• Rezultati Niso Bili Najdeni

Biološka lepila v tehnologiji

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Biološka lepila v tehnologiji"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

December • 66 (6/2016) • Letnik 11 204

SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE

Narava tovrstna biološka lepila, mehanske priseske in oblikovne elemente (slika 1) pozna že tisočletja. Z razvojem bionike ter im- plementacije naravnih materialov v proizvodne procese se to zna- nje iz narave prenaša v tehnološko okolje. V ta namen raziskovalci po vsem svetu iščejo naravna lepila in raziskujejo možnosti njihove proizvodnje in vključevanja na področjih medicine, kozmetike, lesne industrije, v avtomobilski industriji in drugod.

Nova evropska mreža za bio-adhezijo združuje v okviru evrop- skega COST projekta (št. COST-15261) raziskovalce iz 26 evrop- skih držav z različnim znanstvenim in inženirskim predznanjem s področij medicine, biologije, kemije, farmacije, fizike, lesarstva, strojništva idr. Eden izmed ciljev projekta je na primer zamenjava toksičnih umetnih lepil z naravnimi (kot je že izolirani fibrin) na področjih medicine in kozmetike.

Partnerja iz Slovenija v COST mreži sta izr. prof. dr. Tomaž Pe- pelnjak s Fakultete za strojništvo in doc. dr. Urška Vrabič Brodnjak

Biološka lepila v tehnologiji

Kaj imajo skupnega severnoameriški močerad, v jamah živeči novozelan- dski insekti in gekon? Vsi pri svojem premikanju, obrambi ali pritrjevanju uporabljajo biološka lepila ali oblikovne priseske.

Tomaž Pepelnjak

z Naravoslovnotehniške fakultete, oba Univerza v Ljubljani. Avtor prispevka sodeluje v mreži z namenom implementacije bioloških lepil v preoblikovanih delih in njihovih aplikacijah v tehniki ter pre- nosu konceptov bionike v interdisciplinarne tehnološke postopke.

V prihodnjih štirih letih bodo partnerji mreže COST-15216 iz raziskovalnih inštitucij in razvojnih oddelkov podjetij diskutirali in analizirali uporabnost bioloških lepil – slika 2 – in načine njihove- ga delovanja v laboratorijskih razmerah. Poznavanja mehanizmov delovanja bioloških lepil in mehanskih adhezijskih spojev bodo omogočila prenos znanja v industrijsko prakso in neposredne industrijske aplikacije. Sodelovanje partnerjev iz industrije je pri prenosu tega znanja zelo zaželeno.

»

Slika 3: Močerad prečnozobec (Ambystoma opacum) in njegovo lepilo, © Janek von Byern LBG Dunaj

»

Slika 4: Jamski svetleči črvi (Arachnocampa luminosa), © Victoria Dorrer LBG Dunaj

»

Slika 2: Biolo- ško lepilo, © Ingo Grunwald, IFAM Germany

»

© S.N. Gorb, Univerza Kiel

(2)

December • 66 (6/2016) • Letnik 11 205

SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE

Prvo veliko delovno srečanje vseh projektnih partnerjev bo 6.

in 7. marca 2017 v Naravoslovnem muzeju na Dunaju organiziral koordinator mreže Janek von Byern iz Ludwig Boltzmann Gesell- schaft (LBG). V okviru dvodnevnega sestanka bodo partnerji pred-

stavili svoje aktivnosti na področjih bioloških lepil in diskutirali načine njihovega delovanja. Organizator bo predstavil delovanja nekaterih bioloških lepil – slika 3 in 4 – kot tudi žive organizme, ki tovrstna lepila uporabljajo.

Skupaj bomo prepričali najzahtevnejše kupce

Letos je dozorela ideja o tesnejšem sodelovanju SIJ Elektrode Jesenice in podjetja Daihen Varstroj iz Lendave, spodbujena zaradi potreb kupcev po celostnem reševanju njihovih varilno- tehnoloških izzivov.

Na prvem srečanju maja so postavili temelje sodelovanja, pregle- dali usmeritve razvoja tehnologije in potrebe na trgu ter postavili osnove prihodnjega skupnega nastopa pri najzahtevnejših kupcih.

Srečanja na Jesenicah so se udeležili takratni glavni direktor Jakob Borštnar, Primož Drakslar, vodja trženja iz SIJ Elektrode, ter na- mestnik predsednika uprave Daihen Varstroj Shinya Okomoto in vodja prodaje Andrej Černi. Izhodišče nadaljnjega sodelovanja je bilo, da so kompleksne rešitve v industriji mogoče samo s celovitim pristopom, od varilnega materiala SIJ Elektrode, varilnih naprav Daihen Varstroj do ustrezno usposobljenega varilca in tehnološke- ga postopka varjenja.

Junija so se vključili v projektno skupino Instituta za varilstvo iz Ljubljane pod vodstvom dr. Miloša Jovanoviča ter določili ključne strateške točke delovanja; te so:

• usmeritev trženja neposredno v industrijo h končnim uporab- nikom;

• prepoznavanje kupčevih industrijskih potreb in težav pri raz- ličnih procesih varjenja;

• fokusiranje na specifične zahteve in rešitve za industrijskega kupca;

• skupen vzajemni razvoj tehnologij varjenja (varilna naprava, varilni material, robot ali človek varilec);

• predstavitev novih varilnih tehnologij zahtevnim industrijskim kupcem.

Septembra so sodelovanje nadgradili s prvim dnevom odprtih vrat varjenja, v novem in sodobno opremljenem Varilnotehnolo- škem centru podjetja Daihen Varstroj v Lendavi. Prišlo je več kot 70 varilcev, varilnih tehnologov in nabavnikov iz 36 slovenskih kovinskopredelovalnih podjetij. Predstavniki SIJ Elektrode in družbe Daihen Varstroj so predstavili prodajno-razvojne novosti ter prikazali varjenje z najsodobnejšimi varilnimi napravami, s poudarkom na varjenju nerjavne pločevine. Za sklep so postregli z rešitvami težav, s katerimi se uporabniki srečujejo v industriji.

Na prihodnjem srečanju v SIJ Elektrode bodo tehnikom in prodajalcem Daihen Varstroja ter Instituta za varilstvo predstavili prodajni program SIJ Elektrode Jesenice varilnega dodajnega mate- riala s specifičnostmi in prednostmi uporabe na varilnih napravah Daihen Varstroj.

Primož Drakslar, vodja trženja, SIJ Elektrode Jesenice Vir: SIJ, 5, 2016 [ Pripravil Damjan Klobčar ]

VRHUNSKA

NEMŠKA OPREMA VARILNIH ROBOTOV

www.dinse.si

Zastopstvo, prodaja in servis:

AVTOMATIKA VARILNA TEHNIKA KOVAČ ŠTEFAN S.P.

Miklošičeva 29, Murska sobota, Slovenija

02 534 88 20 • 041 694 089 • kovac.stefan@siol.net

MIG/MAG

ROBOTIC

LASER

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

SIJ Metal Ravne, najboljše razpoložljive tehnike, emisija, zajem razpršenih emisij, odpraševalna naprava, elektroobločna peč... VI

Slika 5: Potek gibanja vro~ega in hladnega konca opla{~ene elektrode glede na povr{ino varjenca v odvisnosti od ~asa pri to~kovnem talilnem varjenju z opla{~eno elektrodo z

karakteri- zirajo granitoidne kamenine kremen, ortoklaz, alkalni glinenci in sij ude; pri tem glede na lego kamenine v območju tetraedra razlikujemo natančneje še alkalni

Zaradi potrebe po hitrih in situ in in vivo meritvah so bile razvite SPE-elektrode (elektrode, proizvedene s tehnologijo sitotiska, angl. screen-printed electrode).. SPE so

6 ZASNOVA ELEKTROD IZ OGLJIKOVE PASTE Adams [4], kot izumitelj ogljikovih past, je pripravil elektrodo tako, da je ogljikovo pasto natla~il v teflonsko palico z izvrtano luknjico

Gregor Primc, Toma` Gyergyek, Zlatko Kregar, Slobodan Milo{evi}, Alenka Vesel, Miran Mozeti~.. 4 Tehnika vrsti~ne vibrirajo~e elektrode in vrsti~na

Na~in proizvodnje na konici, zbiranja na podlagi Nasprotno od na~ina delovanja s povratno zanko se pri obeh proizvodnih metodah potencial vzdr`uje tako na konici kot tudi na

Meritve so bile izvedene po enourni stabilizaciji elektrode pri E kor. Opazimo lahko, da je naklon v primeru dodatka inhibitorja ve~ji, kar pomeni da izbrani inhibitor za{~iti