i j e , Z b o r n i k 12.
S e d l a j e v e g a srečanja, Postojna, s. 5-7.
D o p o l n j e n o p o r o č i l o o n a r a v n i h danostih lokacije J E K r š k o s s e i z m o t e k t o n s k e g a vidika, 1 9 9 3 , P o r o č e v a l e c D Z R S 1 9 9 3 / 2 3 , Ljubljana, s. 4 3 - 4 7
D u e r r H., Heintritz G., 1987, Centralismus-Regionalismus, G e o g r a p h i s c h e R u n d s c h a u 1987/
10, B r a u n s c h w e i g , s. 5 2 4 - 5 2 6
E n g e l h a r d P., A b d a l l a h T., 1992, E n v i r o n m e n t , D e v e l o p m e n t a n d Poverty, T h e C o u r i e r 133, B r u s s e l e s , s. 3 1 - 3 5
G a j š e k M . , 1 9 9 2 , Primerjalna analiza e v r o p s k i h r e g i j , Z b o r n i k 12. S e d l a r j e v e g a srečanja, Postojna, s. 165-172
G a m s I., 1992, G e o g r a f s k e stalnice Slovenije in n j e n o m e s t o m e d m a k r o r e g i j a m i E v r o p e , G e o g r a f i j a v šoli 2 , Ljubljana, s. 7-14
H a h n e U., M a i e r J., 1 9 9 3 , Integrierte Entvvicklung laendlicher R a e u m e - N e u e r e K o n z e p t e u n d E r f a h r u n g e n u n d U e b e r t r a g u n g a u f S c h l e s v v i g - H o l s t e i n , B a y r e u t h - F l e n s b u r g , s . 2 2 6
J a k o š A., 1992, D e m o g r a f s k i potencial države Slovenije, Z b o r n i k 12. Sedlarjevega srečanja, P o s t o j n a , s. 108-113
J a z b i n š e k M . , Š a r e č A., 1 9 9 1 , C e s t n o o m r e ž j e v p r o s t o r s k e m p l a n u R e p u b l i k e S l o v e n i j e , Z b o r n i k , C e s t a r s k i d n e v i . Bled, s. 2 1 - 2 4
K a k o v o s t v o d a v Sloveniji, leta 1 9 9 1 , 1992, H M Z R S , Ljubljana, s. 176 K e n n e d y P , 1 9 9 3 , P r e p a r i n g for the Twenty First Century, L o n d o n , s. 4 2 8
K l e m e n č i č V., 1992, G e o p o l i t i č n i položaj Slovenije in njena o d p r t o s t v E v r o p o , G e o g r a f i j a v šoli 2 , Ljubljana, s. 15-24
K l e m e n č i č V., G e n o r i o R., 1 9 9 3 , T h e N e w State S l o v e n i a and its Function with the F r a m e o f E u r o p e , G e o J o u r n a l 1 9 9 3 / 3 , D o r d r e c h t , s. 3 3 5 - 3 3 8
K m e c l M., 1990, Slovenija b r e z g o z d a ? O b u p ! , Ljubljana s. 73
K u r z H . , 1 9 9 1 , R e g i o n a l e s E n t w i c k l u n g s k o n z e p t mit d e m Ziel "Hilfe durch S e l b s h i l f e " - d a s Beispiel d e s L a n d k r e i s Schwandorf, Arbeitsmaterialien zur R a u m o r d n u n g u n d R a u m p l a n u n g , Heft 102, B a y r e u t h , s. 187
Loetscher et al, 1987, Struktur u n d Regionalpolitik in der Schvveiz, G e o g r a p h i s c h e R u n d s c h a u 1 9 8 7 / 1 0 , Braunschvveig, s. 5 6 3 - 5 6 8
M a i e r J., 1 9 8 7 , Entvvicklungspolitik fuer p e r i p h e r e R a e u m e - e i n e A u s e i n a n d e r s e t z u n g zvvischen r e g i o n a l e r A b h a e n g i g k e i t u n d r e g i o n a l e r S e l b s t v e n v i r c k l i c h u n g , D e l a 5, Ljubljana, s. 6 1 - 7 0
M a r g u l i s L, L o v e l o c k J., 1 9 8 9 , G a i a a n d G e o g n o s y , G l o b a l Ecology, B o s t o n s. 1-30
T H E R E G I O N A L D E V E L O P M E N T O F S L O V E N I A V I E V V E D A S S U S T A I N A B L E D E V E L O P M E N T
S u m m a r y
T h e i n d e p e n d e n c e and the c o m p l i c a t e d transition into a m a r k e t e c o n o m y is, in r e g a r d o f general shifts of p e r c e p t i o n s (global avvareness, r e g i o n a l identity), a nevv c h a l l e n g e for t h e existing regional policy of Slovenia. Since the mid eighties the p a r a d i g m o f t h e s u s t a i n a b l e d e v e l o p m e n t gains support. E c o l o g i c a l ethics b e c o m e i m p l e m e n t e d into existing d e v e l o p m e n t policies of most post-industrial societies. T h e focus is on such a persistently b a l a n c e d e c o n o m i c activity vvhich vvould take into a c c o u n t t h e c a r r y i n g c a p a c i t y of the limited n a t u - ral r e s o u r c e s . T h e " e c o l o g i s a t i o n " o f regional p o l i c i e s vvould include a n d s u p p o r t r e g i o n a l initiatives, attentative p l a n n i n g a n d a general d e c e n t r a l i z a t i o n of s t a t e h o o d povvers. M e n - M u š i č V., 1992, E v r o p s k i izzivi prostorski integraciji Slovenije, Z b o r n i k 12. S e d l a r j e v e g a
srečanja, Postojna, s. 3 8 - 4 3
O n e s n a ž e n o s t z r a k a v Sloveniji, april 1990-marec 1 9 9 1 , 1 9 9 1 , H M Z R S , Ljubljana, s. 70 O n e s n a ž e n o s t zraka v Sloveniji april 1 9 9 1 - m a r e c 1992, 1992, H M Z R S , Ljubljana, s. 122 Piry L, 1992, Urbani sistem Slovenije v okviru načel uravnoteženo-trajnega razvoja, Z b o r n i k
12. Sedlarjevega srečanja, Postojna, s. 9 9 - 1 0 1 Plut D . , 1 9 9 1 , Entropijska zanka, Radovljica, s. 151
Plut D . , 1987, Slovenija- zelena dežela ali pustinja?, Ljubljana, s. 2 3 7
Plut D . , Piry 1., Č e m e A., 1984, V l o g a regionalnih virov Bele krajine pri d r u ž b e n e m razvoju.
Z b o r n i k 13. z b o r o v a n j a slovenskih geografov. D o l e n j s k e T o p l i c e , s. 3 0 5 - 3 1 7 P o r o č i l o o j e d r s k i nevarnosti v letu 1992, 1 9 9 3 , P o r o č e v a l e c D Z R S 1 9 9 3 / 2 3 , Ljubljana, s.
4 8 - 6 9
S t a n o v n i k P , Faleskini R., 1992, Promet, t e l e k o m u n i k a c i j e in nekateri splošni pogoji za razvoj s o d o b n i h t e h n o l o g i j v Sloveniji, Z b o r n i k 12. S e d l a r j e v e g a s r e č a n j a , Postojna, s. 4 9 - 5 3
Statistični letopis R e p u b l i k e Slovenije, 1 9 9 3 , Z a v o d R S za statistiko, Ljubljana, s. 5 3 0 United N a t i o n s Center for R e g i o n a l D e v e l o p m e n t and Work on the E n v i r o n m e n t , 1 9 9 3 ,
N a g o y a , U N C R D , s. 2 2
Vrišer I., 1988, Centralna naselja v SR Slovenij i leta 1987, Geografski z b o m i k 2 8 , Ljubljana, s. 1 3 6 - 1 8 9
Vrišer L, 1990, E k o n o m s k o - g e o g r a f s k a regionalizacija r e p u b l i k e Slovenije, G e o g r a f s k i zbornik 9 0 , S A Z U , Ljubljana, s. 135-247
Vrišer I., 1993, Oblikovanje upravnih okrajev, Z b o r n i k 16. zborovanja slovenskih geografov, Celje, s. 4 7 - 3 2
Vrišer L, 1989, Policentrizem v Sloveniji, Informativni bilten 2 3 / 5 , Ljubljana, s. 11-17 Vrišer 1., 1987, Regionale Entvvicklung in der socialistischen R e p u b l i k Slovvenien, D e l a 5,
Ljubljana, s. 13-25
