UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
ANALIZA UČINKOV INTERVENTNIH UKREPOV MED EPIDEMIJO COVID-19 ZA SAMOZAPOSLENE
Marina Gajšek
Ljubljana, julij 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
ANALIZA UČINKOV INTERVENTNIH UKREPOV MED EPIDEMIJO COVID-19 ZA SAMOZAPOSLENE
Kandidatka: Marina Gajšek Vpisna številka: 04160087
Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Uprava 1. stopnja Mentor: doc. dr. Tatjana Stanimirović
Ljubljana, julij 2021
iii
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA
Podpisana Marina Gajšek, študentka Visokošolskega strokovnega študijskega programa Uprava 1. stopnja, z vpisno številko 04160087, sem avtorica diplomskega dela z naslovom
»Analiza učinkov interventnih ukrepov med epidemijo Covid-19 za samozaposlene«.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,
- sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,
- sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu literature in virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili,
- sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu,
- se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo,
- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo,
- je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.
Diplomsko delo je lektorirala: Katja Kozel, uni. dipl. slov.
Ljubljana, 6. julij 2021
Podpis avtorice:
v
POVZETEK
Samozaposleni, kot samostojni podjetniki in posamezniki z dejavnostjo na trgu, ponujajo storitve samostojno in neodvisno, glaven vir prihodka ter pogoj za preživetje pa je njihov dobiček, pridobljen na podlagi opravljanja te dejavnosti.
S tem ko je Republiko Slovenijo (v nadaljevanju RS) v marcu 2020 presenetila epidemija Covid-19, je Državni zbor (v nadaljevanju DZ) pričel s sprejemanjem ukrepov za omilitev posledic le-te. Samozaposleni so ustavili delo, zaradi česar so mesec za mesecem izgubljali dobiček, DZ pa je za zmanjšanje njihove nelikvidnosti sprejemal zakone, s pomočjo katerih so lahko mirneje čakali na ponoven zagon slovenskega gospodarstva.
Ker so se ti posamezniki znašli pred najzahtevnejšim obdobjem svojega poslovnega življenja, sem s primerjalno metodo pregleda prvih štirih paketov interventnih zakonov, sprejetih med 20. marcem in 9. julijem 2020 analizirala podatke, pridobljene s strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS).
Analizirani podatki se nanašajo na ukrep odloga davčnih obveznosti, na ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in na ukrepa odloga plačila ter oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost. Glede na ugotovljeno sta bili zavrnjeni obe hipotezi, zastavljeni na predpostavkah, da je večina samozaposlenih uveljavljala odlog oddaje davčnega obračuna in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost.
Prispevek naloge vidim v dejstvu, da gre za analizo nečesa novega, še ne analiziranega. To delo lahko postane temelj nadaljnjih analiz, v katerih nastanek ne dvomim, saj nam področje na to temo zaradi trajanja, obsega in dolgotrajnega vpliva epidemije, v prihodnje ponuja veliko možnosti številnih raziskav.
Ključne besede: Covid-19, interventni ukrepi, samozaposleni, odlog davčnih obveznosti, oprostitev prispevkov
vi
ABSTRACT
ANALYSIS OF THE MEASURES TAKEN FOR SELF-EMPLOYED DURING THE COVID-19 EPIDEMIC
The self-employed as independent entrepreneurs and individuals who carry out business on the market, offer their services independently and their main source of income and condition for survival is their profit obtained by performing this activity.
With Republic of Slovenia being surprised by the Covid-19 epidemic in March 2020, the National Assembly began with mitigating of its consequences. The self-employed stopped their business and as a result they lost their monthly profits. Because of this, the National Assembly passed intervention laws to reduce their illiquidity, which allowed them to be a little calmer while waiting for the Slovenian economy to restart.
As these individuals found themselves before the most demanding period of their business, a comparative method of reviewing the first four packages of intervention laws adopted between 20 March and 9 July 2020 was used to analyse data, obtained by the Financial Administration of the Republic of Slovenia.
The analysed data refer to deferral of tax liabilities, to the measure of extraordinary assistance in the form of monthly basic income and to the measures of deferral of payment and exemption from the payment of social security contributions. In view of the above, both hypotheses, based on the assumptions that the majority of the self-employed claimed a postponement of the submission of the tax return and exemption from the payment of social security contributions, were rejected.
I see the importance of my final work mainly in the fact that it is an analysis of something new not yet analysed. This work can become the basis for further analyses, in which I do not doubt, as the field on this topic offers us many possibilities for diverse research in the future due to the duration, scope and long-term impact of the epidemic itself.
Key words: Covid-19, intervention measures, self-employed, deferral of tax liabilities, exemption from contributions
vii
KAZALO
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA ... iii
POVZETEK ... v
ABSTRACT ... vi
KAZALO ...vii
KAZALO PONAZORITEV ...ix
KAZALO GRAFIKONOV ...ix
KAZALO TABEL ...ix
1 UVOD ... 1
2 SAMOZAPOSLENE OSEBE V SLOVENIJI ... 3
2.1 POSLOVANJE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ... 4
2.2 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ... 6
2.3 ZAVAROVANJE SAMOZAPOSLENIH OSEB ... 8
2.4 STRUKTURA SAMOZAPOSLENIH OSEB ... 10
3 INTERVENTNI UKREPI DRŽAVE ... 15
3.1 PRVI PROTIKORONSKI PAKET (PKP1) ... 15
3.1.1 Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov ... 16
3.1.2 Zakon o začasni ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CovV-2 (COVID-19) .... 17
3.1.3 Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju ... 18
3.1.4 Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane ... 20
3.1.5 Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev ... 20
3.2 DRUGI PROTIKORONSKI PAKET (PKP2) ... 21
3.2.1 Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 ... 21
3.3 TRETJI PROTIKORONSKI PAKET (PKP3) ... 22
3.3.1 Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19 22 3.3.2 Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 ... 25
3.3.3 Zakon o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID- 19 ... 25
3.4 ČETRTI PROTIKORONSKI PAKET (PKP4) ... 26
3.5 ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO ... 27
4 ANALIZA UČINKOV UKEPOV ZA SAMOZAPOSLENE V ČASU EPIDEMIJE COVID-19 .. 32
viii
4.1 UKREP ODLOGA PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ... 32
4.2 UKREP ODLOGA ODDAJE DAVČNEGA OBRAČUNA ... 35
4.3 UKREP IZREDNE POMOČI V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA ... 37
4.4 UKREP OPROSTITVE PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ... 40
4.5 PREVERITEV HIPOTEZ ... 43
5 ZAKLJUČEK ... 45
LITERATURA IN VIRI ... 46
PRILOGE ... 51
Priloga 1: Obračun prispevkov za socialno varnost ... 51
ix
KAZALO PONAZORITEV
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Koriščenje ukrepa odloga plačila prispevkov za mesec marec 2020 po
posameznih regijah... 33
Grafikon 2: Koriščenje ukrepa odloga plačila prispevkov za mesec april 2020 po posameznih regijah ... 33
Grafikon 3: Koriščenje ukrepa odloga plačila prispevkov za mesec maj 2020 po posameznih regijah ... 34
Grafikon 4: Samozaposleni, ki so prejeli mesečni temeljni dohodek – marec 2020 ... 38
Grafikon 5: Samozaposleni, ki so prejeli mesečni temeljni dohodek – april 2020 ... 39
Grafikon 6: Samozaposleni, ki so prejeli mesečni temeljni dohodek – maj 2020 ... 40
Grafikon 7: Koriščenje ukrepa oprostitve plačila prispevkov za mesec marec 2020 po posameznih regijah... 41
Grafikon 8: Koriščenje ukrepa oprostitve plačila prispevkov za mesec april 2020 po posameznih regijah... 42
Grafikon 9: Koriščenje ukrepa oprostitve plačila prispevkov za mesec maj 2020 po posameznih regijah... 43
KAZALO TABEL
Tabela 1: Število samozaposlenih v prvim štirih mesecih leta 2020 glede na spol ... 10Tabela 2: Število samozaposlenih glede na SKD dejavnost – december 2020 ... 12
Tabela 3: Samozaposleni, ki so koristili ukrep odloga plačila prispevkov za socialno varnost - marec, april in maj 2020 ... 32
Tabela 4: Samozaposleni, ki so uveljavljali odlog plačila in obročno plačilo davčnih obveznosti... 36
Tabela 5: Samozaposleni, ki so prejeli mesečni temeljni dohodek - marec, april in maj 2020 ... 38
Tabela 6: Samozaposleni, ki so koristili ukrep oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost - marec, april in maj 2020 ... 41
1
1 UVOD
Rečemo lahko, da nam je leto 2020 pošteno zagodlo in naše vsakdanje življenje obrnilo na glavo. Če smo v leto 2020 vstopili še na nam običajen, prazničen način, pa je bila situacija v izdihljajih prestopnega leta nekoliko drugačna. Javno življenje je utrpelo veliko škodo, ljudje smo bili primorani spremeniti način življenja, vse skupaj pa je imelo tudi velik vpliv na gospodarstvo.
Vlada RS je 12. marca 2020 razglasila nacionalno epidemijo1. Interventni ukrepi, ki so sledili, so državo pahnili v samoizolacijo, z ugašanjem javnega življenja ter s številnimi odloki pa je naš državni vrh skrbel, da smo lahko kljub težkim časom upali na boljši jutri. Vlada RS je od samega začetka izbruha korona virusa pozorno spremljala situacijo, tako na nacionalni kot tudi na evropski in globalni ravni. K obvladovanju situacije in dolgoročnemu zmanjševanju škodljivih posledic za gospodarstvo in prebivalstvo je izvršilna oblast pristopila z dvostopenjskim sistemom: s takojšnjimi interventnimi ukrepi, ki jih je mogoče implementirati v kratkem časovnem obdobju ter z oblikovanjem strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu (Geodetska uprava Republike Slovenije, 2020).
Celotna kriza, kot posledica epidemije Covid-19, je in bo imela katastrofalne posledice za gospodarstvo. Zlasti se moramo zavedati, da so bili v teh težkih razmerah prizadeti predvsem samozaposleni, ki so pogosto bolj delavci kot podjetniki, pa vendar so prepuščeni iznajdljivosti na trgu. Kriza se je na področju opravljanja dejavnosti kazala kot likvidnostne težave subjektov. Posledično so bili sprejeti tudi nekateri ukrepi na davčnem področju (Drobež Tomšič, 2020). DZ je v ta namen sprejel tako imenovan Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP, Uradni list RS, št. 36/20), s katerim so želeli omiliti posledice epidemije, ko je govora o izpolnjevanju davčnih obveznosti zavezancev.
Skladno s tem zakonom je bil sprejet še drug interventni zakon, Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP, Uradni list RS, št. 36/20, 49/20-ZIUZEOP, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE), ki je s svojimi ukrepi bežno posegel tudi na davčno področje.
Veliko število samozaposlenih in posledično obsežnost posledic na slovensko gospodarstvo me je spodbudilo, da sem namen naloge posvetila pregledu interventnih ukrepov za pomoč samozaposlenim v času korona epidemije, saj je šlo za najobsežnejše zaščitne ukrepe gospodarstva s strani države v zgodovini Slovenije.
Cilj tega zaključnega dela je bil torej pripraviti sistematičen vsebinski pregled interventnih ukrepov, ki so bili sprejeti v času epidemije Covid-19 za pomoč skupini samozaposlenih
1 Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije.
2
zavezancev za davek iz dejavnosti in predstavitev statističnih podatkov v zvezi z opisano tematiko glede na število zavezancev po dejavnosti, glede na regijo, glede na deleže odpisanih davkov in prispevkov ter na zneske izplačanih temeljnih dohodkov. Pregledani in analizirani so bili interventni ukrepi, ki so administrativno razbremenili subjekte kot tudi tisti, ki so likvidnostno pomagali najšibkejšemu členu slovenskega gospodarstva v času epidemije Covid-19.
V ta namen sta v tem zaključnem delu zastavljeni dve hipotezi:
H1: Večina samozaposlenih je uveljavila odlog oddaje davčnega obračuna.
H2: Večina samozaposlenih je vložila zahtevke za oprostitev plačila prispevkov.
Temelj zaključnega dela je bila analiza in primerjava literature z glavnim poudarkom na sprejetih zakonih. Natančneje to delo zaradi osredotočanja na samozaposlene temelji na preučevanju, analizi in primerjavi sprejetih protikorona mega zakonov z zakoni na posameznih področjih, ko je govora o davščinah.
Ugotovljeni rezultati preučenega so spisani po sistemu metode primerjanja. Empirični del zaključnega dela pa temelji na sekundarni analizi aktualnih podatkov, pridobljenih s strani FURS in Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS). Podatki o opisanih ukrepih so statistično analizirani.
Uvod v nalogo predstavlja poglavje o položaju samozaposlenih oseb v Sloveniji, kjer opredelim pojem samozaposlene osebe, predstavim njihovo zavarovanje ter zaključim s strukturo samozaposlenih v RS. Teoretični del zaključnega dela temeljni na strnjenem pregledu interventnih ukrepov prvih štirih paketov protikoronskih zakonov, ki jih je DZ sprejemal v prvem valu epidemije med 20. marcem in 9. julijem 2020.
Analiza učinkov interventnih ukrepov, ki so s sprejetjem posegali na davčno področje ter na področje obravnave plačila prispevkov samozaposlenih, je predstavljena v poglavju Analiza učinkov interventnih ukrepov za samozaposlene v času epidemije Covid-19.
Analizirani podatki, pridobljeni s strani FURS, so prikazani grafično ter zajemajo analizo štirih učinkov interventni ukrepov za samozaposlene: Interventni ukrep odloga plačila prispevkov za socialno varnost, Odlog in obročno plačilo davčnih obveznosti, Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter Interventni ukrep oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost.
3
2 SAMOZAPOSLENE OSEBE V SLOVENIJI
Samozaposlitev ali podjetništvo običajno predstavlja pomembno pot, s katero se posameznik vzpenja po lestvici dohodka. Kar nekaterim zagotavlja višji prihodek kot plačana zaposlitev, lahko drugim osebam v primeru nekvalificiranosti za določeno delovno mesto pomeni edino pot zaposlitve (Georgellis & Wall, 2000). Posameznik se lahko za prehod iz statusa delavca v status samostojnega podjetnika odloči na podlagi lastnih potreb, kot nadomestna možnost za izogibanje brezposelnosti (Krasniqi, 2014).
Samozaposlitev predstavlja tudi najstarejši način, s katerim posamezniki prodajajo svojo delovno silo tržnemu gospodarstvu, saj so svoje delo in storitve posamezniki ponujali že v prazgodovini (Parker, 2004), kot meni Hundley (2001), pa so samozaposleni prav tako zadovoljnejši s svojimi delovnimi mesti, ker njihovo delo zagotavlja večjo avtonomijo, prilagodljivost in izkoriščenost spretnosti ter večjo varnost delovnih mest. Splošno je znano, da samozaposlitev pozitivno vpliva na zadovoljstvo pri delu, študija analize učinka samozaposlitve na življenjsko blaginjo posameznikov Bindera in Coada (2016) pa je pokazala, da so samozaposleni v primeru prostovoljne samozaposlitve, poleg zadovoljstva z delom, zadovoljnejši tudi z življenjem in zdravjem, ne glede na učinek, da lahko samozaposlitev prinese nižje dohodke v primerjavi s plačano zaposlitvijo posameznika.
Samozaposlitev se je uveljavila kot metoda zmanjševanja brezposelnosti, gospodarske rasti in spodbujanja inovacij ter je predstavljena kot najenostavnejša oblika podjetništva, saj redko zahteva večje finančne naložbe, napredne vodstvene sposobnosti oziroma razumevanje pravne sheme za ustanovitev ali vodenje podjetja (Startienė, Remeikienė &
Dumčiuvienė, 2010).
Samozaposlena oseba je oseba, ki opravlja poljubno samostojno dejavnost (5. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14-ZPDZC-1, 47/15-ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20-odl. US, 189/20-ZFRO, 54/21). Gre za definicijo širokega pomena, saj so s tem zajeti tudi samostojni podjetniki posamezniki, ki poslujejo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 65/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13-odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19-ZPosS, 158/20- ZIntPK-C, 18/21) in posamezniki, ki samostojno opravljajo umetniško oziroma kulturno dejavnost. V to kategorijo uvrščamo še osebe, ki opravljajo dejavnosti s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti, zasebnega veterinarstva ter osebe, ki opravljajo odvetniško, notarsko ali duhovniško dejavnost oziroma drugo versko službo. Te osebe so za opravljanje svoje dejavnosti vpisane v ustrezen register, imenik ali drugo evidenco, na primer razvid zasebnih športnih delavcev, zdravniški register, razvid samostojnih novinarjev, imenik odvetnikov, register notarjev, razvid medijev ali seznam samozaposlenih v kulturi (ZPIZ, 2017). Samozaposleno osebo opisuje tudi 55. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/11), ki pravi, da opravlja ta oseba dejavnost samostojno kot
4
edini ali glavni poklic, ter pri tem ne zaposluje delavcev. Po tem zakonu je obveznost samozaposlene osebe tudi odgovornost za lastno varnost in zdravje pri delu, hkrati pa mora skrbeti za varnost in zdravje drugih oseb, s katerimi se srečuje med njenim poslovanjem.
Samozaposlena oseba je tudi kmet, ki ne zaposluje delavcev in je pri svoji dejavnosti popolnoma samostojen.
2.1 POSLOVANJE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV
Postopek ustanovitve samostojnega podjetnika (v nadaljevanju s.p.) poteka v treh korakih, ki zajemajo prijavo v Poslovni register Slovenije2, prijavo v davčni register in prijavo v sistem socialnega zavarovanja (Mladi podjetnik, 2017). Fizična oseba, ki želi postati samostojni podjetnik, se pred pričetkom opravljanja dejavnosti vpiše v Poslovni Register Slovenije, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne finance in storitve (v nadaljevanju AJPES). Posameznik prijavo opravi neposredno preko VEM oziroma SPOT točk (obrtne zbornice, AJPES, upravne enote) ali preko sistema eVEM oziroma spletnega portala SPOT3. Postopek prijave je brezplačen, posameznik pa za vpis potrebuje osebni dokument (ime in priimek, EMŠO ter naslov prebivališča), davčno številko, firmo podjetnika s skrajšano obliko firme in poslovni naslov (Mladi podjetnik, 2017). Elektronski vpis posameznik opravi z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, najmanj en dan in največ tri mesece pred želenim datumom vpisa (Stanimirović, 2015). Podatki o firmi podjetnika zajemajo ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, naziv s.p. in oznako dejavnosti. Posameznik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki zajema vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p., pomembno pa je, da ne mešamo pojmov podjetje in firma, saj je podjetje organiziranje ljudi zaradi uresničevanja gospodarske pobude, firma pa je ime s katerim družba posluje (Mladi podjetnik, 2017). Sedež podjetja je kraj, kjer s.p. opravlja svojo dejavnost oziroma kjer vodi svoje posle, če ima posameznik podružnico tudi v drugem kraju pa se ta prav tako vpiše v poslovni register. Dejavnost s.p. se določi na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti (v nadaljevanju SKD), za opravljanje določenih dejavnostih pa oseba potrebuje tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev opravljanja. Kot primer lahko navedemo zdravnika posameznika, katerega izpolnjen pogoj za opravljanje dejavnosti je vpis v zdravniški register pri Zdravniški zbornici Slovenije in pridobitev zdravniške licence za samostojno opravljanje zdravniške službe na podlagi podeljene koncesije (Drganc, 2008). S.p. lahko ustanovijo le poslovno sposobne osebe (Mladi podjetnik, 2017), prav tako pa to ne more postati oseba, ki je bila v obdobju petih let pravnomočno obsojena na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja, ki ima neporavnane davčne obveznosti oziroma ne predlaga davčnih obračunov
2 Javna zbirka podatkov o vseh poslovnih subjektih, ki imajo sedež v RS in opravljajo poljubno dejavnost.
3 Slovenska poslovna točka, namenjena poslovnim subjektom in nudi informacije o poslovanju ter elektronske postopke za lažje in hitrejše poslovanje z državo.
5
ter oseba, ki ni lastnik objekta na poslovnem naslovu oziroma od drugega lastnika ne pridobi dovoljenja za poslovanje na tem naslovu (Stanimirović, 2015).
Vsaka fizična oseba, ki v RS opravlja poljubno dejavnost, je kot zavezanec za davek vpisana v davčni register4 (Drganc, 2008), zato ob vpisu ali v roku osmih dni FURS-u posreduje podatke o davčni številki, firmi, osebi, ki vodi poslovne knjige, podatke o poslovnih enotah in ga obvesti o načinu ugotavljanja davčne osnove ter o višini prihodkov in odhodkov za določitev višine akontacije dohodnine (Mladi podjetnik, 2017). Samostojen podjetnik posameznik se lahko odloči za obdavčitev na dva načina. Z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov. Pri normiranem s.p. se davčna osnova ugotavlja na način pri katerem se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 % normiranih odhodkov, pri navadnem s.p. pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški (Žagar, 2018). Preprosto lahko rečemo, da so pri normiranem s.p. odhodki glede na delež prihodkov že avtomatsko določeni.
Razlika med navadnim in normiranim samostojnim podjetnikom je tudi v obdavčitvi.
Dejanski s.p. je obdavčen po dohodninski lestvici, normirani s.p. pa s končnim cedularnim davkom v višini 20% (Mladi podjetnik, 2018). Na podlagi tega lahko navadni s.p. uveljavlja davčno olajšavo in si s tem znižuje davčno osnovo, medtem ko normirani s.p. tega ne more početi (Žagar, 2018). Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov obstaja omejitev, zaradi katere vsak posameznik ne more postati normirani samostojni podjetnik. Za to možnost se lahko odločijo posamezniki s popoldanskim s.p., katerih prihodki iz prejšnjega leta niso presegali 50.000 eurov, ta višina pa se lahko dvigne tudi na 100.000 eurov, če je v podjetju poleg samostojnega podjetnika zaposlena še vsaj ena oseba za poln delovni čas (Mladi podjetnik, 2018). Samostojni podjetnik se ob vpisu ali v roku osmih dni prijavi še v vsa potrebna socialna zavarovanja, za ustanovitev pa oseba ne potrebuje ustanovnega kapitala. Samostojni podjetnik posameznik za posle odgovarja sam s svojim premoženjem ter ne prejema plače.
Fizična oseba se lahko registrira tudi med zasebnike, ki opravljajo svojo dejavnost na podlagi vpisa v drugo evidenco oziroma register ter tako nimajo statusa podjetja (Stanimirović, 2015). Govorimo o zasebnikih oziroma zavezancih za davek od dohodka iz dejavnosti, kamor spadajo samostojni novinarji, kulturniki, odvetniki, veterinarji, notarji, kmetje itd. Na primer, samozaposlena oseba v kulturi lahko svojo dejavnost opravlja, če je vpisana v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo, ob vpisu v razvid samostojnih novinarjev pri Ministrstvu za kulturo pa lahko svoje delo opravlja tudi novinar posameznik. Če fizična oseba dejavnosti ne registrira, se šteje, da opravlja delo na črno (Drganc, 2008).
4 Informativna baza podatkov o zavezancih za davek, vodena s strani FURS.
6
O popoldanskem s.p. govorimo, ko posameznik opravlja svojo dejavnost le v popoldanskem času, saj lahko dopoldne opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pa je na primer upokojen. Zakonske definicije popoldanskega s.p. ni, se pa posameznik z popoldanskim s.p.
od običajnega razlikuje le po tem, da iz naslova opravljanja dejavnosti ni zavarovan (Stanimirović, 2015). Oseba s popoldanskim s.p. plačuje na podlagi opravljanja dejavnosti kot postranskega poklica pavšalne prispevke za socialno varnost. Za razliko od navadnega s.p. plačuje popoldanski s.p. le prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (38,68 eura)5 ter prispevke za zdravstveno zavarovanje (9,56 eura)6. Zavezanci za te prispevke oddajo do 15. v mesecu za pretekli mesec Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. To storijo, če FURS predizpolnjenega obrazca ne odda do 10. v mesecu preko spletnega portala eDavki oziroma, če je obračun napačen, rok za plačilo prispevkov pa je do 20. v mesecu za pretekli mesec (Blatnik, 2021).
2.2 VODENJE POSLOVNIH KNJIG
Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti, te knjige pa morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Vse družbe morajo pri vodenju knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo, vsaj enkrat letno pa morajo preverjati ali se stanje postavk aktive in pasive ujema z dejanskim stanjem (54. člen ZGD-1). Poslovne knjige so povezane knjige, kartoteke in zbirke podatkov, ki nastanejo na podlagi poslovnih dogodkov ter se delijo na glavno knjigo, dnevnik in pomožne knjige (Vukić, 2016).
Vsak podjetnik mora svoje poslovanje ustrezno evidentirati, odločitev o vodenju knjig pa podjetnik sprejme že v času, ko se pripravlja na ustanovitev podjetja (Ahačič, 2017).
Samostojni podjetnik posameznik se lahko odloči ali bo svoje poslovne knjige vodil po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva ali pa jih v primeru statusa normiranega s.p. ne bo vodil. Posameznik lahko v primeru, da ne zaposluje več kot tri osebe, da so njegovi letni prihodki nižji od 50.000 eurov ali da povprečna vrednost aktive ne presega 25.000 evrov, vodi svoje knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, za to pa morata biti izpolnjena vsaj dva od teh treh pogojev (73. člen ZGD-1). Če sta prekoračeni dve od navedenih meril, se mora posameznik preusmeriti na dvostavno knjigovodstvo (Normiran.si, 2018). Svoje knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko ob doseganju pogojev vodi tudi samostojni podjetnik z popoldanskim s.p. saj mu to predstavlja lažjo pot evidentiranja, sploh če ne zaposluje delavcev in podjetniki, ki so z opravljanjem svoje dejavnosti šele pričeli ter v prvem letu nimajo več kot treh zaposlenih. Pri tej obliki računovodstva se vsak poslovni dogodek, priliv ali odliv iz poslovnega računa, beleži v eni poslovni knjigi (Mladi podjetnik, 2019), te knjige po načelih enostavnega knjigovodstva pa
5 Višina prispevka od aprila do decembra 2021.
6 Višina prispevka od aprila do decembra 2021.
7
so: knjiga prihodkov in odhodkov z vključeno ali posebej vodeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjiga ostalih terjatev, knjiga ostalih obveznosti in register opredmetenih osnovnih sredstev (SRS 30, Slovenski računovodski standardi (2016), Uradni list RS, št. 95/15, 74/16-popr., 23/17, 57/18, 81/18). Knjiga prihodkov in odhodkov vsebuje podatke o izdanih (prihodki od prodaje) in prejetih računih (stroški materiala, blaga in storitev), podatke o stroških dela (plačilni listi, obračun potnih stroškov, pogodb), podatke o obračunskih listih prispevkov ter podatke o stroških obresti do bank in druge odhodke. V knjigo ostalih terjatev in obveznosti se vpisujejo predplačila ali dani predujmi, register opredmetenih osnovnih sredstev pa vsebuje podatke o osnovnih sredstvih, ki jih potrebuje podjetnik za opravljanje svoje dejavnosti. Vsebina in oblika poslovnih knjig ni strogo določena (Jan, 2021).
Podjetniki, ki presežejo dva izmed pogojev in sicer, da 1.) letni prihodki presegajo mejo 50.000 eurov (kar je sicer tudi meja prihodka za vstop v sistem DDV), 2.) imajo več kot tri zaposlene ter 3.) katerih aktiva presega 25.000 eur, morajo svoje poslovne knjige voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Ta oblika se od enostavnega knjigovodstva razlikuje po tem, da se tukaj podatki in vsak poslovni dogodek beležijo na vsaj dveh kontih (ali poenostavljeno) dvakrat. Lahko rečemo, da je ta oblika kompleksnejša, obdelava podatkov pa vzame nekoliko več časa, vendar je samo evidentiranje tudi veliko preglednejše. Vsak poslovni dogodek se namreč najprej evidentira v knjigi, kjer so dogodki razvrščeni po datumu nastanka, nato pa še v knjigi, kjer so dogodki razvrščeni glede na vrsto (Mladi podjetnik, 2019), oziroma vsebino samega dogodka.
Normirani samostojni podjetnik se zaradi ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov izogne tako enostavnemu kot dvostavnemu knjigovodstvu. Ker so odhodki določeni s fiksno višino, mora normirani s.p. voditi le davčne evidence, poslovnih knjig pa ne. Podjetnik mora spremljati višino prihodkov ter voditi le evidenco izdanih knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in morebitno drugo evidenco (Grimšič Borko, 2018), če je to zaradi narave njegovega dela tudi zahtevano. V primeru, da je normirani s.p. tudi zavezanec za DDV, pa mora poleg teh evidenc voditi še evidenco za obračun DDV. Evidenca osnovnih sredstev vsebuje zaporedno številko, opis in stanje osnovnega sredstva z datumom prejema in odtujitve ter podatke o listini z njegovo nabavno vrednostjo (7. člen Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, Uradni list RS, št. 138/06, 52/07, 21/13, 101/15). Evidenca knjigovodskih listin se vodi vezano, na listu ali računalniško in mora vsebovati zaporedno številko in datum vpisa, številko, datum, opis in znesek knjigovodske listine ter znesek prihodkov v razmerju z davčno priznanimi prihodki. Vodi se časovno zaporedno, vpisi pa morajo biti urejeni, pravilni in vpisani sproti. Vpisati se morajo vse listine, nepravilni vpisi pa se ne brišejo, ampak stornirajo ter vpišejo ponovno (5. člen tega pravilnika). Evidenca se praviloma zaključi na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti pa z
8
dnem prenehanja. Evidenca, vodena na listu se zaveže in zaključi z podpisom pooblaščene osebe, računalniško vodena pa se zaključi z elektronskim podpisom. Zaključena je, ko vanjo ne moremo več vnašati podatkov, oziroma vpisanih podatkov ne moremo več spreminjati (6. člen tega pravilnika).
2.3 ZAVAROVANJE SAMOZAPOSLENIH OSEB
Slovenski sistem socialne varnosti temelji na štirih glavnih sistemih obveznega javnega socialnega zavarovanja za različna socialna tveganja (Kresal, 2020). Samozaposlena oseba je na podlagi opravljanja svoje dejavnosti po teh sistemih vključena v štiri obvezna socialna zavarovanja. Socialna zavarovanja so zakonska, javna in praviloma obvezna zavarovanja za socialna tveganja oziroma socialne primere, ki povzročajo izpad oziroma izgubo plače ali zaslužka zaradi začasne ali trajne nezmožnosti za delo ali brezposelnosti, in zavarovanja za zdravstveno varstvo (Bubnov Škoberne & Strban, 2010). Socialno zavarovanje obsega dajatve za čas bolezni, starševskega staleža, invalidnosti, starosti, tudi smrti, panoge pa so posebej urejene z zakoni (Lončarević Đurič, 2016).
Samozaposleni so na podlagi opravljanja dejavnosti pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovane so tudi osebe, ki opravljajo svojo dejavnost v tujini in so tam vpisane v ustrezen register, samozaposleni pa se praviloma zavarujejo za polni delovni čas (15. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13- ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZIJF-B, 95/14-ZUJF-C, 90/15- ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20-ZFRO). Samozaposleni so vključeni še v obvezno zdravstveno zavarovanje (15. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ZZVZZ, Uradni list RS, št. 72/02, 114/06-ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10-ZUPJS, 87/11, 40/12-ZUJF, 21/13-ZUTD-A, 91/13, 99/13-ZUPJS-C, 99/13-ZSVarPre-C, 111/13-ZMEPIZ-1, 95/14-ZUJF-C, 47/15-ZZSDT, 61/17-ZUPŠ, 64/17-ZZDej-K, 36/19, 189/20- ZFRO, 51/21), v zavarovanje za starševsko varstvo (8. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ZSDP-1, Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17-ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20), obvezno pa so zavarovani še za primer brezposelnosti (54. člen ZUTD).
Samozaposleni se v obvezno zavarovanje vključi z dnem, ko se vpiše v poslovni register, oziroma v drugo poslovno evidenco, ali ko prične z opravljanjem svoje dejavnosti. Obvezno zavarovanje preneha v primeru, ko se zavarovanca izbriše iz poslovnega registra ali druge poslovne evidence, ko zavarovanec prične z osebnim stečajem, če sklene pogodbo o zaposlitvi ali ko zavarovancu tujcu poteče delovno dovoljenje. V obvezno socialno zavarovanje se s prijavo vključi sam, prijavo pa od 1. januarja 2016 ureja preko sistema e- VEM oziroma portala SPOT. Samozaposlena oseba se lahko v določenih primerih zavaruje tudi za čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. Za krajši delovni čas se samozaposleni zavaruje na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, če uživa starševsko
9
varstvo ter ima zaradi tega pravico do dela z krajšim delovnim časom, če uživa starostno pokojnino ali če prejema pokojnino, poleg pa opravlja dejavnost.
Samozaposlene osebe, ki so v vsa štiri obvezna zavarovanja vključene na podlagi opravljanja dejavnosti, plačujejo prispevke za socialno varnost. Te prispevke plačujejo zase ter za svoje zaposlene (Kresal, 2020). Osnova za plačilo prispevkov samozaposlene osebe je zavarovalna osnova (prvi odstavek 145. člena ZPIZ-2), ki se podrobneje določa v Pravilniku o določanju zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 89/13, 11/15, 83/16, 72/17). Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ki ne sme biti nižja od 60% povprečne letne plače zaposlenega v RS (2. člen Pravilnika o določanju zavarovalne osnove). Dobiček zavarovanca se določi tako, da se znesku razlike med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki prišteje znesek obračunanih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje, najvišja zavarovalna osnova pa znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenega v RS (3. člen Pravilnika o določanju zavarovalne osnove). Za določitev najnižje in najvišje osnove se ta plača v skladu z 2. členom pravilnika preračuna na mesec. Samozaposlenim se nova zavarovalna osnova za tekoče leto določi na podlagi obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine ali obračuna davčnega odtegljaja iz preteklega leta (šesti odstavek 145. člena ZPIZ-2). Nova zavarovalna osnova se določi najkasneje za mesec april tekočega leta, vendar se je zaradi epidemije Covid-19 ta osnova v letu 2020 lahko določila najkasneje za mesec junij (6. člen ZIUJP).
Samozaposleni plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (51. člen ZZVZZ), prav tako pa so dolžni plačevati tudi prispevke za starševsko varstvo (8. člen ZSDP-1). Zavarovalna osnova za samozaposlene je ob vstopu v obvezno socialno zavarovanje minimalna, torej je enaka 60% povprečne letne plače zaposlenega v RS, preračunane na mesec (7. člen Pravilnika o določanju zavarovalne osnove). Samozaposlena oseba lahko v obračunu prispevkov za socialno varnost uveljavlja tudi višjo zavarovalno osnovo (8. člen Pravilnika o določanju zavarovalne osnove), prav tako pa lahko na enak način uveljavlja še znižanje te osnove (11. člen Pravilnika o določanju zavarovalne osnove). Samozaposleni so od 1. julija 2013 ob prvem vpisu v poslovni register ali drugo ustrezno evidenco oproščeni plačila prispevkov za socialno varnost in tako v prvih 12 mesecih plačujejo prispevke le v višini 50%, naslednjih 12 mesecev pa se ta višina plačila zniža še za dodatnih 20% (145. člen ZPIZ-2). Zavarovanci prispevke plačujejo mesečno na podlagi stopnje, ki znaša 22,10%7, izračunajo pa jih v obrazcu imenovanem Obračun prispevkov za socialno varnost8, določen kot Priloga 1 v Pravilniku o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost (Uradni list RS, št. 56/17, 78/18, 29/19). Samozaposleni potrjuje ali popravlja predpripravljen obrazec obračuna, njegova oblika pa je predpisana v
7 Stopnja prispevka zavarovanca: Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – 15,50 %; za zdravstveno zavarovanje – 6,36 %; za starševsko varstvo – 0,10 %; za primer brezposelnosti – 0,14 %.
8 Priloga 1 – Obračun prispevkov za socialno varnost.
10
Prilogi 6 tega pravilnika. Obračun mora davčnemu organu predložiti v elektronski obliki preko spletnega portala eDavki, najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, plačati pa do 20. dne v mesecu (353. člen Zakona od davčnem postopku, ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11, 32/12, 94/12, 101/13-ZDavNepr, 111/13, 22/14-odl. US, 25/14-ZFU, 40/14-ZIN- B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18-ZJF-H, 36/9, 66/19, 145/20-odl. US, 203/20- ZIUPOPDVE).
2.4 STRUKTURA SAMOZAPOSLENIH OSEB
Slovenija je že v tranzicijskem obdobju zaradi visoke stopnje brezposelnosti razvila aktivno politiko zaposlovanja, katere del je bil tudi program pospeševanja samozaposlovanja (Cerar
& Glas, 1997). Ko je leta 2008 našo državo prizadela gospodarska kriza, se je število samozaposlenih oseb iz leta v leto povečevalo. Veliko ljudi je v času recesije izgubilo svoje delo, s tem pa so bili primorani iskati druge načine zaslužka. Ti posamezniki so se z željo po boljši prihodnosti podali tudi na pot samostojnega podjetnika ali druge vrste samozaposlene osebe.
Po podatkih SURS je v letu 2020 število delovno aktivnega prebivalstva, s tem pa tudi število samozaposlenih oseb zaradi epidemije Covid-19 nihalo. Kot je moč zaslediti v njihovi podatkovni bazi SiStat, smo imeli v prvem četrtletju 2020 v Sloveniji 982.000 delovno aktivnih oseb, v drugem četrtletju se je to število nekoliko zmanjšalo (968.000), tretji kvartal pa je postregel s ponovnim povečanjem števila (979.000). Z nihanjem števila delovno aktivnega prebivalstva je nihalo tudi število samozaposlenih oseb. V prvem četrtletju leta 2020 jih je bilo okoli 94.000, glede na razvide in evidence Ministrstva za kulturo pa je bilo konec leta 2020 v RS registriranih še 3.280 samozaposlenih v kulturi, 2.076 medijev in 66 samostojnih novinarjev.
Tabela 1: Število samozaposlenih v prvim štirih mesecih leta 2020 glede na spol Mesec Samozaposleni
osebe - moški
Samozaposlene osebe - ženske
Samozaposlene osebe - skupaj
Januar 2020 61.847 32.284 94.131
Februar 2020 61.938 32.299 94.237
Marec 2020 61.892 32.185 94.077
April 2020 61.855 32.136 93.991
Vir: SURS (2020)
Slovenski trg ponudnikov storitev končnim potrošnikom ponuja pisano paleto različnih kategorij oziroma dejavnosti, v katerih delujejo tudi samozaposlene osebe. Te osebe, tako kot drugi ponudniki storitev, spadajo v določeno dejavnost, ki je natančno določen s SKD.
19. julija 2007 je bila, z namenom dopolniti SKD iz leta 2002, sprejeta Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08). SKD je obvezen državni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, posredovanje in izkazovanje podatkov,
11
pomembnih za spremljanje stanja na ekonomskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov (2. člen Uredbe o SKD). Uporablja se za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih del za namen različnih podatkovnih zbirk in statistike (3. člen Uredbe o SKD). SKD je strukturno gledano oblikovana v treh ravneh gospodarskih dejavnosti. Prvo raven predstavlja 21 glavnih kategorij gospodarskih dejavnosti, pod katere se uvrščajo subjekti glede na njihovo naravo dela, vsaki glavni kategoriji pa sledita še druga in tretja raven, ki predstavljata podrobnejšo razčlenitev teh kategorij.
Kot navaja Publikacija standardne klasifikacije dejavnosti 2008 s strani SURS, strukturo SKD sestavljajo naslednje glavne kategorije gospodarskih dejavnosti:
- A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, - B Rudarstvo,
- C Predelovalne dejavnosti,
- D Oskrba z električno energijo, plinom in paro,
- E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, - F Gradbeništvo,
- G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, - H Promet in skladiščenje,
- I Gostinstvo,
- J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, - K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, - L Poslovanje z nepremičninami,
- M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, - N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
- O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, - P Izobraževanje,
- Q Zdravstvo in socialno varstvo,
- R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, - S Druge dejavnosti,
- T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo,
- U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
12
Tabela 2: Število samozaposlenih glede na SKD dejavnost – december 2020 SKD
dejavnost
Vse zaposlene
osebe
Vse samozaposlene
osebe
Samozaposlene osebe brez kmetov
Samozaposlene osebe - kmetje
A 4.115 22.094 810 21.284
B 2.261 23 23 Ni pojava
C 196.818 7.311 7.264 47
D 7.819 113 Statistično zaupno Statistično zaupno
E 10.386 48 48 Ni pojava
F 55.459 10.671 10.671 Ni pojava
G 105.995 8.052 8.049 3
H 52.273 3.819 3.819 Ni pojava
I 28.500 4.348 Statistično zaupno Statistično zaupno
J 25.322 3.751 3.751 Ni pojava
K 18.835 712 712 Ni pojava
L 4.109 534 534 Ni pojava
M 43.592 13.714 13.714 Ni pojava
N 30.894 3.082 3.082 Ni pojava
O 49.597 20 20 Ni pojava
P 72.152 2.767 2.767 Ni pojava
Q 67.062 1.962 1.962 Ni pojava
R 10.613 4.942 4.942 Ni pojava
S 9.783 7.015 Statistično zaupno Statistično zaupno
T 664 Ni pojava Ni pojava Ni pojava
U Ni pojava Ni pojava Ni pojava Ni pojava
Vir: SURS (2020)
Kot prikazuje tabela 2, je bilo konec leta 2020 največ samozaposlenih registriranih v SKD dejavnosti kategorije A, v katero se uvrščajo dejavnosti s področja kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva. Tipično je zaradi narave dela kar 96,3% vseh samozaposlenih v tej dejavnosti kmetov. Glede na število samozaposlenih sledi SKD dejavnost kategorije M, kamor uvrščamo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Samozaposlene osebe so glede na podkategorije pravniki in računovodje (20,9%), podjetniški, upravni in poslovni svetovalci (29,9%), znanstveni raziskovalci in raziskovalci v razvojni dejavnosti (1,4%), raziskovalci v tržni dejavnosti in oglaševalci (7,2%), arhitekti, samozaposleni, ki se ukvarjajo s tehničnim projektiranjem, preizkušanjem in analiziranjem (19,5%), osebe, ki upravljajo druge strokovne in tehnične dejavnosti (20,8%) ter veterinarji (0,3%). Sledi SKD dejavnost kategorije F, samozaposleni v tej kategoriji so gradbeniki stavb in inženirskih objektov, v skupini SKD dejavnosti kategorije G pa najdemo posrednike in trgovce na debelo (35,8%), trgovce na drobno (35,4%) ter prodajalce motornih vozil in vulkanizerje (28,8%). SKD dejavnost kategorije C zajema predelovalna industrija štiriindvajsetih proizvodnih dejavnosti. Med njimi je največ samozaposlenih proizvajalcev kovinskih izdelkov (26%), sledijo jim osebe, ki se ukvarjajo s popravili ter montažo strojev in naprav (15,5%), 11,2%
13
samozaposlenih obdeluje in predeluje les oziroma izdeluje izdelke iz lesa, plute ali slame, sledijo pa jim še proizvajalci pohištva (8,9%), živil (6,5%) in oblačil (5,5%). Tiskarjev in samozaposlenih, ki imajo v lasti foto studio je 4,8%, v manjšem obsegu pa delujejo še proizvajalci pijač (0,5%), tobačnih izdelkov (glede na podatke SiStata je število proizvajalcev tobačnih izdelkov statistično zaupen podatek), tekstila (1,8%) usnja, usnjenih in drugih izdelkov (0,9%), papirja in papirnatih izdelkov (0,5%), kemikalij in kemičnih izdelkov (0,5%), izdelkov iz gume in plastičnih mas (3,4%), proizvajalci nekovinskih mineralnih izdelkov (3,2%) kovin (0,3%), računalnikov in drugih elektronskih optičnih izdelkov (0,7%), proizvajalci električnih naprav (1%) in drugih strojev (2,1%), proizvajalci motornih vozil, prikolic in polprikolic (0,3%), plovil (glede na podatke Sistata je število proizvajalcev drugih vozil in plovil statistično zaupen podatek), 6% samozaposlenih pa opravlja druge raznovrstne predelovalne dejavnosti. SKD dejavnost kategorije H predstavlja dejavnost prometa in skladiščenja v RS. Kot kažejo podatki SiStata, je bilo v mesecu decembru 2020 pod kategorijo H registriranih 3.819 samozaposlenih, od tega jih je kar 81,3% delovalo v kopenskem prometu in cevovodnem transportu. 1,3% samozaposlenih je delovalo v vodnem prometu, 2% v zračnem prometu, 8,9% se jih je ukvarjalo z skladiščenjem in spremljajočimi prometnimi dejavnostmi, 6,5% pa je opravljalo poštno in kurirsko dejavnost.
Od 3.751 samozaposlenih, registriranih pod SKD dejavnostjo kategorije J, ki zajema informacijske in komunikacijske dejavnosti, je bilo 66,7% samozaposlenih računalniških programerjev ali IT svetovalcev, 19,4% samozaposlenih se je ukvarjalo s filmsko dejavnostjo, 2,3% je bilo založnikov, 2,5% samozaposlenih se je ukvarjalo z radijsko in televizijsko dejavnostjo, 2% s telekomunikacijskimi dejavnostmi, 7,1% samozaposlenih oseb pa je bilo registriranih pod drugimi informacijskimi dejavnostmi. Pod SKD dejavnostjo kategorije N najdemo druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Od 3.082 samozaposlenih v tej kategoriji, je 3,6% oseb dajalo dobrine v najem ali zakup, več kot polovica registriranih v tej kategoriji (51,5%) je opravljala dejavnost oskrbovanja stavb in okolice, 33,6%
samozaposlenih je opravljalo pisarniško in poslovno storitveno dejavnost, 1,4% varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 9,4% samozaposlenih pa je imelo v lasti potovalne agencije, oziroma so bili organizatorji potovanj. SKD dejavnost kategorije Q obsegata zdravstvo in socialno varstvo. Od 1.962 registriranih samozaposlenih jih je kar 87,6% v dejavnosti zdravstva, preostanek samozaposlenih pa deluje na področju socialnega varstva (glede na podatke SiStata je število samozaposlenih oseb, ki delujejo na področju socialnega varstva z nastanitvijo ali brez statistično zaupen podatek). Sledi SKD dejavnost kategorije R, ki zajema kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. 73,2% samozaposlenih najdemo registriranih pod kulturnimi in razvedrilnimi dejavnostmi, 26,3% pa pod športnimi in drugimi dejavnostmi za prosti čas. 0,1% samozaposlenih prireja igre na srečo, 0,5%
samozaposlenih pa opravlja s knjižnico, arhivom, muzejem, oziroma se ukvarja z drugo kulturno dejavnostjo. SKD dejavnost kategorije B zajema dejavnost rudarstva v RS. V mesecu decembru 2020 je bilo pri nas registriranih 23 samozaposlenih na področju
14
rudarstva. V kategoriji E je 75% samozaposlenih delovalo na področju zbiranja in odvoza odpadkov ter pridobivanja sekundarnih surovin, preostanek deleža samozaposlenih pa se je ukvarjalo z zbiranjem, prečiščevanjem in distribucijo vode ter z ravnanjem z odplakami in saniranjem okolja. (Glede na podatke SiStata je število samozaposlenih oseb, ki se ukvarjajo z zbiranjem, prečiščevanjem in distribucijo vode ter z ravnanjem z odplakami in saniranjem okolja statistično zaupen podatek). Pod SKD dejavnostjo kategorije O, ki zajema dejavnost javne uprave in obrambe ter dejavnost obvezne socialne varnosti je bilo v mesecu decembru 2020 po podatkih SiStata registriranih 20 samozaposlenih, pod SKD dejavnostjo kategorije P, ki zajema dejavnost izobraževanja pa 2.767 samozaposlenih oseb.
Zadnji dve SKD dejavnosti sta SKD dejavnost kategorije T, ki zajema dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem in proizvodnjo za lastno rabo ter SKD dejavnost kategorije U, kjer najdemo dejavnosti eksteritorialnih organizacij in teles. Glede na podatke SiStata pri nobeni od teh dveh kategorij dejavnosti ni zaznati pojava samozaposlene osebe v RS.
15
3 INTERVENTNI UKREPI DRŽAVE
Vlada RS je 12. marca 2020 na podlagi 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB, Uradni list RS, št. 33/06, 49/20-ZIUZEOP, 142/20, 175/20-ZIUOPDVE, 15/21-ZDUOP) razglasila nacionalno epidemijo, prekinila javni promet, omejila gibanje ter pričela z izvajanjem interventnih ukrepov, s katerimi je želela zajeziti širjenje bolezni SARS-CoV-2 in omejiti njene posledice za državljane in gospodarstvo.
Lahko rečemo, da se je izvajanje ukrepov začelo že s 5. marcem 2020, ko so lahko delodajalci s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, glede na izredne razmere, skladno s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/13, 78/13-popr., 47/15-ZZSDT, 33/16-PZF, 52/16, 15/17-odl. US, 22/19-ZPosS, 81/19, 203/20-ZIUPOPDVE) delavcem odrejali opravljanje dela na domu ali odrejanje drugega ustreznega oziroma primernega dela.
S tem ko se je situacija v državi zaostrila, je zakonodajna oblast države postregla s prvim protikoronskim paketom interventnih zakonov za boj proti epidemiji Covid-19. Prvemu paketu je skozi obdobje naslednjih mesecev leta 2020 sledilo še sedem paketov, ti pa so poleg sprejetja novih začasnih interventnih ukrepov prinesli tudi spremembe, dopolnitve in podaljšanje prvega paketa zakonov. Nedvomno bomo priča tudi dodatnim interventnim ukrepom, saj je celotna situacija zelo nepredvidljiva, posledice pa dolgoročne.
V naslednjih poglavjih so predstavljeni interventni ukrepi, ki jih je zakonodajna oblast sprejemala od dneva, ko je bilo v Sloveniji mogoče zaznati prvi resni preplah, ki ga je prinesla nova epidemija Covid-19.
3.1 PRVI PROTIKORONSKI PAKET (PKP1)
Prvi protikoronski paket (PKP1) oziroma paket prvih petih interventnih zakonov, ki ga je DZ po nujnem postopku sprejel na svoji 32. izredni seji 20. marca 2020 je vseboval:
- Zakon o interventni ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP),
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Covid-19) (ZZUSUDJZ, Uradni list RS, št. 36/20, 61/20),
- Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP),
- Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (ZIUPKGP, Uradni list RS, št. 36/20),
- Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK, Uradni list RS, št. 36/20, 49/20-ZIUZEOP, 203/20-ZIUPOPDVE).
16
Prvi protikorona mega zakon, sprejet 2. aprila 2020, ki je med drugim vseboval in dopolnjeval tudi nekatere določbe zgoraj naštetih zakonov, se je imenoval Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20-ZZUOOP, 175/20-ZIUOPDVE, 15/21-ZDUOP)9.
3.1.1 Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov
Zakon je prinesel spremembe na področju plač in prispevkov ter je bil sprejet z namenom ohranitve delovnih mest, zaradi posledic epidemije Covid-19. Delavci so bili zaradi začasnega čakanja na delo upravičeni do nadomestila plače, če jim delodajalec ni mogel zagotavljati dela, nadomestilo plače jim je pripadalo tudi v primeru odrejene karantene, samozaposlene osebe pa so lahko odložile plačilo prispevkov za socialno varnost (1. člen ZIUPPP).
Rečemo lahko, da je bil ZIUPPP nekakšna alternativa ZDR-1, saj je prinesel spremembe na področjih, ki jih prvotno urejal le-ta. ZDR-1 namreč ureja področje delovnih razmerij, sklenjenih na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Skladno z 138. členom ZDR-1 lahko delodajalec v času izrednih poslovnih in drugih razmer, ko ne more delavki oziroma delavcu zagotavljati dela, to osebo napoti na čakanje na delo, zaposlenemu pa pripada nadomestilo plače v višini 80% osnove (sedmi odstavek 137. člena ZDR-1). Velikost nadomestila plače je po ZDR- 1 odvisna od prejetih plač, oziroma nadomestil pred začetkom odsotnosti. Za osnovo velikosti nadomestila plače se upošteva delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev, oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, višina nadomestila pa ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal (sedmi odstavek 137. člena ZDR-1).
Delodajalec je moral za uveljavljanje pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače vložiti elektronsko ali pisno vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) v roku osmih dni od dneva napotitve delavca na začasno čakanje na delo (prvi odstavek 7. člena ZIUPPP), vloga pa je morala vsebovati opis poslovnega položaja delodajalca zaradi posledic epidemije (4. člen ZIUPPP). Delodajalec ni mogel uveljavljati delnega povračila nadomestila plače, če delavcem ni izplačeval plač, če so delavci pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa delali nadure, če je imel neporavnane denarne obveznosti ter če je bil nad njim uveden postopek insolventnosti10. Višina delnega povračila
9 Glej podpoglavje 3.5.
10 Insolventnost je pojem, pri katerem dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti oziroma je prezadolžen.
17
izplačanega nadomestila plače za začasno čakanje na delo s strani RS je znašala 40%
nadomestila plače in je bila omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila, ki se izplačuje za primer brezposelnosti (8. člen ZIUPPP). Trenutno znaša ta višina 892,50 eurov bruto (62. člen ZUTD). Delno povračilo nadomestila plač delavcev se je delodajalcu izplačevalo vsak zadnji dan meseca za mesec nazaj, in sicer v sorazmernem delu ali v celoti (drugi odstavek 8. člena ZIUPPP). Delodajalec je bil v času trajanja ZIUPPP primoran poleg izplačila nadomestila plače, poravnati tudi prispevke za obvezna socialna zavarovanja, prav tako pa ni smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. Prepovedano mu je bilo tudi odrejanje nadurnega dela, če je lahko to delo opravil z delavci, ki so bili na začasnem čakanju na delo. Kršitev katerekoli od naštetih določb, je pomenila vrnitev prejetih sredstev, bodisi za posameznega delavca ali v primeru začetka postopka likvidacije za vse delavce skupaj (9. člen ZIUPPP). Če je bil delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali v času odrejene karantene upravičen do odsotnosti z dela na podlagi predpisov s področja socialnih zavarovanj, zdravstvenega zavarovanja ali starševskega varstva, je pridobil pravico do ustreznega nadomestila plače, delodajalcu pa se delno povračilo nadomestila plače za tisto obdobje ni izplačalo. Če je bil delavec v istih primerih upravičen do dela s krajšim delovnim časom ter je za to prejemal tudi delno nadomestilo, se mu je nadomestilo plače izplačalo v sorazmernem delu, njegova pravica do prejemkov in plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj pa je ostala enaka (6. člen ZIUPPP).
ZIUPPP je uredil tudi odlog plačila prispevkov, do katerega je bila upravičena samozaposlena oseba, ki je na dan uveljavitve zakona opravljala katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko izvajanja dejavnosti (prvi odstavek 12. člena ZIUPPP). Spremembe, ki jih je ZIUPPP prinesel na področje prispevkov, so podrobneje obravnavane v poglavju, ki zajema analizo interventnih ukrepov za samozaposlene v času epidemije Covid-19.
3.1.2 Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CovV-2 (COVID-19)
Področje upravnih zadev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20-ZIUOPDVE). Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, oziroma druge stranke na področju upravnega prava, o njej pa govorimo, ko organ v zadevi vodi upravni postopek, v njem odloča ali izda upravno odločbo (2. člen ZUP).
Namen ZZUSUDJZ je bil, da se v pogojih epidemije zavaruje zdravje in življenje ljudi, ter da se kljub epidemiji zagotovi delovanje posameznih državnih organov, organov
18
samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Ukrepi so sledili temeljnemu cilju zmanjševanja možnosti širjenja virusa, zaradi izvajanja procesnih dejanj na strani strank in na drugi strani organov, pomembno pa je bilo dejstvo, da se je z zakonom varoval pravni položaj strank, ki bi morale izpolniti neko odrejeno obveznost, bodisi odpravljati pomanjkljivosti ali pošiljati dokaze, ki so bili potrebni za neko odločitev, pa tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jim bile naložene z odločbo ali sklepom (Geodetska uprava RS, 2020). Tako je zakon določil, da so roki postopkov tekli samo v nujnih primerih, v sodnih postopkih niso tekli roki za uveljavljanje pravic strank, prav tako niso tekli roki v ne nujnih sodnih zadevah, hkrati pa ni bilo mogoče vložiti ustavne pritožbe (3. člen ZZUSUDJZ). V času veljavnosti zakona so upravne enote opravljale samo postopke v nujnih zadevah, kar pomeni le tiste, v katerih je od odločitve odvisno zavarovanje življenja in zdravja ljudi, javni red in mir, javna varnost, premoženje večje vrednosti, preživljanje oseb, uveljavljanje drugih pravic ali drugi nujni ukrepi za izvajanje oblasti. Prav tako je bilo določeno, da se vročanje v času razglašene epidemije izvaja samo v nujnih primerih (prvi odstavek 8. člena ZZUSUDJZ). Osebno vročanje se je izvajalo v primerih izdelave osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje, če je oseba dovoljenje nujno potrebovala za odhod na delo ali v tujino. Če je bila vročitev opravljena pred uveljavitvijo ZZUSUDJZ, so roki začeli teči po prenehanju tega zakona, vročanje, ki je imelo status javnega naznanila in ki se je naznanilo na oglasni deski ali elektronsko na spletnem portalu eUprava11, se je v času ZZUSUDJZ objavljalo samo v elektronski obliki, s tem pa osebe niso imele potrebe po obisku upravnega organa. Prav tako so se vse ne nujne vloge strank do preklica ZZUSUDJZ sprejemale zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti (Geodetska uprava Republike Slovenije, 2020).
Po spremembah in dopolnitvah ZZUSUDJZ so s 1. majem 2020 ponovno tekli ne nujni sodni postopki (2. člen ZZUSUDJZ-A), izvedel se je lahko tudi neposredni stik strank pri ne nujnih postopkih (3. člen ZZUSUDJZ-A), ne nujne zadeve, ki so zahtevale osebno vročitev, pa so se lahko vročale tudi v poštni ali elektronski predal naslovnika (4. člen ZZUSUDJZ-A).
3.1.3 Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju
Postopkovni vidik davčnega sistema v Sloveniji določa ZDavP-2 medtem ko področje javnih financ ureja Zakon o javnih financah (ZJF, Uradni list RS, št. 11/11, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18, 195/20-odl. US). ZJF ureja sestavo in izvrševanje državnega ter občinskih proračunov. Ureja njihovo zadolževanje, poroštvo in notranji nadzor javnih financ ter določa pravila obveznega zavarovanja, pravila za delovanje javnih skladov, javnih zavodov in agencij, javnih podjetij in drugih pravnih oseb ter skrbi za fiskalno
11 Portal eUprava je elektronski portal RS za državljane s pomočjo katerega lahko opravljamo različne storitve, ki bi drugače opravljali pri državnih organih ali organih javne uprave. Skrbnik portala je Ministrstvo za javno upravo.
19
politiko države (1. člen ZJF). ZIUJP je določil ukrepe v zvezi s postopki za pobiranje davkov, ki so zavezancem za davek zagotavljali lažje izpolnjevanje svojih davčnih obveznosti (1. člen ZIUJP). Prišlo je do prerazporeditve pravic porabe državnega proračuna (12. člen ZIUJP), hkrati pa so se podaljšali tudi roki za predložitev premoženjskih bilanc uporabnikov državnega in občinskega proračuna AJPES-u (13. člen ZIUJP). Ko se v državi zaradi novonastalih obveznosti povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko Vlada za največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov (prvi odstavek 40. člena ZJF). Na ta način se lahko podaljšajo pogodbeni roki plačil, ustavi pa se lahko tudi prerazporejanje proračunskih sredstev. Zaradi epidemije Covid-19 se je izvrševanje posameznih izdatkov lahko zadržalo za več kot 45 dni (prvi odstavek 11. člena ZIUJP). Vlada mora v predlog DZ v 15 dneh pred iztekom začasnega zadržanja izvrševanja proračuna predložiti rebalans proračuna države (peti odstavek 40. člena ZJF). Proračun je akt države, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države za eno leto (Ministrstvo za finance, 2020). Zaradi epidemije Covid-19 je vlada predlog tega rebalansa vložila v roku 90 dni po preklicu epidemije, oziroma najkasneje do 1. septembra 2020. O rebalansu oziroma spremembah proračuna govorimo takrat, ko se spremenijo gospodarske oziroma makroekonomske okoliščine v državi.
DZ je 2. decembra 2019 sprejel tako imenovan Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021, Uradni list RS, št. 75/19, 61/20-ZDLGPE, 133/20, 174/20-ZIPRS2122). Z ZIPRS2021 se je določila sestava, izvrševanje, poraba sredstev, prihodki in prejemki države, obseg zadolževanja ter financiranje občin za proračuna RS v letih 2020 in 2021 (prvi odstavek 1. člena ZIPRS2021). Vlada je imela omejeno pravico prerazporejanja (28. člen ZIPRS2021), njene omejitve so se gibale med 5 in 20%, meja pa je bila odvisna od tega, v sklopu česa bi zakonodajna oblast spreminjala finančni načrt (prvi odstavek 28. člena ZIPRS2021). Vlada je za namen zagotavljanja sredstev, s katerimi so se izvajali ukrepi, povezani z epidemijo Covid-19, o prerazporeditvah pravic porabe v proračunu države odločala brez omejitev (12. člen ZIUJP). Proračun je proračunski sklad, v katerem se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo (prvi odstavek 48. člena ZJF). Ta sredstva se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potresi, poplave, plazovi, sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, za množični pojav nalezljive bolezni ter nesreč, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče (drugi odstavek 48. člena ZJF).
Ena od obveznosti, ki po ZJF bremeni uporabnike državnega in občinskega proračuna, je sestava in predložitev premoženjske bilance AJPES-u. Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je akt vlade, v katerem se prikaže stanje premoženja države in občin po stanju na dan 31. decembra tekočega leta (prvi odstavek 93. člena ZJF). Rok za sestavo in oddajo premoženjske bilance je 30. april prihodnjega leta (drugi odstavek 93. člena ZJF), a
20
so se zaradi epidemije Covid-19 roki za predložitev teh bilanc podaljšali do 31. maja 2020 (13. člen ZIUJP).
Spremembe, ki jih je ta zakon s svojimi ukrepi prinesel na davčno področje, so podrobneje opredeljene v poglavju, ki zajema analizo interventnih ukrepov za samozaposlene v času epidemije Covid-19.
3.1.4 Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane
Korona kriza nam je zagodla tudi na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. DZ je v namen, da bi se med epidemijo zagotovila zadostna oskrba prebivalstva s hrano, sprejel interventne ukrepe na trgu kmetijskih pridelkov, živil in živali (1. člen ZIUPKGP). Država je omejila ali prepovedala tržno ponujanje posameznih kmetijskih pridelkov, živil ali živali, ki so bile k nam uvožene od drugod, prav tako je je omejila tudi višino cen teh pridelkov, z zakonom pa so se lahko določili tudi začasni upravljalci kmetijskega gospodarstva, če njihovi lastniki niso bili zmožni opravljati dela. Z zakonom se je kmetijskim pridelovalcem priskočilo na pomoč tako, da je v namene skladiščenja teh pridelkov ali živil začasno postavila tudi objekte oziroma skladišča. Zakon, ki je ostal v veljavi do 31. maja 2020, je prinesel ukrepe tudi na trg gozdno lesnih sortimentov in področje veterinarstva, do sprememb pa je prišlo tudi na področju fitofarmacevtskih12 sredstev ter semenskega materiala kmetijskih rastlin (2. člen ZIUPKGP).
3.1.5 Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev
Zakon je bil sprejet z namenom omiliti likvidnostne težave gospodarskih družb, zadrug, društev, zavodov, samozaposlenih oseb, nosilcev kmetijske dejavnosti in fizičnih oseb.
Odlog plačila kreditnih obveznosti je bil omogočen pravnim in fizičnim osebam s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v RS (drugi odstavek 2. člena ZIUOPOK). S tem se je ustavila zapadlost obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga plačila, po izteku pa je naslednji obrok zapadel v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe, sklenjene med kreditojemalcem in banko ali hranilnico (prvi odstavek 5. člena ZIUOPOK). Kreditojemalci so morali v roku šestih mesecev po preklicu epidemije banki ali hranilnici, pri kateri so imeli najet kredit, predložiti vlogo za odlog plačila, rok za oddajo te vloge pa je pričel teči 1. junija 2020. Vsebina vloge se je pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost razlikovala (2. člen ZIUOPOK), oboji pa so morali ob vlogi predložiti izjavo, s katero so jamčili, da so imeli na dan 31. decembra 2019 poravnane vse zapadle denarne obveznosti. Če so se jim
12 Pripravki, ki se v kmetijstvu uporabljajo za varstvo rastlin in pridelkov pred škodljivci, povzročitelji bolezni in plevelom.
