RAZISKOVALNE METODE
RAZISKOVALNE METODE V INDUSTRIJSKI GEOGRAFIJI Igor V г i š e r*
V Geografskem vestniku XLVI (1974 smo prikazali poglavitne idejne in metodološke zasnove, na k a t e r i h t e m e l j i sodobna i n d u s t r i j s k a geografija.1
Opozorili smo tudi na številne probleme, ki s p r e m l j a j o to mlado geografsko vedo in ki povzročajo, da njena izhodišča in metodologija še zdaleč nista dodelani.
V p r e c e j š n j i m e r i v e l j a ta ugotovitev tudi za n j e n e raziskovalne metode, kot bo to razvidno iz p r i č u j o č e g a sestavka. Ameriški raziskovalec i n d u s t r i j - ske g e o g r a f i j e J. W. Alexander2 sploh pravi, da nobena od doslej u p o r a b l j e - nih metod nima posebnega ali n a d p o p r e č n e g a pomena. Podobno j e s podatki, s k a t e r i m i s k u š a j o p r i k a z a t i i n d u s t r i j s k e razmere. N a j v e č k r a t se razisko- valci p o s l u ž u j e j o n a s l e d n j i h p o d a t k o v : število ali velikost p o d j e t i j (obratov), število zaposlenih ali število delavcev v proizvodnji in njihova struktura, novo u s t v a r j e n a vrednost (družbeni proizvod ali n a r o d n i dohodek), vrednost izplačanih osebnih dohodkov, vrednost naložb v i n d u s t r i j s k o proizvodnjo, in- s t a l i r a n a moč s t r o j e v in obseg p r o i z v o d n j e , m e r j e n e v tonah, metrih, kosih in tako d a l j e .
Zaradi metodološke zadrege, k a k o z a j e t i in obdelati svojstveno in hetero- geno i n d u s t r i j s k o proizvodnjo, n e k a t e r i raziskovalci u p o r a b l j a j o d o k a j za- pletene in k o m b i n i r a n e metode in k r i t e r i j e . V e n d a r n j i h o v i rezultati, k l j u b vsem naporom, žal ne d a j e j o b o l j popolne podobe o industriji. Tudi nove ma- tematične in statistične metode, navzlic svoji navidezni prepričljivosti, k a j pogosto slabo p r i k a z u j e j o zapletene i n d u s t r i j s k e proizvodne odnose ali loka- c i j s k e pogoje. N e r e d k o se celo d o g a j a , da se izračunanim k o r e l a c i j a m med različnimi p o d a t k i ali u p o r a b l j e n i m i merili p r i p i s u j e poseben pomen in meni, da i z r a ž a j o tesno m e d s e b o j n o povezanost. O b tem se pa spregleda, da k o r e - l a c i j s k e p r i m e r j a v e p r e d v s e m povedo, ali i z k a z u j e j o merila podobno v a r i a - bilnost ali ne. V resnici p a l a h k o povzroče visoko ali nizko variabilnost pri- m e r j a n i h p o j a v o v globlji razlogi, k i niso d o v o l j razvidni iz u p o r a b l j e n e g a gradiva. Po d r u g i strani p a j e tudi res, da t a k o imenovano »klasično« geo- grafsko p r i k a z o v a n j e i n d u s t r i j e k l j u b veliki gostobesednosti in številnim n a v e d b a m večidel slabo z a j a m e i n d u s t r i j s k o celovitost. Pogosto se izgublja v podrobnostih, n a š t e v a n j u ali se na d o k a j zastarel način loteva o b r a v n a v a n j a te dinamične in h i t r o se s p r e m i n j a j o č e dejavnosti. P o z a b l j a se, da glede in- d u s t r i j e mnogi t e o r e t s k i modeli in p r a k t i č n a s p o z n a n j a hitro stare, da j e mogoče vrsto d e j s t e v razložiti edino na podlagi ekonomike in da j e t r e b a tudi dobro poznati tehnološke postopke, k i se u p o r a b l j a j o v i n d u s t r i j s k i pro- izvodnji, sicer bo p r i k a z p a p i r n a t ali celo napačen.
* dr,, redni univ. p r o f . . Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, 61000 L j u b l j a n a , Yu, glej izvleček n a koncu zvezka.
Raziskovalne metode v industrijski g e o g r a f i j i smo v p r i č u j o č e m p r i k a z u razdelili na štiri skupine:
— merila o razporeditvi industrije,
— merila o s p r e m e m b a h v razporeditvi industrije,
— merila o specializaciji in diverzifikaciji i n d u s t r i j e in
— m e r j e n j e m e d i n d u s t r i j s k i h odnosov.
I. Merila o razporeditvi industrije
N a j s t a r e j š i način p r i k a z o v a n j a razporeditve i n d u s t r i j e j e n a n a š a n j e šte- vila zaposlenih v obliki točk ali geometrijskih likov na mesto, k j e r delajo.
Namesto zaposlenih lahko uporabimo novo u s t v a r j e n o proizvodno vrednost.
I n d u s t r i j s k a območja pa j e o. MisztaFa določil tako, da j e izločil tiste k r a j e ali občine (»gromadec), na ozemlju k a t e r i h j e bival določen minimalni delež zaposlenih v industriji (v p r v e m primeru P o l j s k e i % vseh zaposlenih v indu- striji), ali pa se j e tam proizvedel določen minimalni odstotek v i n d u s t r i j i
•ustvarjenega narodnega dohodka.
Podatke o zaposlenih v industriji lahko p r i m e r j a m o tudi z nekaterimi drugimi podatki, npr. s številom prebivalstva, in obe s p r e m e n l j i v k i nanesemo na grafikon z n a v a d n o ali logaritmično razdelitvijo, ki potem pokaže med- sebojno odvisnost. I z r a č u n a n a regesijska premica med p r i m e r j a n i m a spremen- l j i v k a m a pokaže i z j e m e ali nenormalne odstope v pozitivnem ali negativnem smislu/
Najpogosteje u p o r a b l j a n o merilo za razmestitev in tudi stopnjo indu- strializacije je l o k a c i j s k i k o l i č n i k ( k v o c i e n t)5. Z njim primer- jamo regionalni delež v določeni industrijski dejavnosti z odstotnim dele- žem nacionalnega p o p r e č j a . Količnik lahko računamo tudi za celotno indu- strijo in sicer iz podatkov o zaposlenih, družbenem proizvodu, osebnih do- hodkih itd. N a j v e č k r a t ga računamo v n a s l e d n j i obliki:
Število zaposlenih v industriji i v r e g i j i n (ozemeljski enoti) Število zaposlenih v i n d u s t r i j i i na vsem ozemlju (državi)
Lk- = :
Število zaposlenih v v s e j industriji v določeni regiji
Število zaposlenih v v s e j industriji na vsem ozemlju (državi)
Ce i z k a z u j e panoga >i« lokacijski količnik nad 1,00, pomeni, da j e nad- poprečno razvita, če j e pod 1,00, pa zaostaja za poprečjem. Lokacijski kvo- cient ponavadi u p o r a b l j a m o kot uvodni p r i k a z in mu ne smemo pripisovati prevelikega pomena. Smiselno je, da ga u p o r a b l j a m o s k u p a j z drugimi merili in ustrezno razlago.
Podoben lokacijskemu kvocientu j e količnik ( k o e f i c i e n t ) l o k a - l i z a c i j e . Z n j i m merimo relativno regionalno koncentracijo določene in- d u s t r i j s k e panoge v p r i m e r j a v i z nekimi drugimi podatki za celotno ozemlje, npr. s prebivalstvom, narodnim dohodkom itd. Računamo ga tako, da (1) pri vsaki regionalni enoti odštejemo n j e n procentualni delež v panogi »i< od pro- centualnega deleža, ki ga ima ta panoga na celotnem o z e m l j u ; nato (2) sešte- jemo vse pozitivne oziroma negativne razlike in (3) delimo vsoti pozitivnih oziroma negativnih d i f e r e n c s 100. Vrednosti se g i b l j e j o med 0 in 1. Ce j e raz- poreditev panoge »i« e n a k a p o p r e č j u za celotno ozemlje, bo vrednost količ- nika 0, če pa j e n p r . panoga »i< osredotočena v enem samem k r a j u , bo vred- nost 1.
Nekateri raziskovalci so uporabljali obe merili v modificirani obliki P. S.
Florence je v svoji znani študiji6 vpeljal »koeficient geografske asociacije«, pri katerem primerjamo razporeditev določene industrijske panoge z drugo indu- strijsko panogo ali s prebivalstvom itd. po regijah. Podobno je Hoover5 vpeljal
»koeficient redistribucije« in z njim meril odklone med dvema razporeditvama istega pojava ob dveh časovno različnih popisih. Eno od distribucij je uporabil kot bazo in z njo meril indekse sprememb. Koeficient je variral med 0 (nobene redistribucije) in 1 (popolna redistribucija).
166
L o k a l i z a c i j s k a k r i v u l j a in i n d e k s l o k a l i z a c i j e7 te- meljita na Lorenzovem grafikonu in dopolnjujeta količnik lokalizacije. Potek in naklon lokalizacijske k r i v u l j e registrira vse poglavitne lokacijske količnike in kaže regionalno spreminjanje. Krivulja omogoča primerjavo več količ- nikov hkrati. Sestavimo jo iz dvojnega niza podatkov. Na ordinato nanašamo kumulativo odstotkov števila zaposlenih v industriji ali panogi »i« po regi- j a h in sicer tako, da začnemo pri regiji z najvišjim količnikom, na absciso
R
a nanašamo kumulativo odstotkov za vse zaposlene (v industriji) po regijah, ato ustrezno ranžirni razvrstitvi regij glede na lokacijski količnik posto- poma prištevamo odstotne vrednosti drugih regij. Namesto podatkov o za- poslenih lahko uporabimo navedbe o prebivalstvu, družbenem proizvodu itd.Površina, ki je na grafikonu nad lokalizacijsko krivuljo, o p r e d e l j u j e razme- stitev industrije (ali panoge »i«). Ce jo izmerimo ш izračunamo, kolikšen od- stotek od celotne površine odpade nanjo, dobimo indeks lokalizacije, ki se giblje med 0 in 100.
I n d e k s k o n c e n t r a c i j e ' j e merilo, ki pove v kolikšni meri je in- dustrija osredotočena v določeni regiji. Tudi ta količnik temelji na primer- javi industrijske razdelitve z neko drugo, npr. prebivalstveno. Računanje j e nekoliko zamotano. N a j p r e j zberemo za regije podatke o obeh p r i m e r j a n i h pojavih, nato pa izračunamo statistične koeficiente in jih razvrstimo glede na velikost od n a j v e č j e g a k najmanjšemu. Na podoben način razvrstimo tudi absolutne podatke. Če smo npr. p r i m e r j a l i število zaposlenih v industriji s številom prebivalstva po regijah, dobimo statistični koeficient število zaposle- nih v industriji na tisoč prebivalcev. Absolutne vrednosti o številu zaposlenih kumulativno seštevamo, dokler njihovo število ne doseže polovice vseh zapo- slenih na celotnem območju. Regije, ki so prispevale polovico vseh zaposlenih v industriji, so tiste, ki izkazujejo n a j v e č j o koncentracijo. Seštejemo tudi prebivalce, ki žive v teh regijah, in ugotovimo, kolikšen odstotek od vsega prebivalstva odpade nanje. Ce dobljeni odstotek odštejemo od 100, dobimo indeks industrijske proizvodnje za obravnavano območje. Indeks bo imel vrednosti med 50 in 99. У prvem primeru bo industrija razporejena na enak način kot prebivalstvo, v drugem pa bo osredotočena v eni sami regiji.
S. G. Grodskij' j e pri računanju indeksa koncentracije uporabil podatke o vrednosti proizvodnje, s a j so v n j e j zapopadene vse ekonomske kategorije in ne samo delovna sila. Spremenil j e tudi postopek računanja, ki se glasi:
°? i = ÛÊK '( U P l 2 + + U P3 + • • • U pn> i n Je
UPj, U P2. . . UPn = vrednost proizvodnje posameznih p o d j e t i j v milijonih rubljev,
UPK = vrednost proizvodnje vse industrijske panoge ali industrije v regiji v milijonih rubljev.
Indeks lahko izrazimo tudi v odstotkih od celokupne regionalne ali panožne proizvodnje. Izračunamo ga na naslednji način:
OP, • 100 л, OP2 = i ,
%
UPK
Ce nastopa v regiji več industrijskih središč, uporabimo p r e j š n j i postopek v spremenjeni obliki:
PTKOj = ^ (UP* + UP22 + . . . UP*)', k j e r j e
UPi, U P2. . . UPn = vrednost proizvodnje industrijskih središč v milijonih rubljev,
UPR = vrednost proizvodnje celotnega območja (rajona) v milijonih rubljev.
Kot nasprotje kazalcu koncentracije j e Grodski vpeljal k o e f i c i e n t d e c e n t r a l i z a c i j e ali d i s p e r z i j e . Računal ga je po obrazcu:
R1 + R2 + . . . Rn
n • 0,5642 • y F
Rj, R2 . . . Rn = r a z d a l j a i n d u s t r i j s k e g a centra od u p r a v n e g a središča ali neke- ga drugega pomembnega središča v regiji v km,
n = število i n d u s t r i j s k i h središč v regiji, S = površina regije v km2,
0,5642 • = —= = računsko izveden r a d i j kroga, ki ustreza velikosti po-yS Ул
vršine regije in j e n u j e n zaradi p r i m e r j a v e z r e g i j a m i drugačnih površin.
Ker se ta prvi koeficient decentralizacije opira samo n a razdalje, j e Grodski v p e l j a l še obliko, v k a t e r i j e upošteval vrednost proizvodnje:
K D = UPR UPR UPR
0,5642 •
UPj, UP2 . . . UPn = vrednost proizvodnje i n d u s t r i j s k i h središč, UPR = vrednost p r o i z v o d n j e vsega območja.
S prostorsko k o n c e n t r a c i j o i n d u s t r i j e se j e u k v a r j a l tudi p o l j s k i geograf S. Herman,10 v e n d a r j e njegov postopek preveč p r i l a g o j e n poljskim razmeram in ga zato ne p r i k a z u j e m o .
II. Merila o spremembah v razporeditvi industrije
Vsa d o s e d a n j a merila so prikazovala razmestitev i n d u s t r i j e ali pa so n j e n o razmestitev p r i m e r j a l a z razporeditvijo nekega drugega ali z i n d u s t r i j o vsebinsko povezanega p o j a v a . N a s l e d n j a skupina meril služi za ponazoritev sprememb v razmestitvi industrije, ki so nastale v določenem časovnem obdobju.
Preprosta oblika za u g o t a v l j a n j e sprememb j e k o l i č n i k ( k o e f i - c i e n t ) r e d i s t r i b u c i j e." P r i n j e m p r i m e r j a m o npr. r a z v o j zaposlenih v industriji, ali obseg p r o i z v o d n j e ali spremembe v vrednosti osnovnih sred- stev itd. po regionalnih enotah s spremembami, ki j i h j e isti izbrani indikator doživel v opazovanem času na celotnem ozemlju (države, r e p u b l i k e itd.).
Obrazec za njegovo r a č u n a n j e se glasi:
E = X a — , pri čemer j e : Yb Ya
E = pričakovano s t a n j e , Xa = vrednost kazalca v r e g i j i »a« v p r v e m (začet- nem) letu, Ya = vrednost kazalca na celotnem obravnavanem ozemlju v prvem
(začetnem) letu in Yb = vrednost kazalca na celotnem obravnavanem ozemlju v drugem (končnem) letu.
Postopek j e n a s l e d n j i : (1) ugotovimo količnik razvoja za celotno ozemlje, (2) za vsako regionalno enoto izračunamo spremembo glede n a obči količnik razvoja (po obrazcu), (3) ugotovimo, za koliko se r a z l i k u j e pričakovana vred- nost kazalca od d e j a n s k e g a s t a n j a v drugem (zadnjem) letu, in (4) določimo regionalne enote, ki i z k a z u j e j o h i t r e j š i r a z v o j oziroma z a o s t a j a j o za po- p r e č j e m , k a r pomeni, da s t a g n i r a j o ali celo n a z a d u j e j o .
Tako izračunane razvojne spremembe lahko pretvorimo v sshift ratio«,*' , če seštejemo vse pozitivne oziroma negativne odklone in vsoto izrazimo kot
delež (odstotek) vrednosti pojava za celotno obravnavano ozemlje. Ker pa ta postopek ne upošteva drugih prav tako pomembnih variabel, skušamo to slabost popraviti z g r a f i k o n o m r e l a t i v n e g a r a z v o j a (relative growth chart)." Po tem postopku vrisujemo v grafikonu na ordinato podatke o odstot-
168
nem razvoju po r e g i j a h za izbrano i n d u s t r i j s k o variablo (npr. novo ustvar- j e n a vrednost v i n d u s t r i j s k i proizvodnji, število zaposlenih), na absciso pa nanašamo podatke o razvoju neke druge, splošne variable (npr. o razvoju celotne proizvodnje, o celotnem prebivalstvu itd.). Diagonala, ki poteka iz ničelne točke in skozi točko p o p r e č j a za celotno ozemlje, deli pozitivne in negativne razvojne odklone. Pomožni koordinati skozi točko p o p r e č j a za ce- lotno ozemlje p a pomagata razbrati, k a t e r e enote i m a j o glede na eno ali drugo variablo nad- oziroma podpoprečen razvoj.
H. Elsasser14 j e v p e l j a l nekoliko drugačen postopek za boljše razume- v a n j e razvojnih sprememb v industriji. Avtor ga j e imenoval » r e g i o n a l n i f a k t o r « in ga j e računal po n a s l e d n j e m postopku:
m m
2 bi, t 2 Bi, t i\ — •
m m
I b;, o S Bj, o
i = 1 i = 1
R = regionalni faktor, B; = zaposleni v i n d u s t r i j s k i panogi »i« na celotnem ozemlju, b; = zaposleni v i n d u s t r i j s k i panogi »i« v določeni regiji, o = bazično leto, t = končno leto in m = število i n d u s t r i j s k i h panog.
У resnici j e mogoče regionalni f a k t o r razdeliti na dve sestavini: na struk- t u r n i in lokacijski f a k t o r in s tem dobiti vpogled v njegovo n o t r a n j o zgradbo.
Y tem p r i m e r u se n j e g o v a oblika glasi:
°u
ec-q li
t
•Bi II tV13
M
i = 1 m Q t •Bi tm o t m t m 0 t 2 C; •Bi I
Bi / 2 C; •Bi
,1 = 1 i = 1
/
i = 1S t r u k t u r n i Lokacijski f a k t o r f a k t o r C; = delež regije od vseh zaposlenih v panogi »i«.
S t r u k t u r n i f a k t o r nam pokaže, v k a t e r i h r e g i j a h so nameščene hitro se r a z v i j a j o č e i n d u s t r i j s k e panoge oziroma panoge s podpoprečnim razvojem.
Nasprotno temu pove lokacijski faktor (Standortfaktor, Standorteffekt)" za vse i n d u s t r i j s k e panoge s k u p a j , k a t e r e regionalne enote i z k a z u j e j o rast in k a t e r e stagnacijo. Zmnožek s t r u k t u r n e g a in lokacijskega f a k t o r j a d a j e regionalni faktor, ki pokaže, v k a t e r i h r e g i j a h se j e število zaposlenih (ali k a k š e n d r u g podatek, npr. proizvodnja, vrednost osnovnih sredstev itd.) povečalo p r e k o o p r e č j a oziroma j e ostalo za n j i m . Iz k o m b i n a c i j obeh f a k t o r j e v lahko do- imo štiri opredelitve:
a) regije, ki i m a j o glede na panoge in glede na celoto ugoden r a z v o j ; b) regije, v k a t e r i h i n d u s t r i j s k e panoge z a o s t a j a j o in s tem tudi celotni industrijski r a z v o j ;
c) regije, k j e r glavne i n d u s t r i j s k e panoge še vedno rastejo, toda celotni regionalni potencial j e že tako nasičen, da j e lokacijski ali celo regionalni f a k t o r m a n j š i od 1;
č) regije, k j e r kaže lokacijski f a k t o r rast i n d u s t r i j e v celoti, s t r u k t u r n i f a k t o r pa j e pri večini panog pod I, k a r pomeni, da se r a z v i j a j o slabše razvite i n d u s t r i j s k e panoge.
Na koncu pregleda teh različnih količnikov želimo še opozoriti na ne- k a t e r e njihove slabosti, ki nas lahko z a p e l j e j o . Tako j e npr. bilo empirično ugotovljeno, da j e vrednost količnikov pri velikih teritorialnih enotah pre- m a j h n a in obratno. To pomeni, da j e vsak koeficient odvisen od regionalne razdelitve in da se pri časovnih prikazih lahko n j i h o v a vrednost bistveno
s p r e m i n j a , če se m e n j a regionalna razdelitev. D r u g a slabost izvira iz osnov- nih podatkov, k i j i h u p o r a b l j a m o za p r i m e r j a v o . Zelo različne vrednosti npr. dobimo, če uporabimo za bazo aktivno i n d u s t r i j s k o prebivalstvo ali p a površino. V prvem p r i m e r u so količniki nizki, s a j se podoba posameznih industrijskih panog ne r a z l i k u j e veliko od splošne razmestitve aktivnega industrijskega prebivalstva. V drugem p r i m e r u pa so zaradi velikih razlik med bazo in p r i m e r j a n i m podatkom koeficienti zelo visoki. T e j p o m a n j k l j i - vosti se j e skušal J. H. Thompson" izogniti tako, da j e uporabil za m e r j e n j e i n d u s t r i j s k e razmestitve s r e d n j o vrednost treh različnih koeficientov, npr.
delež zaposlenih v industriji, delež osebnih dohodkov v industriji in delež narodnega dohodka u s t v a r j e n e g a v industriji v vsaki regiji. T r e t j a slabost količnikov izvira iz i n d u s t r i j s k e klasifikacije. Bolj ko j e i n d u s t r i j a razde- l j e n a na panoge, večji bodo količniki in nasprotno. Iz povedanega j e raz- vidno, da j e pomen vseh teh meril relativen in odvisen od regionalne raz- delitve, izbrane baze in i n d u s t r i j s k e klasifikacije.
S temi merili o c e n j u j e m o , ali ima r e g i j a heterogen i n d u s t r i j s k i sestav in ali j e močno specializirana. Stopnjo i n d u s t r i j s k e s p e c i a l i z a - c i j e " računamo iz i n d u s t r i j s k e s t r u k t u r e za vsako regijo in sicer tako, da seštevamo k v a d r a t e odstotnih deležev vsake posamezne i n d u s t r i j s k e panoge od celote, nato vsoto korenimo s k v a d r a t n i m korenom.
Pri drugi obliki, imenovani k o l i č n i k ( k o e f i c i e n t ) s p e c i a l i - z a c i j e , " p r i m e r j a m o odstotni delež (npr. zaposlenih) v i n d u s t r i j s k i pa- nogi »i« v regiji z deležem iste panoge na celotnem ozemlju (pokrajine, države). Računamo ga tako, da (1) odštejemo regionalni odstotek od ustrez- nega odstotka za celotno ozemlje, (2) seštejemo vse pozitivne oziroma nega- tivne razlike in j i h (3) ne glede na p r e d z n a k delimo s 100. Koeficient speciali- zacije j e podoben in p r i m e r l j i v s koeficientom lokalizacije. Njegove vred- nosti se g i b l j e j o med 0 in 1. Iz koeficienta specializacije lahko izpeljemo s p e c i a l i z a c i j s k o ( a l i d i v e r z i f i k a c i j s k o ) k r i v u l j o." Sesta- vimo jo na enak način kot lokalizacijsko k r i v u l j o . Količnik specializacije lahko določimo tudi iz odstotnega deleža, ki ga tvori v Lorenzovem grafikonu površina nad specializacijsko k r i v u l j o od celotne površine.
Z namenom, da bi z m a n j š a l odvisnost koeficienta specializacije od osnov- nega podatka, j e A. Rodgers20 v p e l j a l č i s t i d i v e r z i f i k a c i j s k i i n - d e k s . Dobimo ga na n a s l e d n j i način: (1) izračunamo odstotne deleže zapo- slenih za vse i n d u s t r i j s k e panoge, (2) deleže razvrstimo od n a j v i š j i h k n a j - m a n j š i m , (3) deleže kumulativno seštejemo in sicer tako, da k delnemu se- števku vedno p r i š t e j e m o n a s l e d n j i podatek, dokler ne pridemo do končne vsote, (4) na e n a k način računamo to vsoto tudi za posamezne regije, (5) od regionalnih diverzifikacijskih indeksov odštejemo indeks za celotno ozemlje in (6) dobljeno razliko delimo z diferenco, ki smo j o dobili, ko smo odšteli od regionalnega diverzifikacijskega indeksa z n a j m a n j š o diverzifikacijo di- verzifikacijski indeks za celotno ozemlje. Vrednost indeksa se bo gibala med 0 in + 1.
Diverzifikacijske k r i v u l j e lahko izračunamo za različna o b d o b j a ; po- k a ž e j o nam spremembe v specializaciji. Na splošno d a j e j o k r i v u l j e boljši pregled na specializacijo, k a k o r pa količniki, ki p o d a j a j o eno samo številko za posamezno regijo.
Zaradi velikega števila različnih kazalcev o industriji j e raziskovalec pogosto primoran, da skuša ugotoviti skupne lastnosti izračunanih količnikov in indeksov in si na ta način olajša s k l e p a n j e . V ta namen lahko u p o r a b i
III. Merila o specializaciji in diverzifikaciji industrije
1 7 0
multivariacijsko oziroma f a k t o r s k o analizo.21 Iz različnih s e r i j podatkov (va- riabel), npr. o deležu zaposlenih v industriji, spremembah tega deleža, spre- membah celotnega prebivalstva itd., bo skušal ugotoviti, k a t e r i f a k t o r j i so poglavitni razlog variranja, kakšna je njihova teža (pomen) pri teh spremem- bah in kako se med seboj povezujejo. S faktorsko analizo bo n a j p r e j ugotovil korelacijsko odvisnost med posameznimi variablami, nato pa pri vsaki regio- nalni enoti, kolikšen je delež posameznega f a k t o r j a pri v a r i r a n j u regionalnih enot oziroma pri regionalni diferenciaciji. Glede na to, da ugotavljamo pri v a r i r a n j u p o j a v a hkratno součinkovanje dejavnikov, skušamo z interkorela- cijo in izločanjem »f a c t o r loading« razbrati, katere kombinacije ali tako ime- novani >factorji< (components) so tisti osnovni in standardizirani povzroči- telji največjega dela totalne variance. Takšnih f a k t o r j e v je več, vendar na- vadno ugotavljamo le prve med njimi, ki nam p o j a s n j u j e j o večino (okoli 80 %) totalne variance.
IV. Merila o medindustrijskili odnosih
U g o t a v l j a n j e in m e r j e n j e medindustrijskih odnosov (česar pa ne sme- mo z a m e n j a t i z medsektorskimi odnosi, k a r se pogosto d o g a j a pri prevodih iz angleščine, k j e r ima beseda »industry* pomen dejavnosti in ne predelo- valne industrije) j e zaradi velike povezanosti in soodvisnosti i n d u s t r i j e in učinkov na izbor lokacije in razvoj i n d u s t r i j e zelo pomembno. Je pa h k r a t i izredno težavno in upamo se trditi, da še ni n i k j e r zadovoljivo rešeno. V pre- c e j š n j o pomoč j e bila tem meritvam i z n a j d b a in u p o r a b a i n p u t - o u t p u t m a t r i k , v e n d a r tudi ta pripomoček ni rešil osnovnega v p r a š a n j a , k a k o zadovoljivo zbrati in evidentirati osnovno gradivo. Zato so mnogi modeli o medindustrijskih odnosih b o l j teoretičnega, k a k o r pa praktičnega pomena.
V n e k a t e r i h socialističnih državah s centraliziranim vodenjem gospo- darstva in temu ustreznemu e v i d e n t i r a n j u blagovnih tokov j e problem mor- da nekoliko preprostejši. Sodeč po n e k a t e r i h razpravah, so podatki o med- i n d u s t r i j s k i h blagovnih zvezah na razpolago. Sovjetski geograf A. T. Hru- ščev22 predlaga n a s l e d n j e načine m e r j e n j a . Pomen določene i n d u s t r i j s k e pa- noge v medregionalnem blagovnem toku n a j bi se meril po obrazcu:
r r
r w — v
У = -1- ; — - , k j e r j e :
X i r
y = koeficient medregionalnega obsega blagovnosti i n d u s t r i j s k e panoge »i«,
i
r r
w = izvoz p r o i z v o d n j e i n d u s t r i j s k e panoge »i« iz r e g i j e r, v = uvoz pro-
i r i
izvodnje i n d u s t r i j s k e panoge »i« v regijo r in x = obseg p r o i z v o d n j e in- d u s t r i j s k e panoge »ic v regiji r. i
Medindustrijski proizvodne odnose ugotavljajo na dva načina: z računom, koliko j e posamezna i n d u s t r i j s k a panoga udeležena v stroških ali vrednosti določene enote proizvodne panoge »i«, ali pa v obliki »tablice šahmatnoga tipat (input-output matrika). Tablico s e s t a v l j a j o š t i r j e kvadrati, ki o z n a č u j e j o od- nose med panogami in celoto. I. k v a d r a t p r i k a z u j e odnose med industrijskimi panogami oziroma proizvodni cilj. II. k v a d r a t p o d a j a s t r u k t u r o končnega proizvoda (to j e elemente družbenega proizvoda in o d t e g l j a j e za gorivo, surovine itd.) v n a t u r a l n e m iznosu. III. k v a d r a t p o d a j a s t r u k t u r o končnega proizvoda glede na vrednost in IV. k v a d r a t porazdelitev n o v o u s t v a r j e n e vrednosti. Za ekonomskogeografsko analizo j e zlasti zanimiv p r v i k v a d r a t , ki p o d a j a oceno vsake dejavnosti iz dveh vidikov: glede na m a t e r i a l n e stro- ške (stolpci) in glede na razporeditev u s t v a r j e n e proizvodnje (vrste), obenem pa nam omogoča vpogled v proizvodne zveze med industrijskimi panogami.
Iz matrike j e omogoče razbrati blagovni tok iz panoge »i« v panogo »j«, to j e n j u n o funkcijsko zvezo: Хц = а^ • Xj
Xj = obseg proizvodnje, ki ga mora panoga >j« dobiti za svojo proizvodnjo, ajj = obseg proizvodnje panoge »i«, ki j e n u j n a za proizvodnjo v drugi pa- nogi, npr. v panogi »j«, in = blagovni tok, ki druži panogi »i« in >j«.
Y spremenjeni obliki podaja zgornji obrazec direktne stroške:
(npr. za 1 tono aluminija je potrebno v poprečju 16,5 tisoč kWh). Ce pa k tem direktnim stroškom dodamo še druge, se bo obrazec za blagovni tok med dvema panogama glasil:
! ау X j + y ; = Х ј (i = 1,2... n )
j
Xj = obseg proizvodnje v panogi »i«, Xj. = obseg proizvodnje v panogi »j«, ay = koeficient direktnih stroškov, yj = končni proizvod panoge »i«.
Ta odnos se imenuje »enačba razmestitve proizvodnje« v odnosih med industrijskimi panogami.
Bolj konkreten vpogled v medsektorske (medpanožne) industrijske od- nose nudi študija S. M. Zavadzkega in R. Ilorodenskega." Podatke planske komisije o surovinah, polizdelkih in izdelkih sta raziskovalca n a j p r e j pre- verila po podjetjih, nato pa vse podatke spremenila v denarne vrednosti.
Z m e t o d o b i l a n c sta skušala ugotoviti, kako potuje blago med posa- meznimi panogami znotraj regije in kakšne so zveze z drugimi regijami.
Razlikovala sta pasivne stike (oskrba z gorivom, surovinami, polizdelki itd.) in aktivne zveze (prodaja proizvodov drugim p o d j e t j e m v regiji ali z u n a j nje). Končno bilančno matriko sta sestavila iz bilanc za posamezne panoge.
Njena oblika je bila naslednja:
\
aktivni stikiv
medregionalni stiki med- narodnistiki
S k u p n o S k u p n o
A
znotraj regije z drugimi regijami narodni med-stiki S k u p n o S k u p n o Sl x10 x.ll> X,2.. . X,„ 4 il Xjj + X, X,a2 x20 Х.2Д x22 • • • x2n x2 n
i = 1 x2j + x2 X2
i
X nO xn.l- xn2 • • • xnn xn n
i = t xnj xn n
2 xi 0
n 21
n
xil . 2 Xj2
= II
n Xj S 1 i - 1
n
21 xu + £ • 2 Xn
U + n = i
n 11 S xj = S Xj
= i i = i i
n
2 xin
= 1
n
X1 i = i =
n 2 XU + n = i
n 11 S xj = S Xj
= i i = i 172
Drugače se je problema medindustrijskih zvez in aglomeracij lotil M.
Streit,24 ki je na primeru Zahodne Nemčije in Francije in ob razpoložljivih po- datkih o razporeditvi zaposlenih po krajih, območjih in departementih ter iz input-output blagovnih tabel za 26 industrijskih panog obeh držav izdelal na- slednjo analizo. V prvem delu je n a j p r e j ugotovil p r o s t o r s k o a s o c i a - t i v n o s t posameznih industrijskih panog. Sodil je, da se mora povezava industrijskih panog občutiti tudi v bližini namestitve tovarn. S pomočjo kore- liranja podatkov o regionalni razmestitvi zaposlenih dveh industrijskih panog je ugotovil težnjo k prostorskemu druženju industrijskih panog (Assoziations- mass). Uporabil je naslednji obrazec:
J ( X ;g — X j ) • ( xj g — X j ) '
g (xi - xj )
i i
S ( xi g- X i )2
% r
S ( xi g- X i )2
% e
i, j = industrijski panogi;
g = regija g;
Xjg = Xjg = zaposleni v panogah »i« in »j« v posameznih regijah:
Xj, Xj = poprečje zaposlenih v panogah »i« in »j« po regijah.
Vendar korelacija ne d a j e pravilne slike o združevanju industrije, tem- več le sliko k r a j e v n e (regionalne) asociacije industrijskih panog, ki pa j e lahko zaradi neustrezne regionalne delitve zabrisana ali napačna. To po- sebno velja za večje industrijske aglomeracije, ki so lahko razdeljene na več regij.
V drugem delu j e Streit meril medindustrijske zveze med posameznimi panogami oziroma skupinami industrijskih panog (Interindustriele Verflech- tung) na osnovi i n p u t - o u t p u t t a b l i c . Uporabil je naslednji obrazec:
Vjj = intenziteta medindustrijskih zvez med panogama »i« in »j«;
I = input; O = output; i, j = industrijski panogi.
Pri računanju je moral izvesti nekatere poenostavitve. Tako je upošteval samo »intermediami output«, ne pa tudi osebne dohodke in amortizacijo. Zane- maril je dejanske odnose med blizu ležečimi industrijami in upošteval samo poprečja, s a j podatkov v tem smislu ni imel. Razmerje med »inputom« in
»outputom« n a j bi bilo simetrično, k a r ustreza vrednostnim odnosom, ne pa dejanskim zvezam. Tako se npr. v proizvodnem procesu predela različne surovine, njihova bližina j e za proizvodne zveze zelo pomembna, vendar pa tega iz vrednostnih razlogov ni mogoče razbrati, niti izmeriti.
Za ugotovitev medsebojnih zvez so bili podatki o »input-output« odnosih z linearno multiplo regresijo analizirani. Endogena variabla j e bila stopnja prostorske asociacije vsakokratne obravnavane panoge z drugimi panogami.
Stopnja prepletanja j e bila naslednja:
rk j = + bt Vk j + U l
rk j = regresijski koeficient, po številu 25 za 26 industrijskih panog;
k = panoga »k« v odnosu do panoge »j«;
Vkj = odgovarjajoča bilateralna intenziteta prepletanja;
at = relevantna variabla;
u4 = latentna variabla.
Streit j e model dopolnil z dvema variablama, ki sta izražali odnos obeh panog do celotne razporeditve industrije. Upal je, da bo s tem z a j e l tudi težnje, k i u č i n k u j e j o na t v o r j e n j e i n d u s t r i j s k i h aglomeracij. R a z š i r j e n i obrazec se j e glasil:
rk j = a2+ b2- Vk j + C 2 - Ak i+ u2 Ak j = — — 2
rkj = asociacija i n d u s t r i j s k e panoge »k« z drugimi panogami;
Vkj = intenzivnost p r e p l e t a n j a ; I = celotna i n d u s t r i j a ;
Ski> Sjj = odnos do lokacije celotne i n d u s t r i j e .
Streit j e po t e j poti izračunal za vsako panogo več multiplih korelacijskih koeficientov in sicer:
1. multipli k o r e l a c i j s k i koeficient četrte s t o p n j e za i n d u s t r i j s k o panogo kot odvisno v a r i a b l e ;
2. koeficient intenzivnosti prepletenosti obeh panog;
3. parcialni koeficient k o r e l a c i j e t r e t j e s t o p n j e ;
4. parcialni koeficient multiple k o r e l a c i j e i n d u s t r i j s k e panoge do drugih dveh panog.
Z metodo j e dobro pokazal vezi, ki o b s t a j a j o med posameznimi i n d u s t r i j - skimi panogami, in t v o r j e n j e i n d u s t r i j s k i h kompleksov (npr. vezi med j e k l a r - nami, kovaško industrijo, strojno, kovinsko in elektrotehnično industrijo).
Na osnovi te metode in n j e n i h rezultatov j e mogoče načrtovati graditev m a n j š i h i n d u s t r i j s k i h kompleksov v nerazvitih območjih. Zal pa so n j e n i rezultati glede regionalnih vezi med industrijskimi panogami zaradi gradiva in drugih omejitev p r e c e j skromni in t e r j a j o n a d a l j n j e p r o u č e v a n j e .
Literatura — Bibliography
1. Vrišer I.: O i n d u s t r i j s k i geografiji, Geografski vestnik, XLVI, 1974, p. 97—109.
2. A l e x a n d e r J. W.: Location of Manufacturing Methods of Measurement, Ann. Ass. Am. Geogr., 1958, 48, 1.
3. Smith D. M;: Industrial Location, An Economic Geographical Analysis, 1970.
3a. Misztal S.: P r z e m i a n y w s t r u k t u r z e p r z e s t r z e n n e j przemyslu na zie- miach polskich w latach I860—1965, PAN, 1970.
4. Miller E. W.: A Geography of Industrial Location, 1970, p. 14.
5. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, 1960, p. 124—125.
6. Florence P. S.: Investment, Location, and Size of Plant, 1948.
7. Isard W„ and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 255—258.
8. Miller E. W.: A G e o g r a p h y of Industrial Location, o. c„ p. 78—79.
9. G r o d s k i j S. G.: Metodi rasčeta u r o v n e j koncentracii promišlennogo proizvodstva, Vestnik Moskovskogo Universiteta, 5, 1971, p. 78—79.
10. Herman S.: Areas of Spatial Concentration of Industry in Poland, Geographica Polonica, 11, 1967, p. Ill—113.
11. Miller E. W.: A Geography of Industrial Location, o. c., p. 25—27.
12. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 259.
13. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 260.
14. Elsasser H.: Die neue Karte »Industrie und Gewerbe, Ubersicht«, Atlas der Schweiz, Geographica Helvetica, 1972, p. 148—157.
15. Müller J. H.: Methoden zur regionalen Analyse und Prognose, 1973, p. 54—61.
1 7 4
16. Thompson J. H.: A new Method for Measuring Manufacturing, Ann., Ass. Am. Geogr., XLY, 1955, p. 418—420.
17. Britton J. H. N.: Regional Analysis and Economic Geography, A Case Study of Manufacturing in the Bristol Region, 1967, p. 75.
18. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 271.
19. Isard W., and others: Methods in Regional Analysis, o. c., p. 273, 193.
20. Rodgers A.: Some Aspects of Industrial Diversification in the United States, Economic Geography, 33, 1957, p. 272—274.
21. Britton J. H. N.: Regional Analysis and Economic Geography, o. c., p. 90—93.
22. Hruščev A. T.: G e o g r a f i j a promišlennosti SSSR, 1969, p. 118—119.
23. Zawadzki S. M., Horodenski M.: Uproszczona metoda badania regio- nalnych wieri p r o d u k c y j n y c h przemyslu, Przeg. Geogr. XXXVIII, 2, 1966, p. 239—242.
24. Streit M.: Uber die Bedeutung des räumlichen Verbunds in Bereich der Industrie, ein Empirischer Beitrag zur Regionalpolitik, 1967, p. 1—128.
RESEARCH METHODS IN INDUSTRIAL GEOGRAPHY Igor V r i š e r
(Summary)
This p a p e r on research methods used in the geography of m a n u f a c t u r i n g industries continues the survey of conceptual and methodological problems of industrial geography p r e s e n t e d in Geografski vestnik XLVI (1974). Various and on the whole still, not entirely satisfactory methods of industrial geo- g r a p h y were classified into four groups. Measurements of distribution of industries were included into the groups, comprising: establishment of indu- strial areas (3a), location quotient (5), quotient of localisation (5, 6), locali- sation curve and the index of localisation (7). The second group includes measurement of change in the distribution of industries: the coefficient of redestribution (1), shift ratio (12), relative growth chart (13) and the regional factor analysis (14, 15). The measurements of specialisation and diversification of industries are included in the third group: the degree of industrial spe- cialisation (17), coefficient of specialisation (18), the specialisation or diversifi- cation curve (19) and the p u r e diversification index (20). The measurements of the interindustrial relations are included into the f o u r t h group: the goods flow matrices (22), the balance sheets (23), the measurements of association and the input-output matrices (24).
