ŠPORTNA VZGOJA

(1)

U NI NA RT

ŠPORTNA VZGOJA

v športnih oddelkih gimnazije

Gimnazija Splošna gimnazija

Obvezni predmet (735–840 ur) 1.–3. letnik (po 210 ur, 6 ur na teden) 4. letnik (105–210 ur, 3–6 ur na teden)

(2)

U NI NA RT

ŠPORTNA VZGOJA v športnih oddelkih gimnazije Gimnazija; Splošna gimnazija

Obvezni predmet (735–840 ur); 1.–3. letnik (po 210 ur, 6 ur na teden); 4. letnik (105–210 ur, 3–6 ur na teden)

Predmetna komisija:

Breda Lorenci, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, lanica mag. Jurij Novak, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, lan Tomaž Urban i , Gimnazija Ljubljana Šiška, lan

Pri posodabljanju u nega na rta je predmetna komisija za posodabljanje u nega na rta za športno vzgojo izhajala iz obstoje ega u nega na rta za športno vzgojo iz leta 1998.

Predmetna komisija je upoštevala mnenja in nasvete u iteljev, svetovalcev in drugih

strokovnjakov ter doslej objavljena dela slovenskih in tujih avtorjev v zvezi s poukom športne vzgoje v športnih oddelkih.

Recenzenta:

dr. Marjeta Kova , Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Igor Slobodnik, Gimnazija Ljubljana Šiška

Uredili: Katja Križnik in Nataša Purkat

Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.

(3)

Kazalo

1 OPREDELITEV PREDMETA... 4

2 CILJI / KOMPETENCE ... 5

3 CILJI IN VSEBINE ... 6

3. 1 Cilji - prvi in drugi letnik... 7

3. 2 Cilji - tretji in etrti letnik... 7

3. 3 Prakti ne in teoreti ne vsebine... 8

3. 3. 2 Atletika... 8

3. 3. 3 Gimnastika z ritmi no izraznostjo ... 9

3. 3. 4 Ples... 9

3. 3. 5 Košarka ... 9

3. 3. 6 Odbojka... 9

3. 3. 7 Nogomet... 9

3. 3. 8 Rokomet... 10

3. 3. 9 Plavanje in nekatere vodne aktivnosti ... 10

3. 3. 10 Smu anje in nekatere zimske aktivnosti... 10

3. 3. 11 Pohodništvo ... 10

3. 3. 12 Program drugih športov ... 11

3. 3. 13 Program posebnega treninga v izbrani športni panogi... 11

4 PRI AKOVANA RAVEN SPOSOBNOSTI IN ZNANJA ... 12

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE... 14

6 DIDAKTI NA PRIPORO ILA ... 15

7 VREDNOTENJE ZNANJA ... 19

(4)

1 OPREDELITEV PREDMETA

Razvoj vrhunskega športa zahteva iskanje novih možnosti pri izboru talentov, skrb za njihov razvoj in snovanje takšnih oblik dela, ki celovito zajemajo vsa bistvena podro ja zorenja mladega loveka.

Zakon o gimnaziji zagotavlja posebej nadarjenim mladim športnikom prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov in pove an program športne vzgoje. Dijakom športnikom so s tem omogo eni temeljni pogoji za doseganje ustrezne ravni u ne in športne uspešnosti.

Namen športne vzgoje je opraviti del osnovnega treninga, v višjih letnikih pa v dogovoru s trenerji tudi del specialnega treninga. S takšno strokovno zasnovo pripravljamo športno nadarjene dijake na obdobje tekmovalne zrelosti. Dijaki športniki naj pri športni vzgoji pridobijo im ve gibalnih izkušenj in osnovne kondicije ter ustrezna športno teoreti na znanja, ki so povezana tudi z drugimi u nimi podro ji.

V prvih treh razredih gimnazije imajo dijaki v vsakem letniku po šest ur športne vzgoje tedensko oziroma po 210 ur na leto. V etrtem letniku imajo dijaki lahko tri do šest ur športne vzgoje tedensko oziroma 105 do 210 ur letno.

Športni oddelki lahko uporabijo tudi ve ji del ur namenjenih dijakovi prosti izbiri za dodatne prostovoljne športne dejavnosti kot so: šole v naravi, te aji, sklopi športno teoreti nih predavanj, ipd.

Redni pouk dopolnjujejo športni dnevi, ki so namenjeni razbremenitvi dijakov. Šola organizira najmanj dva športna dneva v I.,II. in III. letniku, v etrtem letniku pa enega.

Vsebinsko, organizacijsko in metodi no je program zaokrožen v dve šolski obdobji:

• V prvem in drugem letniku, pri starosti 15 do 17 let, prevladuje širjenje gibalne izobrazbe in kondicijska vadba, pri kateri se upošteva na ela gradilnega treniranja z zmernejšo intenzivnostjo in postopnim pove evanjem obsega vadbe.

Dijaki športniki v tem obdobju dopolnijo temeljna znanja iz osnovnih športnih zvrsti: atletike, gimnastike z akrobatiko in ritmi no izraznostjo, športnih iger, plavanja in plesa. Spoznajo naj tudi im ve drugih športnih zvrsti.

(5)

• Dijaki športniki, ki se ukvarjajo s tistimi športi, v katerih lahko že zelo zgodaj dosežejo vrhunske rezultate, že v prvem in drugem letniku pridobivajo posebna znanja, saj so že v tej starosti vklju eni v vrhunski trening in lahko vadijo z individualnimi programi in v specializiranih športnih objektih.

• V tretjem in etrtem letniku, pri starosti 17 do 19 let, prevladajo na ela vrhunskega treninga, ko se poleg obsega pove uje tudi intenzivnost vadbe.

Zna ilen je postopen prehod v specializacijo pri športni vadbi. Dijaki se posami no ali v manjših skupinah posve ajo predvsem specialnemu treningu s pridobivanjem dodatnih znanj za izbrano športno panogo. Manj je pridobivanja novih splošnih gibalnih znanj in nekoliko ve sprostilne vadbe in metod za obnovo organizma športnikov. Pri dijakih, ki so se odlo ili v etrtem letniku za manj kot šest ur športne vzgoje, poteka proces dela po enakih na elih. Omejena sta le obseg in intenzivnost športne vadbe.

• Športni oddelek je lahko sestavljen iz predstavnikov razli nih športnih panog ali pa je homogen, kar vpliva na organizacijo vadbe, na cilje in vsebine programa.

2 CILJI / KOMPETENCE

Športna vzgoja prispeva k oblikovanju harmoni ne osebnosti športnika. Z razvojem gibalnih sposobnosti in športnih znanj mu omogo a dosegati višjo raven osnovne kondicije, dolgoro no pa oblikovati življenjske cilje, povezane s športno dejavnostjo.

S sredstvi športne vzgoje, ki so usmerjena v:

• posamezniku prilagojen razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti,

• pridobivanje številnih splošnih in posebnih športnih znanj,

• ustveno ter razumsko dojemanje športa vklju no z eti nimi pojmi kot so fair play, zdrava tekmovalnost, medsebojno sodelovanje, strpnost in odklanjanje dopinga,

uresni ujemo naslednje globalne cilje:

• pozitivno doživljanje športa v vseh pojavnih oblikah šolske športne vzgoje, tekmovalnega in vrhunskega športa ter športa za vse (rekreacije)

• skrb za zdrav in skladen razvoj (pravilna telesne drže in oblikovanje skladne postave, razumevanje vplivov ustrezne ali pretirane športne aktivnosti)

(6)

• krepitev zdravega ob utka samozavesti in zaupanja vase

• motivacija za sodelovanje v vrhunskem športu

• spodbujanje k medsebojnemu sodelovanju, zdravi tekmovalnosti, spoštovanju športnega obnašanja (fair playa), strpnosti in sprejemanju druga nosti

• spodbujanje gibalne ustvarjalnosti

• odgovorno ravnanje do narave in vadbenega okolja (športni objekti, oprema in rekviziti) ter spoštovanje naravne in kulturne dediš ine.

• dopoldanska športna vadba s primerno izbrano vsebino, ustreznimi metodami in oblikami dela je dopolnjevanje glavnega popoldanskega treninga v športnem klubu.

Pri športni vzgoji razvijamo tudi klju ne kompetence za vseživljenjsko u enje, ki jih dolo a evropski referen ni okvir:

• sporazumevanje v maternem jeziku

• sporazumevanje v tujih jezikih

• matemati na kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji

• digitalna pismenost

• u enje u enja

• socialne in državljanske kompetence

• samoiniciativnost in podjetnost

• kulturna zavest in izražanje.

3 CILJI IN VSEBINE

Cilji so v vsakem šolskem obdobju razdeljeni v štiri skupine, ki poudarjajo:

• telesni razvoj in razvoj gibalnih ter funkcionalnih sposobnosti

• usvajanje in nadgradnjo športnih znanj

• seznanjanje s teoreti nimi informacijami

• oblikovanje športnih navad, stališ in na inov ravnanja.

(7)

3. 1 CILJI - PRVI IN DRUGI LETNIK

Telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti:

• z izbranimi nalogami splošne kondicijske priprave razvijajo vse gibalne sposobnosti (vse vrste mo i, hitrost, koordinacija, gibljivost) in funkcionalnih sposobnosti (aerobna in anaerobna vzdržljivost)

• dopolnjujejo individualne programe specialne vadbe

• z izbranimi nalogami oblikujejo skladno postavo in pravilno telesno držo

• ugotavljajo in spremljajo svoje telesne zna ilnosti, gibalne in funkcionalne sposobnosti ter razvoj športne forme in pri tem po potrebi uporabljajo sodobna sredstva IKT

Spopolnjevanje razli nih športnih znanj:

• samostojno ogrevajo in se umirjajo po vadbi, izbirajo ustrezne raztezne in krepilne vaje in skrbijo za obnovo organizma

• samostojno vadijo in dopolnjujejo znanje tehnike v izbrani športni panogi

• spopolnjujejo osnovne elemente atletike in gimnastike

• spopolnjujejo tehniko in taktiko športnih iger do stopnje, ki omogo a sodelovanje v igri in uspešnost v razli nih igralnih situacijah

• obvladujejo osnovno motoriko v sorodnih športnih disciplinah (igrah z žogo, plesu, plavanju in smu anju ter drugih športih)

Seznanjanje s teoreti nimi informacijami

• poznajo osnove teorije športnega treniranja, anatomije in fiziologije

• poznajo najbolj pogoste športne poškodbe, ukrepe pri odpravljanju posledic in ustrezno preventivo

• poglobijo znanja tekmovalnih pravil, sojenja in organizacije tekmovanj

• razumejo organiziranost športa in njegove vloge v družbi

• poznajo pravice in dolžnosti, ki jih prinaša status vrhunskega športnika

• poznajo vidike tveganja v športu in na ela varnosti pri športni vadbi

• razumejo preventivno vlogo športa v ozaveš anju proti zasvojenosti Oblikovanje športnih navad, razvoj stališ in na inov ravnanja

• razvijajo odgovoren odnos do svojega zdravja (telesna nega, zdrava prehrana, športni na in življenja, odklanjanje razvad in stimulativnih sredstev)

• spremljajo svojo kondicijsko pripravljenost in telesno težo

• razvijajo odnos do redne športne vadbe in sodelovanja v vrhunskem športu

• spoštujejo športna pravila, dogovore in na ela fair playa

• športno prenašajo zmage in poraze

• razvijajo kulturen odnos do okolja in do narave

3. 2 CILJI - TRETJI IN ETRTI LETNIK

Telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

• samostojno izbirajo gibalne naloge za razvoj osnovnih in posebnih gibalnih sposobnosti (vse vrste mo i, gibljivost, hitrost, koordinacija) in funkcionalnih sposobnosti (aerobna, anaerobna in specialna vzdržljivost)

• samostojno spremljajo in vrednotijo svoje telesne zna ilnosti ter gibalne in funkcionalne sposobnosti in pri tem po potrebi uporabljajo sodobna sredstva IKT

(8)

Spopolnjevanje športnih znanj do stopnje, ki omogo a:

• samostojno izbirajo in utemeljujejo izbor ustreznih gibalnih nalog

• sodelujejo s športnim pedagogom in trenerjem pri dolo anju obsega in intenzivnosti vadbe

• spopolnjujejo posebne športne tehnike in ustvarjalno povezujejo zahtevnejše gibalne naloge

• znajo takti no razmišljati in ravnati v razli nih igralnih situacijah

• znajo uporabiti druge športe v sprostilne namene in sodobne tehnike regeneracije Seznanjanje s teoreti nimi informacijami

• seznanijo se z vplivom vrhunskega športa na loveka s fiziološkega, psihološkega in sociološkega vidika

• seznanjajo se s sredstvi in metodami razvijanja vseh motori nih sposobnosti

• seznanjajo z zahtevnejšimi takti nimi razli icami

• spoznajo posebna na ela in oblike na rtovanja športne forme

• poznajo najbolj pogoste športne poškodbe, postopke prve pomo i, ukrepe pri odpravljanju posledic in ustrezno preventivo

Oblikovanje športnih navad, stališ , in na inov ravnanja:

• sprejmejo zahtevnejši športni na in življenja z ve jo koli ino vadbe in odgovornim odnosom do regeneracije (po itek, športna prehrana, fizikalne metode obnove organizma..)

• ohranjajo motivacijo za sodelovanje v vrhunskem športu

• spoštujejo pravila športnega obnašanja (fair playa) in upoštevajo tekmovalna pravila

• razumejo protislovja vrhunskega športa

• razvijajo kulturen odnos do vadbenega okolja in do narave

• doživljajo sprostitveni vpliv športne vadbe.

3. 3 PRAKTI NE IN TEORETI NE VSEBINE

3. 3. 1 Splošna kondicijska priprava

Prakti ne vsebine: Teoreti ne vsebine:

Vaje za razvoj in spopolnjevanje vseh vrst mo i, hitrosti, koordinacije in gibljivosti, aerobne in specialne vzdržljivosti; ugotavljanje gibalnih sposobnosti in telesnih zna ilnosti.

Osnovne zakonitosti športne vadbe, oblike kondicijske priprave športnikov; vrednotenje in spremljanje gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti.

Povezava z biologijo in informatiko

3. 3. 2 Atletika

Vaje za spopolnjevanje tehnike teka, šprint, nizki in visoki štart, štafetne predaje, dolgotrajnejši tek v naravi v zmernem aerobnem tempu, skok v daljino z zaletom, skok v višino, meti težke žoge ali krogle.

Sredstva atletske vadbe za razvoj razli nih gibalnih sposobnosti, ocena lastnega napredka v atletski motoriki.

Povezava z biologijo, kemijo, fiziko in informatiko

(9)

3. 3. 3 Gimnastika z ritmi no izraznostjo

Gimnasti ne vaje z razli nimi cilji (ogrevanje, sproš anje, razvijanje mo i, gibljivosti in koordinacije); prvine akrobatike, preskoki orodij; skoki z male prožne ponjave; prvine ravnotežja; vaje v vesi in opori; ritmi ne prvine brez rekvizita in z rekviziti (dekleta);

povezovanje elementov plesa in akrobatike.

U inki in pomen pravilne izvedbe gimnasti nih vaj, pomen estetike gibanja

Povezava z glasbo, biologijo in fiziko

3. 3. 4 Ples

Prakti ne vsebine Teoreti ne vsebine:

Plesno gibanje v razli nem ritmu in tempu;

družabni plesi; popularne plesne zvrsti in aerobika.

Ples s sociološkega, psihološkega in kulturnega vidika, ples kot multimedialni pojav

Povezava z glasbo, psihologijo in sociologijo.

Športne igre (košarka, odbojka, nogomet, rokomet) - športni pedagog izbere najmanj dve športni igri

3. 3. 5 Košarka

Podaje in lovljenja v razli nih igralnih situacijah, vodenje, zaustavljanje, pivotiranje, odkrivanje, vtekanje, in križanje; meti na koš; igra 3:3 na en koš ter igra 5:5 na dva koša z osnovnimi

takti nimi razli icami v obrambi in napadu.

Teoreti ne osnove obrambe in napada, pravila in sodniški znaki. Postavitev in gibanje igralcev v izbranem sistemu.

Povezava s slovenš ino, fiziko, psihologijo in sociologijo

3. 3. 6 Odbojka

Razli ni odboji in podaje; spodnji in zgornji servis; sprejem servisa; napadalni udarec; enojni blok; lažje igralne kombinacije, igra 6:0 in postopen prehod na igro 4:2.

3. 3. 7 Nogomet

Podaje in sprejemanje žoge; vodenje; streljanje na vrata; tehnika pokrivanja igralcev in

odvzemanja žoge; razli ne igre in lažje igralne kombinacije za spopolnjevanje tehni nih in takti nih prvin; mali nogomet - igra.

(10)

3. 3. 8 Rokomet

Podaje, lovljenje in pobiranje žoge; vodenje;

streljanje na gol; tehnika pokrivanja nasprotnika;

osnove individualne in conske obrambe, taktika napada proti conski obrambi, igra z globokimi conskimi postavitvami in s consko obrambo 6:0.

3. 3. 9 Plavanje in nekatere vodne aktivnosti

Osnovna šola plavanja (dve tehniki);

vzdržljivostno plavanje; informativno: štartni skok, šolski obrat, šolska štafetna predaja, prosto potapljanje, osnove skokov v vodo.

Nevarnost iz rpanosti v vodi, nevarnosti pri prostem potapljanju, osnovni elementi reševanja in prve pomo i. Pravila obnašanja in higiena na plavališ u.

Povezava z biologijo, kemijo in fiziko Šola mora organizirati plavalni te aj za vse dijake neplavalce.

3. 3. 10 Smu anje in nekatere zimske aktivnosti

Elementi šole smu anja, smu anje na urejenih

smu iš ih, osnove smu arskega teka, drsanje. Red na smu iš ih in drsališ ih, pravila varnosti.

Osnovno znanje o smu arski opremi.

3. 3. 11 Pohodništvo

Najmanj en vsakoletni daljši pohod v sredogorje, e je mogo e po delu ene od veznih poti;

orientacijski pohod s pomo jo karte, kompasa in smernega kota.

Odgovornost za kulturen odnos do narave;

gorništvo kot del slovenske narodne identitete;

tehnika hoje, taktika pohoda, orientiranje v naravi; nevarnosti v gorah in na ini ravnanja v primeru nesre e, varna oprema.

Povezava z geografijo, biologijo in likovno umetnostjo

(11)

3. 3. 12 Program drugih športov

Z namenom širiti gibalno izobrazbo spoznajo dijaki v prvih dveh letnikih tudi druge športne panoge, ki jih je mogo e organizirati pri redni vadbi ali v šoli v naravi. To so predvsem namizni tenis, tenis, badminton, hokej v dvorani, baseball, squash, razli ne plesne tehnike, borilni športi, plezanje na umetni steni, lokostrelstvo, rolkanje, gorsko kolesarjenje, tek na smu eh, veslanje, jadranje na deski, rafting in podobno.

Širjenje in utrjevanje gibalnih znanj v drugih

športih. osnovne tehnike sproš anja in joge; Osnovne zna ilnosti drugih športov (tehnika, taktika, pravila, oprema).

3. 3. 13 Program posebnega treninga v izbrani športni panogi

Del programa športne vzgoje se izvaja skupno, del pa posami no ali v manjših skupinah, ki jih sestavljajo tekmovalci istih ali sorodnih športnih panog (košarkarji, atleti teka i ali skakalci, smu arji, igralci tenisa in podobno). Ve skupne vadbe je v prvem in drugem letniku, manj v tretjem in etrtem, kjer prevladuje specialni trening. Vsebino in izvedbo jutranjega programa specialnega treninga v izbrani športni panogi na rtujejo in izvajajo trenerji v sodelovanju s športnim koordinatorjem v šoli.

V poseben program sodijo tudi sodniški in vaditeljski izpiti, ki jih dijaki športniki lahko opravijo v organizaciji gimnazij s športnimi oddelki in panožnih športnih zvez.

Posebne vsebine, metode in oblike vadbe v

izbrani športni panogi. Zna ilnosti posebne športne vadbe v izbrani športni panogi (tehnika, taktika, na rtovanje vadbe, ugotavljanje in spremljanje u inkov posebne vadbe, pravila, oprema).

(12)

4 PRI AKOVANA RAVEN SPOSOBNOSTI IN ZNANJA

Ob koncu gimnazijskega izobraževanja naj dijak ali dijakinja doseže naslednjo raven sposobnosti in znanja:

SPLOŠNA KONDICIJSKA PRIPRAVA –

Dijak/dijakinja razvije svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti do stopnje, ki zagotavlja skladen telesni razvoj in omogo a u inkovitost v izbranem športu. Nau i se spremljati svoj gibalni status in zna samostojno izbrati vaje, s katerimi ga bo izboljšal.

ATLETIKA –

Dijak/dijakinja je sposoben glede na svoje sposobnosti neprekinjeno prete i daljšo razdaljo v zmernem aerobnem tempu in naj poskuša izboljšati tehniko v šprintu, skoku v daljino z zaletom, skoku v višino in metih težke žoge ali krogle.

GIMNASTIKA Z RITMI NO IZRAZNOSTJO –

Samostojno izbira in sestavlja komplekse gimnasti nih vaj glede na potrebe in posebnosti športne panoge; povezuje razli ne akrobatske, ritmi ne in plesne prvine ob glasbeni spremljavi.

PLES –

Dijak/dijakinja zna osnove plesnega gibanja do stopnje, ko lahko sproš eno zapleše ter obvladuje osnovne programe aerobike.

KOŠARKA –

Obvladuje tehni ne prvine in takti ne kombinacije v obrambi in napadu do stopnje, ko lahko uspešno igra na en koš ali na dva koša. Sodeluje pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj.

ODBOJKA –

Dijak/dijakinja pozna tehni ne prvine in takti ne kombinacije do stopnje, ki omogo ajo njihovo povezovanje v dinami nih igralnih situacijah in igro 6:0. Sodeluje pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj.

(13)

NOGOMET –

Dijak pozna tehni ne prvine in takti ne kombinacije do stopnje, ki omogo a njihovo povezovanje v dinami nih igralnih situacijah ter sproš eno igro malega nogometa 4:1.

Sodeluje pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj.

ROKOMET –

Dijak/dijakinja pozna tehni ne prvine in takti ne kombinacije do stopnje, ki omogo a njihovo povezovanje v dinami nih igralnih situacijah ter igro z razli nimi napadi proti individualni ali conskim obrambam. Sodeluje pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj.

PLAVANJE IN NEKATERE VODNE AKTIVNOSTI –

Dijak/dijakinja obvlada najmanj eno tehniko plavanja in vzdržljivostno plava 10 min.

SMU ANJE IN NEKATERE ZIMSKE AKTIVNOSTI –

Varno smu a na urejenih smu iš ih, gre na daljši pohod na tekaških smu eh in varno drsa.

POHODNIŠTVO –

Dijak/dijakinja pozna ustrezno opremo, pravila varne hoje v gore in orientiranje s pomo jo karte, kompasa in smernega kota.

PROGRAM DRUGIH ŠPORTOV –

Obvlada razli na športna znanja, ki ugodno vplivajo na uspešnost v izbrani športni panogi in omogo ajo ukvarjanje s temi športi tudi v kasnejših življenjskih obdobjih.

PROGRAM SPECIALNEGA TRENINGA V IZBRANI ŠPORTNI PANOGI –

Dijak/dijakinja obvlada dodatna športna znanja v izbrani športni panogi, ki omogo ajo u inkovitejšo športno pripravo.

(14)

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE

K celostnemu razumevanju športa in njegovih u inkov pripomore tudi povezovanje z u nimi vsebinami drugih predmetov (biologija, psihologija, sociologija, kemija, fizika, geografija, zgodovina slovenš ina, umetnost, informatika). Nakazane so vsebine, ki jih je mogo e izvajati v okviru medpredmetnih in kroskurikularnih povezav: pri rednem pouku, na športnih dnevih, v okviru projektov, projektnega tedna, dnevov dejavnosti, timskega pou evanja pri interesnih dejavnostih, itd.

Splošne teoreti ne vsebine: Predlagane

medpredmetne povezave

Predlagane kroskurikularne povezave

Šport in zdravje - Pojem zdravja, vloga športa v razvoju in ohranjanju zdravja; pomen vsakodnevnega gibanja, zunanjega videza, higiene, prehrane, sprostitve in obnove organizma; prva pomo , preventiva in rehabilitacija s športom.

Biologija, psihologija,

sociologija Vzgoja za zdravje, okoljska vzgoja, poklicna orientacija

Osnove psihologije in sociologije športa - Psihološka priprava športnika, potrjevanje osebnosti in osebne identitete, pomen koncentracije, odgovorni medsebojni odnosi s soigralci, trenerjem, z

u itelji, sodniki,publiko,mediji...,socializacija in resocializacija, prosti as, odnosi v družini.

Sociologija in

psihologija Knjižni no informacijska znanja, državljanska kultura, okoljska vzgoja

Analiza športne tehnike - Spremljanje tehni ne u inkovitosti z analizo kinogramov, video posnetkov ipd), osnove biomehanike.

Fizika in biologija IKT in vzgojo za zdravje

Ugotavljanje in spremljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti - Delovanje lokomotornega, kardiovaskularnega in živ nega sistema, redna kontrola treniranosti.

Biologija, kemija in

informatika IKT, vzgoja za zdravje, okoljsko vzgojo in poklicno orientacijo Teorija športnega treniranja - Na ela na rtovanje

vadbe in uravnavanje športne forme. Biologija in psihologija Knjižni no inform.

znanja, vzgoja za zdravje

Odklanjanje rizi nih dejavnikov v športu - Alkohol, nikotin, droge, stres, pono evanje, neprimerna prehrana, slabe higienske in varnostne navade.

Biologija, kemija,

psihologija, sociologija Vzgoja za zdravje, okoljska vzgoja, državljanska kultura Doping v športu - Vrste prepovedanih stimulativnih

sredstev in škodljivi u inki. Kemija, biologija in

zdr. vzgoja Vzgoja za zdravje, državljanska kultura Ekološki problemi, ohranjanje naravne in kulturne

dediš ine Biologija, sociologija,

umetnost, slovenš ina, zgodovina in geografija

Okoljska vzgoja, državljanska kultura Dileme sodobnega športa - Agresivnost in

tekmovalnost, razreševanja konfliktov, spoštovanje poštenega športnega obnašanja (fair playa), odgovornost

Psihologija in

sociologija Vzgoja za zdravje, državljanska kultura

(15)

za prevzete naloge, vloga posameznika v skupini, liderstvo, zvezdništvo

Zgodovina športa - Olimpizem, razvoj športa v prejšnjem stoletju, razvoj slovenskega športa in posameznih športnih panog.

Zgodovina, umetnost

in geografija Knjižni no inform.

znanja, državljanska kultura

6 DIDAKTI NA PRIPORO ILA

Sodelovanje pri športni vzgoji

Športna vzgoja v športnih oddelkih gimnazije mora biti vklju ena v proces treninga in je obvezna za vse dijake. Tisti, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo sodelovati, izvajajo individualno prilagojeno vadbo po nasvetu zdravnika, trenerja ali športnega u itelja. Dijaki so lahko opravi eni za krajše ali daljše asovno obdobje le po presoji zdravnika.

Športni dnevi

Vsaka gimnazija organizira vsako leto najmanj dva, lahko pa tudi ve športnih dni, ki naj trajajo vsaj po pet ur. Športni dnevi morajo biti vsebinsko in doživljajsko bogati, vedri, povezani z drugimi predmetnimi podro ji ter smiselno razporejeni skozi celo leto.

Ve ina športnih dni naj poteka v naravi. Vsaj eden naj bo namenjen pohodništvu, drugi naj poteka v zimskem asu (smu anje in druge zimske dejavnosti). Na enem od športnih dni naj se dijaki udeležijo razli nih aerobnih dejavnosti v naravi, spoznavajo nove športe ali se udeležijo športnih programov, ki jih ni mogo e uresni iti med rednim poukom (plavanje, kolesarjenje, orientacija, veslanje, lokostrelstvo, squash...). Športni dnevi naj bodo povezani s kulturnimi, naravoslovnimi ali naravovarstvenimi vsebinami (ohranjanje naravne in kulturne dediš ine, spoznavanje ekoloških problemov).

Šola v naravi v okviru obveznih izbirnih vsebin

Namen šole v naravi je, da dijaki športniki opravijo v prehodnem netekmovalnem obdobju v spremenjenem okolju del kondicijske priprave ali sprostilnega treninga. V programu se športna vadba prepleta s sorodnimi vsebinami naravoslovja, družboslovja, prve pomo i, zdravstvene vzgoje, glasbenega in likovnega izražanja. Šola v naravi je izjemna priložnost za spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov v skupini in nudi možnost boljšega spoznavanja

(16)

in druga nega skupnega sodelovanja u iteljev in dijakov. Eden od osnovnih namenov je, da se ob športnem udejstvovanju spodbuja ustven, kulturen in odgovoren odnos do narave ter naravne in kulturne dediš ine.

Šolska športna tekmovanja

Dijaki športniki sodelujejo tudi v šolskem tekmovalnem sistemu. Tu imajo priložnost, da pred sošolci in u itelji potrjujejo svojo posebno nadarjenost in znanje. Šola organizira razli na medrazredna športna tekmovanja, ki so sestavni del in dopolnitev šolske športne vzgoje. Na šolskih tekmovanjih morajo biti upoštevana in poudarjena na ela poštenega športnega obnašanja (fair playa), spoštovanje tekmecev in kulturno spremljanje športnega dogodka. Dijaki športniki naj bodo vzor ostalim dijakom, ki sodelujejo na tekmovanju.

Uspešnost in motivacija dijakov

Eno od osnovnih izhodiš u nega na rta je zagotoviti ustrezno motiviranost dijakov športnikov. Športni pedagog mora upoštevati razli no športno uspešnost in druga ne zahteve dijakov, ki izhajajo iz razli nih športnih panog. Upošteva na elo, da lahko napredujejo vsi dijaki.

V procesu športne vadbe se morajo prepletati ustveni, razumski, socialni in vrednostni vidiki vzgoje. U itelj izbira skupaj s trenerji cilje, vsebine in metode dela tako, da se vsi dijaki po utijo prijetno, kar jim ob drugih globalnih ciljih omogo i psihi no razbremenitev in sprostitev od naporov, ki jih prinaša vrhunski trening in šolske obveznosti. Ne le trdo delo temve tudi igra naj bo sestavni del športne vzgoje v vseh obdobjih dijakovega razvoja. Vsi u iteljevi ukrepi morajo biti naravnani k oblikovanju pozitivnih stališ , podpirati morajo pozitivno samopodobo in prijateljski odnos do sošolcev.

Športni pedagog podpira motivacijo s spodbujanjem, z vrednotenjem napredka posameznika in z ustrezno izbiro vsebin in postopkov. Osebni cilji dijakov so razli ni in temeljijo na specifi ni storilnosti. Biti morajo takšni, da jih je dijak zmožen dose i. Predvsem ne smejo biti osredoto eni le na zmago in tekmovanje z drugimi. Pri oblikovanju osebnih ciljev se u itelj opira na redno spremljanje telesnih zna ilnosti in gibalne u inkovitosti posameznikov.

(17)

Cilji in vsebine

Cilji so raz lenjeni v štiri skupine, ki odgovarjajo na vprašanja: katere gibalne sposobnosti naj dijaki razvijajo, katera prakti na in teoreti na znanja naj pridobijo ter kakšna stališ a, navade in na ine ravnanja naj si oblikujejo. Opredeljeni so v dveh dvoletnih obdobjih. Namerna odprtost prinaša u itelju relativno veliko stopnjo avtonomije, hkrati pa odgovornost za smotrno in prilagojeno izbiranje vsebin, upoštevajo predložene cilje, strukturo športnega oddelka, posebnosti posameznih dijakov športnikov in prostorskih ter materialnih možnosti za izpeljavo programa.

Vsebine posameznih športnih zvrsti ter teoreti ne informacije so nanizane za vsa štiri leta.

U itelj predstavi teoreti ne informacije povezano s prakti nim delom.

Športni pedagog naj upošteva na elo postopnega pove evanja obsega športne vadbe s prehodom mladih športnikov na dvakrat dnevni trening.

Šola, ki predpisanih vsebin plavanja ne more izpeljati med rednim poukom, naj jih v okviru športnih dni ali v te ajni obliki. Na enak na in lahko šola izpelje tudi programe pohodništva, gorništva, smu anja in drugih zimskih športnih dejavnosti.

Pri akovana raven sposobnosti in znanja

Pri akovana raven sposobnosti in znanja je v u nem na rtu opredeljena lo eno za vsako športno zvrst. Predstavlja tisto športno osnovo, ki jo dijaki športniki skušajo usvojiti v okviru široke gibalne izobrazbe, ki s primerno osnovo zagotavlja višji vrh športnih dosežkov. Ker je neizogibno, da se bodo nekateri nau ili ve in hitreje kot drugi ter bodo v nekaterih gibalnih nalogah bolj u inkoviti, mora u itelj vsebine in zahteve prilagoditi zmožnostim in posebnim potrebam posameznikov. Dijak-inja ob koncu šolanja pridobi tudi primerno teoreti no znanje, ki mu omogo a kriti no oceno svoje telesne pripravljenosti, samostojen izbor ustrezne vadbe in skrb za zdrav na in življenja.

(18)

Skrb za varnost dijakov

Pri športni vzgoji je treba posebno skrb nameniti varnosti. Športni pedagog mora upoštevati naslednja izhodiš a:

• zavarovanje vadbenega prostora, pozornost pri pripravljanju in pospravljanju orodij;

• prilagajanje vsebin, metodi nih postopkov, organizacije vadbe in obremenitve sposobnostim in predznanju dijakov;

• doslednost pri uporabi varne športne opreme;

• doslednost pri uporabi osebne športne opreme, predvsem ustrezne športne obutve;

• upoštevanje na el pomo i in varovanja;

• upoštevanje temeljnih na el varnosti pri pohodništvu, plavanju, smu anju in gimnastiki, glede na veljavno zakonodajo;

• seznanjanje dijakov z nevarnostmi v gorah.

V telovadnici in v neposredni bližini drugih vadbenih objektov morajo biti nameš ene omarice prve pomo i.

Normativ za spremstvo skupin izven šolskih objektov 16 dijakov. Pri plavanju, smu anju, pohodništvu in kolesarstvu veljajo posebna dolo ila glede velikosti skupin. V skupini neplavalcev je lahko najve osem dijakov, v skupini plavalcev pa 12. Pri smu anju ne sme biti v skupini ve kot deset dijakov za etnikov in 12 dijakov smu arjev. Na planinskem pohodu spremljata skupino dijakov dva spremljevalca: na izletu v sredogorje je velikost skupine dijakov poleti lahko do 15 udeležencev, pozimi pa do 10. Pri kolesarskih izletih je lahko v skupini najve 10 dijakov.

(19)

7 VREDNOTENJE ZNANJA

Spremljava in vrednotenje stopnje osvojenosti posameznih športnih znanj, osebnih športnih dosežkov in mladostnikovega telesnega ter gibalnega razvoja sta nelo ljivi in nepogrešljivi sestavini vsakega vzgojno-izobraževalnega dela. Na rtno spremljanje in vrednotenje zbranih podatkov o dijakovem napredku ter opazovanje in analiziranje procesa dela omogo ajo u itelju ustrezno na rtovanje športno vzgojnega procesa, prilagoditev pouka posamezniku, svetovanje pri izboljšanju njegovih dosežkov, sposobnosti in znanj ter pri vklju evanju v razli ne zunajšolske dejavnosti.

Športni pedagog vse leto na rtno spremlja dijakov telesni, gibalni in funkcionalni razvoj, stopnjo osvojenosti razli nih športnih znanj, osebne športne dosežke pri športni vzgoji, na razrednih, šolskih in drugih tekmovanjih, odsotnost, opravi evanje zaradi zdravstvenih problemov in vklju evanje dijaka v zunajšolske športne dejavnosti.

Spremljava in vrednotenje sta podlagi za ocenjevanje športne vzgoje. Pri ocenjevanju upoštevamo naslednja temeljna izhodiš a:

- Vrednotimo predvsem dijakovo gibalno znanje ob upoštevanju individualnih sprememb v telesnem in gibalnem razvoju.

- Podlaga za vrednotenje so pri akovane ravni sposobnosti in znanj, ki jih dolo i u itelj v svoji letni u ni pripravi na osnovi obstoje ega u nega na rta.

- Merila ocenjevanja morajo biti na za etku šolskega leta jasno predstavljena vsem dijakom.

- Ocena naj bo predvsem spodbuda, da dijak pridobi im ve gibalnih izkušenj in osnovne kondicije ter ustrezno športno teoreti no znanje. Ocena ni le ponazoritev dijakovih dosežkov, saj z njo športni pedagog posredno oceni tudi uspešnost svojega dela.