PROSTOVOLJNO DELO I N DRUGE OBLIKE (SAMO) ORGANIZIRANJA LJUDI KOT SESTAVNI DEL SOCIALNE POLITIKE
Miroslav RuŽica Pavla Rapoša-Tajnšek
Maja Vojnovič
L U V O D »
Vsaka družbena kohezivnost je v svojem b i stvu rezultat medsebojne odvisnosti ljudi i n njihove ranljivosti na p o t i skozi življenje. Od prve skupine antropoidov, k i so se s t r n i l i pred nevarnostmi, pa do popotnika v samoti zvezdnih prostranstev, je človek vselej p o t r e boval drugega, da se je o b r a n i l , da se je o b držal, da se je človeštvo nadaljevalo, da se je začel in končal sleherni podvig, ki označu
je človeški r o d . Iz te fundamentalne poveza
nosti izvirajo vsa protislovja sodelovanja in spopadov, solidarnosti in antagonizmov, k i us
merjajo zgodovino človeštva in vedno znova, v novi o b l i k i , postavljajo ista temeljna vpraša
nja.
Eugen Pusič
Eno od t e m e l j n i h vprašanj, k i se v novi o b l i k i pojavlja v sedanjem t r e n u t k u razvitih i n d u s t r i j s k i h dežel (v drugačnih okoliščinah pa tudi v dežalah v razvoju), je iskanje ustrezne vsebine, oblik i n možnosti za razvoj prostovoljnega dela in neformalnega samoorganiziranja l j u d i . Potreba po ponovnem ovrednotenju in uveljavljanju teh oblik izvira iz različnih pobud, k i niso vselej v soglasju s človekovo imanentno potrebo, da si svoj obstoj in srečo zagotavlja i n ustvarja skupaj z d r u g i m i člani skupnosti.
Za humanimi poudarki, k i spremljajo r e a f l r m a c l j o n e f o r m a l n i h oblik i n prostovo
ljnega dela v razvitih državah, se večkrat skrivajo manlpulatorske težnje, za k a t e re je razvoj teh oblik in njihova poudarjena vloga v družbi zgolj sredstvo za o m i l i tev negativnih posledic ekonomske In socialne krize. R e s t r i k t i v n i i n r e d u k c i o n i s t i - čni ukrepi socialne p o l i t i k e v posameznih državah, k i močno omejujejo Izdatke, n a menjene skupnemu zadovoljevanju p o t r e b , obenem pa zagovarjajo vračanje k t r a d i cionalnim vrednotam in oblikam medsebojne p o m o č i , samopomoči in s a m o p r o d u k c l - j e , prelagajo največje breme stabilizacije na ramena delavskega razreda. V takšnih razmerah se neposredna solidarnost in opiranje na lastne sile razvijata bolj k o t i z raz pomanjkanja, negotovosti i n nemoči v družbi, oziroma sta izraz potrebe po p r e živetju, na k a t e r i so t e m e l j i l e p r i m a r n a solidarnost tradicionalne družbe in prvotne oblike delavske samopomoči in vzajemnosti.
V naši družbi, k i si v procesu socialistične preobrazbe prizadeva, da bi ustvarila skupnost, v k a t e r i bo medsebojne odnose označevala " s k r b za vsakogar" ( E . K a r d e l j ) i n v k a t e r i bo "svobodni razvoj vsakega posameznika pogoj za svobodni razvoj vseh"
( M a r x ) , ne bi smeli r e d u c i r a t i prostovoljnega dela in različnih oblik samoorganizi- ranja na defenzivno solidarnost, ki jo poraja eksistenčna stiska; prav tako k o t ne bi smeli o h r a n j a t i solidarnosti, k i t e m e l j i na odnosu dominacije m o č i , močnejših od ogroženih in nemočnih, k i j i h takšna pomoč še naprej poriva v podrejeni i n o b robni položaj.
R a z l i č n i h oblik prostovoljnega dela in samoorganiziranja tudi ne bi smeli pojmova
t i predvsem kot nepogrešljivo in cenejše nadomestilo dela različnih družbenih služb in i n s t i t u c i j , k i n i k o l i niso mogle r ^ e v a t l vseh problemov i n j i h t u d i danes ne m o rejo. Z razvojem tako imenovane "socialne države", k i je prek svojih i n s t i t u c i j z a gotavljala čedalje večji obseg zadovoljevanja potreb l j u d i , sta se prostovoljno delo i n samoorganiziranje v precejšnji m e r i o m e j i l a na t i s t e potrebe l j u d i , k i so t u d i v času največjega razcveta "družbe b l a g i n j e " ostale izven dosega i n s t i t u c i j . Vendar pa spontane oblike prostovoljnega dela in samoorganiziranja n i k o l i niso povsem z a m r l e , n i t i v obdobju, ko j e kazalo, da so t e oblike nepotrebno podvajanje i n celo ovira za h i t r e j š i razvoj profesionalnega dela.
Ne glede na spremembe, ki j i h j e doživljalo področje neformalnega organiziranja in prostovoljnega delovanja ljudi in k i so posledica razvojnih zakonitosti in s p r e -
m e m b v globalni družbeni s t r u k t u r i , pa ostaja nespremenjena temeljna konstanta, k i pogojuje obstoj prostovoljnosti in samoorganiziranja: potreba človeka po člove
k a Prav prek prostovoljnega dela, k i je vsebovano v vseh oblikah samoorganizira
nja, se potreba človeka po človeku, k i sebe doživlja in potrjuje kot človeka samo v vzajemnem odnosu z d r u g i m i , najbolj konkretno izraža.'
T e m e l j n o izhodišče za razvoj prostovoljnega dela in samoorganiziranja ljudi m o r a mo t o r e j i s k a t i v uresničevanju človekove driifbenosti, njegovega generičnega b i s t va, iz katerega izhajajo pobude za skupno aktivnost p r i zadovoljevanju potreb l j u di.
Človekova družbenost se uresničuje p r i delu, zato se prostovoljno delo in različne oblike samoorganiziranja nujno vežejo na konkretno akcijo, k i t e m e l j i na neposre
dnih potrebah in interesih t i s t i h , ki so nosilci a k c i j e .
Poleg neposrednega interesa udeležencev spodbuja navedeno človeško akcijo tudi n zavest o nujnosti deiovanja, reagiranja na nastalo s i t u a c i j o , ki jo je treba r e š i t i . Z a t o se spontano solidarnostno reagiranje in delovanje lažje sproži ob posebnih,
2 k r i t i č n i h okoliščinah, kakršne so nesreča, s m r t , bolezen, življenjska ogroženost ipd.
V p r i m e r i h , ko objektivne okoliščine, k i so povod za akcijo medsebojne p o m o č i , niso t a k o akutne, j e tudi r e a k c i j a okolja praviloma počasnejša in manj učinkovita, pa čeprav j e lahko stiska prizadetih zelo huda in so posledice nepravočasnega p o sredovanja večkrat nepopravljive.
V naši družbi nimamo popolnega pregleda nad c e l o t n i m področjem samoorganizira
nja, neformalne pomoči in samopomoči (vključno s samoprodukcijo) t e r prostovolj
nega dela. Različni i n d i k a t o r j i kažejo, da je teh oblik verjetno precej več, kot bi lahko sklepali iz n e k a t e r i h ocen o nerazvitosti novih oziroma upadanju t r a d i c i o n a l nih oblik prostovoljnega dela in samoorganiziranja. Dejstvo, da nimamo pregleda nad obstoječimi dejavnostmi na t e m področju ni t r a g i č n o - pomembno j e , da te oblike živijo in k o r i s t i j o ljudem (s t e m pa seveda ne zanikamo potrebe po razisko
vanju na t e m področju). Za mnoge ljudi so navedene oblike neposrednega o r g a n i z i r a n j a i n prostovoljnega dela pomemben prispevek p r i zadovoljevanju njihovih življenj
skih potreb v domačem o k o l j u , n e k a t e r i m pa omogočajo s i m o eksistenco. Ce bi
poskušali vse te spontane oblike r e g i s t r i r a t i in f o r m a l i z i r a t i , bi zelo verjetno do
segli nezaželjene učinke, saj bi marsikoga zavrli v njegovem spontanem delovanju in po nepotrebnem zapletli medsebojne odnose. Družbena akcija mora zagotoviti spodbujanje i n organiziranje prostovoljnega dela in različnih oblik samopomoči v vseh t i s t i h p r i m e r i h in v t i s t i h družbenih o k o l j i h , kjer ne pride do spontanega d e - lovanja; t a m , kjer pa te oblike živijo, pa moramo družbeno akcijo u s m e r i t i v u s tvarjanje pogojev za njihov nadaljnji obstoj t e r razvoj.
Razvoja d e m o k r a t i č n e in humane družbe, kakršna naj bi b i l a ustavno opredeljena samoupravna socialistična dn^ba, si ne moremo z a m i s l i t i brez samoiniciative i n '5- solidarnosti t e r aktivnega in neposrednega vključevanja l j u d i v reševanje lastnih t i n skupnih problemov t e r zadovoljevanja lastnih in skupnih p o t r e b .
K o t kažejo dosedanje izkušnje pri organiziranju prostovoljnega dela v svetu i n p r i nas, se i n t e r e s i ljudi za samoorganiziranje in lastno aktivnost zmanjšajo v vseh p r i m e r i h , ko država in i n s t i t u c i j e prevzamejo skrb za človeka povsem v svoje r o k e , m u onemogočijo odločati o sebi in ga t a k o "osvobodijo lastne odgovornosti in s a m o s t o j n o s t i " . Z a t o moramo upoštevati, da bodo razmere za razvoj prostovoljnega dela i n samoorganiziranja v naši družbi t o l i k o ugodnejše, k o l i k o r bolj bo napredoval razvoj samoupravljanja, k o l i k o r bolj se bo zmanjševal razkorak med d e k l a r a t i v n i m i i n d e j a n s k i m i možnostmi za samoupravno odločanje in neposredno človeško a k c i j o . Po drugi s t r a n i pa je treba poudariti prispevek navedenih oblik k razvoju samoupravljanja:
neposredno povezovanje in aktivnost ljudi p r i urejanju življenjskih i n delovnih p r o b l e mov spodbujata in razvijata odgovorno obnašanje v samoupravnih odnosih, povečujeta občutljivost za potrebe drugih delov skupnosti in s t e m olajšujeta procese dogovar
janja i n Iskanja sporazumnih rešitev. ^
2. PONOVNO ODKRITJE PROSTOVOLJNEGA DELA IN D R U G I H OBLIK (SAMO) O R G A N I Z I R A N J A LJUDI V SODOBNIH D R U Ž B E N O E K O N O M S K I H R A Z M E R A H
2 . 1 .
V zadnjih desetih, petnajstih l e t i h prihaja v svetu do vse večjega interesa za r a z l i čne oblike samoorganiziranja ljudi kot t u d i do ekspanzije različnih a l t e r n a t i v n i h
programov in novih " s o c i a l n i h i n c i a t i v " , v k a t e r i h se jasno izraža nezadovoljstvo nad naravo i n k v a l i t e t o uslug, k i j i h nudijo profesionalne i n s t i t u c i j e (družbene službe), k o t tudi potreba po bolj aktivnemu, celovitejšemu in odgovornejšemu n e posrednemu delovanju ljudi v odločanju o lastni usodi in o prihodnosti skupnosti, v k a t e r i živijo.
Ce pogledamo nekoliko globlje, lahko vidimo, da je ekonomska kriza t i s t i usodni i n p r i m a r n i generator, k i vpliva na pojavljanje novih socialnih in alternativnih i n i - c i a t i v ljudi k o t tudi na nove znanstvene in p o l i t i č n e razlage o nezadostnosti o b s t o j e č i h instrumentov ekonomske ( t u d i socialne) p o l i t i k e za reševanje problemov v sodobnih i n d u s t r i j s k i h družbah. Tu m i s l i m o predvsem na njene implikacije na t r g u ' delovne sile (vse večja brezposelnost) t e r na preskrbo z dobrinami in uslugami ( s t o r i t v e n i p r i m a n j k l j a j t r g a kot posledica zviševanja cen s t o r i t e v i n zmanjševanja plačilne zmožnosti uporabnikov).
Poleg samega nezadovoljstva ljudi pa je tudi država sama vse manj zmožna k o m penzirati storitvene d e f i c i t e t r g a , saj j e njena prva reakcija na ekonomske p r o b l e me zmanjševanje ponudbe i n s t i t u c i o n a l n i h s t o r i t e v in redukcije sredstev za preveč ^ univerzalistično zasnovane ( i n drage) programe v socialni p o l i t i k i . Ob t e m n a s t o pajo še k v a l i t a t i v n i p r o b l e m i , t . j . rastoče birokratske tendence, k i povzročajo vse • manjše zajemanje i n zadovoljitev heterogenih zahtev in interesov l j u d i .
Z a d n j i sklop dejavnikov, k i pogojujejo naraščanje neposrednih i n c i a t i v in s a m o o r g a - nlziranlh i n prostovoljnih aktivnosti l j u d i , pa predstavljajo spremembe v načinu ž i v l j e n j a , vrednotah i n s t a l i š č i h . Gre za premik od m a t e r i a l n i h k n e m a t e r i a l n i m oz.
|30Stmaterialnim vrednotam. Zavračanje potrošniškega načina življenja in vrednot tehnološke družbe t e r upadanje pomena dela v danes prevladujoči f o r m i , k i ga o z načuje izrazita razdrobljenost in odtujenost od produkta dela, povzroča iskanje d e javnosti, v k a t e r i d o m i n i r a j o m o t i v i samoudejanja i n samoodločanja t e r rast p o t r e b po osebno obarvanih nestandardiziranih uslugah, k i naj bi se opravljale s ponovno p r i d o b i t v i j o kompetenc samopomoči in samopreskrbe v decentraliziranih skupinah p r i z a d e t i h posameznikov.''
2.2.
Danes zato množica mednarodnih združenj i n organizacij raziskuje in razpravlja,
preverja in spodbuja nove oblike samoorganiziranja ljudi i n se t r u d i , da bi j i h t e o r e t i č n o i n p r a k t i č n o osmisllla in udejanila. Z n o t r a j nacionalnih oziroma državnih okvirov mnoge vlade in p o l i t i č n e sile vključujejo ali celo gradijo svojo s t r a t e g i j o razvoja na razvoju t e h oblik. Zanimivo j e , da se prostovoljnemu delu in d r u g i m o b l i k a m samoorganiziranja ljudi daje splošno podporo in p r a k t i č n e spodbude. V e n - v dar pa so, k o t j e t o običajno, m o t i v i različnih družbenih s i l r a z l i č n i , tako da se t e m oblikam pripisujejo povsem različne f u n k c i j e In vsebine, r a z l i č n i c i l j i i n n a l o - 5 ge. V t e h I n t e r p r e t a c i j a h pa lahko zasledimo dve osnovni smeri S "^^t • . i . ^
' ' • " -,b
- vpliv in krepitev konzervativnih in klasičnih liberalnih sil, ^ ki ng specifičen način zahtevajo r e d e f i n i r a n j e klasične f u n k c i j e države i n j i od--e ,
vzemajo njene socialne f u n k c i j e , vračanje na tržišče v vseh njegovih dimenzijah,-a tendence reprivatizacije ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v družbenih dejav- * nostih, zoževanje univerzalnih socialnih programov i n socialnih pravic, r e i n t e r p r e - t a c i j o socialne p o l i t i k e v smislu vračanja in zoževanja na njeno kurativno ( s o c i - alnoskrbstveno) f u n k c i j o idr;
- druga smer izhaja iz povsem drugih okvirov; z njo se izraža realno izkustvo o t . i . državi blaginje in njenih s o c i a l n o p o l i t i č n i h programih. Na k r a t k o , d r f a v l j a n i - , k o r i s t n i k i k r i t i f r o , vendar formalnci reorganizirano izražajo lastno izkustvo v ckvirij družbenih služb k o t tudi socialnih programov i n težijo k njihovemu r e d e - f i n i r a n j u . N j i h o v i o č i t k i so: usluge, k i se dobivajo so f r a g m e n t a r n e , administrativno birokratsko posredovane, rigidno f o r m u l i r a n e , in ne upoštevajo sprememb v e k o nomskem i n družbenem p r o s t o r u . Poleg tega tudi opozarjajo na stalno krepitev moči a d m i n i s t r a c i j e i n profesionalcev oz. na porast osebne odvisnosti v odnosu na državo in njene i n s t i t u c i j e in s t e m na pasivizacijo ljudi v odločanju o l a s t -
ni usodi. . j
A
Iz dveh t a k o različnih perspektiv razumljivo izhajajo razlike, lahko bi r e k l i celo d i a m e t r a l n o nasprotni pogledi in to v videnju s t r a t e š k i h ciljev socialne p o l i t i k e k o t t u d i " s i t u i r a n j u " prostovoljnega dela in drugih oblik samoorganiziranja l j u d i . Skup
no j i m a j e le prizadevanje za revitalizacijo in dinamičen razvoj samoorganiziranja ljudi pri reševanju številnih s i t u a c i j i n življenjskih težav, k i j i m j i h vsiljuje sodobno življenje.
Za prvo je značilno, da vidi edini izhod iz krize v večjem prispevku ljudi samih. Na eni s t r a n i pristopa k r a c i o n a l i z a c i j i in zoževanju državnih fondov, pa tudi nalog v k o r i s t povečanja dohodka in akumulacije. Po drugi s t r a n i pa predlaga, da naj p r o s t o r , k i ga država zapušča, prevzamejo zopet družina, k r o g sorodnikov in sosedov, delovna organizacija, prostovoljna združenja in ne nazadnje tudi privatne organiza
c i j e , k a t e r i m bi se s t o r i t v e d i r e k t n o plačevale. Takšen pristop povsem zanika k o n c e p t univerzalnih socialnih pravic, k i j i h je nudila socialna država, družbi pa j e m lje odgovornost za nastanek socialnih problemov.
Z a drugo je aktivna p a r t i c i p a c i j a t e m e l j in bistvena značilnost praksa socialne p o l i t i k e . Vendar zanjo predstavljajo prostovoljno delo in druge oblike samoorganizira
nja ljudi le komplementarne oblike in ne zamenjavo za obveznosti in odgovornosti skupnosti. Te nove oblike so izzivi i n k r i t i k e do r u t i n i z a c i j e , fragmentarnosti in omejenosti družbenih služb in s t e m spodbuda za njihovo r e d e f i n i c i j o kot tudi d e m o k r a t i z a c i j o in javno k o n t r o l o . Predstavljajo pa tudi inovacije in nove programe, k i j i h nemalokrat prilagodijo in prevzemajo socialne i n s t i t u c i j e . Izkušnje kažejo, da je večina sodobnih konceptov in programov v socialni p o l i t i k i začela kot ekspe
r i m e n t a l i a l t e r n a t i v a , ki se j e kasneje i n s t i t u c i o n a l i z i r a l a . , ^
N a k r a t k o , kumulativni učinki teh iriciativ in oblik naj bi vnesli vitalne spremembe v koncepte in prakso i n s t i t u c i j t e r povzročili t u d i večjo aktivnost in odgovornost l j u d i . Koncept in praksa delovanja pa naj bi bila t a k a , da bi skupaj komplementarno delovala p r i nudenju uslug profesionalne i n s t i t u c i j e in skupine samoorganiziranih in prostovoljno združenih posameznikov (koncept skupnega socialnega dela). Osnovna s t r a t e g i j a t e h i n i c i a t i v je prevzeta iz populističnih i n revolucionarnih gibanj in se lahko zreducira na jasne in prepoznavne f o r m u l e :
- decentralizacija sredstev, s t o r i t e v , programov i n k o n t r o l a vseh družbenih in p o l i t i č n i h procesov,
i- - vključevanje ljudi v sodelovanje na vseh področjih družbene organizacije. Gre za
spremembe v razumevanju p a r t i c i p a c i j e v smeri od pasivne konzultacije k i n t e g r a l n i k o n c e p c i j i samouprave.^
2.3.
Splošna usmerjenost, doseg in meje prostovoljnega dela in drugih oblik s a m o o r g a niziranja ljudi pa so danes ne samo spodbujeni, ampak t u d i ovirani z naravo o b s t o ječega ekonomskega in družbenega sistema, s koncepti i n programi socialne p o l i t i k e pa tudi s t e m , kar bi lahko poimenovali "splošni duh č a s a " , pod čemer r a z u - memo obstoj splošnih pogojev: vsi družbeni sloji naj bi i m e l i vsaj m i n i m a l n e m o ž nosti, da bi z lastno aktivnostjo varovali svoje Interese i n se b o r i l i za lastni d r u - žbeni položaj. -
V družbah, t e m e l j e č i h na blagovno-tržni p r o d u k c i j i , se gospodarske dejavnosti m e r i jo po prispevku k ustvarjanju rasti družbenega proizvoda. V t e m lahko iščemo t u d i razlago, zakaj so bila neformalna področja delovanja l j u d i , k o t so gospodinjsko delo, lastno delo i n delovna pomoč sorodnikom in sosedom ( p r i zidavi hiš, obdelavi z e m l j e . . . ) , skupnostne akcije prostovoljnega dela ( p r i urejanju o k o l j a . . . ) , delo na č r n o * "
idr., zanemarjena ( f o r m a l n o nepriznana) in j i h t r a d i c i o n a l n i koncepti s t a t i s t i k ne ^ zajemajo.
N e f o r m a l n e samoorganizirajoče oblike delovanja ljudi pa so zanemarjene t u d i v o k v i ru negospodarskih (družbenih) dejavnosti^, k i predstavljajo institucionalno k o m p o n e n to socialne p o l i t i k e . Tu lahko iščemo razlago v dveh smereh.
Prva opozarja na dejansko podrejenost tega področja ekonomskemu oziroma proizvo
dnji i n njeni tehnološki racionalnosti. To pomeni:
- nenehno prisotno težnjo, da morajo družbene dejavnosti prispevati k ustvarjanju n o ve vrednosti v m a t e r i a l n i proizvodnji^,
- zoževanje f u n k c i j e socialne p o l i t i k e na varstvo človeka pred življenjskimi težavami, ki j i h povzroča v prvi vrsti ekonomski razvoj, t e r na reprodukcijo delovne s i l e , k i služi porastu proizvodnje, namesto da bi se socialna p o l i t i k a usmerila t u d i v boj za ustvarjanje večje k v a l i t e t e življenja in dela za vse člane družbe in s t e m v i s kanje in razvijanje novih oblik družbenosti i n utrjevanja avtonomnega položaja posa
meznika,
- družbene dejavnosti i n njihova organizacija postajajo z razvojem vse bolj podobne
proizvodnim. Zaradi i m p e r a t i v a tehnološke racionalnosti se tudi pri njih s t o p n j u j e tehnična delitev dela i n specializacija, s standardizacijo in tipizacijo proizvo
dnje s t o r i t e v poskušajo povečati produktivnost, težijo k k o n c e n t r a c i j i in c e n t r a l i z a c i j i idr. Zaradi t e h procesov nastajajo t u d i na t e m področju formalne sheme organizacije i n deiovanja, k i niso sposobne v k l j u č i t i dejansko vsebino, to je r a z l i čne in specifične potrebe in interese l j u d i .
Druga izhaja iz dejstva, da na t e m področju obstaja "državni patemalizem". Da bi se zagotovili l e g i t i m n o s t , družbeni red i n socialni m i r je država v razvijajočih se i n d u s t r i j s k i h družbah začela posredovati s t e m , da j e vgrajevala različne sisteme prerazdelitve dohodka v korist manj p r i v i l e g i r a n i h , š i r i l a socialnovarstvene programe, socialne pravice in s t o r i t v e , izenačevala pogoje in možnosti za izobraževanje, zago
t a v l j a l a vzdrževanje neaktivnih prebivalcev idr. S prevzemanjem teh f u n k c i j si je us
t v a r i l a močan b i r o k r a t s k i aparat ("oskrbno b i r o k r a c i j o " ) in razvila mrežo i n s t i t u c i j i n služb, ob t e m pa " z a n e m a r i l a " aktivno in neposredno sodelovanje l j u d i , p r i č a k u j o č , da bo brez tega rešila vse probleme. Se več, v t e h oblikah je celo videla o v i re za procese in i n s t i t u c i o n a l i z a c i j o na t e m področju.
»h« -.-4 K a k r š n e k o l i nove ideje in pristopi pa i m a j o smisel in stvarno podlago za razvoj le,
če obstaja tudi določena politična volja, s katero se zagotavljajo splošni pogoji, da se t a pristop vtke v vse pore družbenega organizma. O b s t a j a t i mora tudi specifično družbeno ozračje, k i spodbuja njegov razvoj, in družbena i n f r a s t r u k t u r a , ki ga sploh omogoča. K o t se kaže, obstajajo večje možnosti, da te ideje v glavnem ostanejo v okviru eksperimentov, ne pa c e l o v i t i h družbenih konceptov. Ofenziva konzervativizma i n radikalne desnice, ob kumulativnih učinkih ekonomske krize, daje v dejanskem življenju le malo prostora za valovanje novih socialnih i n i c i a t i v , a l t e r n a t i v n i h p r o g r a mov i n prostovoljnega dela. Ce bodo konzervativne sile uspešno ohranile dosedanjo d o m i n a c i j o , se bo celotna mreža n e f o r m a l n i h oblik samoorganiziranja in samopomo
č i l j u d i lahko usmerila le v opravljanje f u n k c i j , k i j i h država in njene i n s t i t u c i j e opuščajo, predstavljale bodo njihov cenejši nadomestek, namesto kvalitetno d o p o l n i l o .
Vse t o so dejstva, k i bistveno vplivajo na doseg in meje prostovoljnega dela in d r u gih o b l i ! ; samoorganiziranja l j u d i ; brez nijhovega upoštevanja ne moremo r a z u m e t i .
zanesljivo p r e m o s t i t i in usmerjati razvoja teh oblik.
3. POSKUS POJMOVNE D O L O C i T V E I N KLASIFIKACIJE
V raznolikosti pojavljanja oblik samoorganiziranja l j u d i , novih socialnih i n i c i a t i v t e r a l t e r n a t i v n i h skupin in programov je komaj mogoče n a j t i jasen konceptualni okvir za njihovo k l a s i f i k a c i j o in precizno prepoznavanje. Prvi razlog je v t e m , ker obstaja v dejanskem življenju kontinuum, ki sega od jasno določenih i n s t i t u c i o n a l n i h a k t i v n o s t i , k i imajo formalno naravo, do cele vrste spontanih i n prostovoljnih oblik združevanja i n delovanja l j u d i . Drugič, i n s t i t u c i o n a l i z a c i j a skupin i n njihovih a k c i j je imanentna dejavnost v vsakem človeškem delu, zato prihaja do pogostih premikov od n e f o r m a l nih k f o r m a l n i m a k t i v n o s t i m . Tretjič, znotraj i n s t i t u c i o n a l n i h o b l i k , zlasti t i s t i h , k i imajo podporo in k i j i h k o n s t r o l i r a država, lahko obstajajo osamosvojene ali delno k o n t r o l i r a n e oblike samoorganiziranosti in neprofesionalnega delovanja l j u d i .
Četrtič, neinstitucionalne oblike so izrazito n e s t r u k t u r i r a n e , f l e k s i b i l n e , prilagajajo se h i t r i m spremembam, v njih se prepletajo številni istopomenski e l e m e n t i , zaradi česar j i h j e izredno težko med seboj l o č i t i .
Zavedajoč se teh težav in možnosti le pogojne k l a s i f i k a c i j e , smo poskušali za naše potrebe dopolniti k l a s i f i k a c i j o Briana Mundaya , oblike prostovoljnega dela i n s a m o organiziranja ljudi pa smo razdelili na takle način:
1. Skupine za vzajemno pomoč C-
V teh skupinah se združujejo l j u d j e , k i imajo enak ali podoben problem: t a j i h neposredno ali le potencialno prizadeva. K e r so nezadovoljni z uslugami družbenih služb, se odločajo, da si bodo p r i določenih storitvah in p r i reševanju problemov med seboj pomagali. Posebno številne so danes te skupine, ko gre za reševanje zdravstvenih problemov. V p r e t e k l o s t i so podobno funkcijo i m e l e delavske bolniške blagajne.
2. Skupine za samopomoč
To so skupine l j u d i , k i skupno ustvarjajo nove s t o r i t v e in nove programe, ker ž e l i j o t o n a r e d i t i s a m i , namesto da bi č a k a l i , da j i m uslugo ali materialno d o brino zagotovi profesionalna i n s t i t u c i j a . Problem, k i ga rešujejo, j i h neposredno prizadeva in je izražen k o t njihova manifestna potreba. Primer za to je npr. s k u pina staršev, k i želi z g r a d i t i svojim o t r o k o m prostor za i g r o , ali pa skupina o b čanov, k i z lastnim delom in skupinsko organizacijo pristopi k obnavljanju p r o padlih stanovanjskih hiš in se aktivno v k l j u č i v program sanacije mestnega p r e dela. V p r e t e k l o s t i predstavljajo takšno obliko samoorganizirane samopomoči d e lavske komune in proizvodnje zadruge.
3. Skupine, k i zagotavljajo zaposlovanje-samozaposlovanje
Primer take skupine lahko predstavlja skupina psihologov in socialnih delavcev, k i ustanovijo svetovalni c e n t e r , a l i nezaposlene v z g o j i t e l j i c e , ki varujejo o t r o k e . Podobno f u n k c i j o imajo tudi mladinske kooperative, k i nudijo določene s t o r i t v e (hišna pomoč s t a r i m , večerno varstvo otrok i d r . ) .
''^^ m m tit M
s t o r i t v e , k i j i h t e skupine nudijo, so plačane, vendar je njihov p r i m a r n i c i l j p o k r i t j e neke nezadovoljene potrebe In ne samo dohodek. Pridobivanje članov ne poteka prek f o r m a l n i h mehanizmov t r g a delovne sile, temveč preko n e f o r m a l n i h stikov. Motiv članov tudi v p r i m e r u brezposelnosti nI samo pridobitev, ampak
Te iščejo z n j i m i predvsem možnost za ustvarjanje oblik dela i n življenja, ki o m o gočajo samoiniciativnost, kreativnost, samoodločanja, smiselnost i t d .
4. Skupine za samoprodukcijo
Te skupine označuje avtonomno zadovoljevanje p o t r e b , v k a t e r e m sta proces p r o dukcije i n potrošnje povezana brez posredovanja t r g a . V bistvu gre t u za n a t u - ralno proizvodnjo. Spričo rastočega standarda i n razvijanja potreb dajejo ljudje vse bolj prednost osebnim i n nestandardiziranim uslugam. Vedno večje število l j u di opravlja dela v zvezi s stanovanjem, hišo, v r t o m i t d . V ta sklop aktivnosti se prišteva tudi gibanje " n a r e d i si s a m " , k i pa se ne omejuje le na obrtniške p r o izvodne s t o r i t v e . Zlasti razširjeno j e na področju zdravstva-samodiagnosticiranje,
hospltalizacija na domu, merjenje krvnega p r i t i s k a I t d .
3. A k c i j s k e skupine i n gibanja
Gre za skupine, k i uveljavljajo doloCen interes. Njihov c i l j se giblje od k o n k r e t n e socialne a k c i j e za spremembe obstoječe zakonodaje in njene a p l i k a c i j e , obstoječih družbenih služb do uveljavljanja "splošnega" interesa ( c o m m o n - i n - * t e r e s t groups), t o je Izboljševanja širšega socialnega položaja , k i p o - vzroča probleme. A k c i j a je lahko spodbujena s strani l j u d i , k i j i h problem n e posredno zadeva, pa tudi drugih. A k c i j e se začenjajo spontano, pozneje pa j e skoraj vedno potrebna neka organizacija.
6. A l t e r n a t i v n e skupine
Te skupine Izraščajo iz ideoloških pozicij oziroma vrednostnih opredelitev, k i se bistveno razlikujejo od dominantne, uradne koncepcije. Ustanavljajo posebno m r e žo s t o r i t e v , k i opravljajo paralelne naloge in f u n k c i j e kot profesionalne i n s t i t u - '"^ c i j e , vendar na drugačen, a l t e r n a t i v e n način. Profesionalnim I n s t i t u c i j a m o č i t a j o , da se ne ukvarjajo z vzrokom problema in da j e njihov namen le zadušitev
" s i m p t o m o v " . Njihov c i l j je pomagati l j u d e m , da se postavijo na noge in da so sposobni opravljati p r i t i s k na spremembo s t r u k t u r a l n i h vzrokov problemov. Svo
boda in neodvisnost človeka, k i potrebuje pomoč, je v ospredju njihovega d e l o vanja. Večina teh oblik istočasno opravlja dve nalogi: pomaga reševati a k u t n i
*^£r problem ( k r a t k o r o č n o ) in poskuša s p r e m e n i t i s t r u k t u r a l n e vzroke problemov ( d o l goročno),
7. Prostovoljne organizacije ^
Namen t e h organizacij je n u d i t i pomoč t a m , kjer ni i n s t i t u c i o n a l n o z a g o t o v l j e na, npr. pomoč s t a r i m , invalidom, družini, varstvo o t r o k , delo z m l a d i m i i t d . Njihov c i l j j e dvojen: neposredno zadovoljiti specifično potrebo in istočasno d e lovati t u d i na ideološkem področju. Predstavljajo dokaj konsolldlrano organizacijo, k i daje prostor in spodbudo za osebne oziroma individualne i n i c i a t i v e . Sodelova
nje v n j i h j e prostovoljno, obstaja pa jasna ločitev med t i s t i m , k i nudi pomoč.
i n t i s t i m , k i jo prejema. To vpliva na pokroviteljski odnos, k i prostovoljnemu delu v njih ne daje ustrezne veljave.
8. Prostovoljno delo v profesionalnih i n s t i t u c i j a h
r Prostovoljci delujejo v profesionalnih organizacijah ali ob n j i h . Njihovo delo p r e d em stavlja kvalitativno dopolnilo profesionalnemu delu. Je organizirano in strokovno
vodeno t e r usmerjeno s strani profesionalnih delavcev, kar pomeni, da t e m e l j i f na spoznanjih s t r o k e . Odnos prostovoljnega dela do strokovne i n s t i t u c i j e je lahko k suplementaren-podrejen ali pa tudi komplementaren-enakovreden.
p Tako definirane skupine i n njihovo delovanje obsegajo zelo različne aktivnosti na r a z l i č n i h področjih človekove prakse. Ne morejo se o m e j i t i le na področje s o c i - K alne p o l i t i k e . Njihova mreža in praksa kaže na t o , da so usmerjene k c e l o t i vsa- i kodnevnih odnosov med l j u d m i in da se dotikajo številnih predpostavk družbene f. organizacije. Ljudje s s p e c i f i č n i m i p o t r e b a m i , k i t e r j a j o takojšnje reševanje, r predstavljajo le en " p r e d m e t " njihovega delovanja.
4 . O D K R I V A N J E ZGODOVINSKE VZROČNOSTI
s Od srede 7 0 - t i h l e t so problematične družbene razmere t e r ugotovitve, da o b - -es s t o j e č i i n s t r u m e n t i ekonomske in socialne p o l i t i k e ne zadovoljujejo za o d s t r a n i -
i tev r a s t o č i h problemov v zahodnoevropskih i n d u s t r i j s k i h družbah, povzročile p o - -m. novno o d k r i t j e s t r u k t u r in neizkoriščenih potencialov " n e f o r m a l n e g a s e k t o r j a " . Te
r ideje so se dokaj h i t r o prenesle tudi v našo znanost in p o l i t i k o . Slepo in a v t o - t m a t i č n o prenašanje od drugod pa lahko nudi prej neadekvatne in parcialne r e š i - 9 f tve k o t pa osnove za celovit koncept socialne p o l t i k e , ki bo zares adekvaten k o n - -Of< c e p t u samoupravne t r a n s f o r m a c i j e družbe. Z a t o moramo sociološko razlago o b r a -
V vnavanega družbenega pojava namesto v posnemanje nujno u s m e r i t i v: 1) odkrivanje I njegove zgodovinske vzročnosti ( G u r v i t c h ) in 2) ^inallzo obstoječih družbenih r a z
m e r .
4 . 1 .
Čeprav v zgodovinskem razvoju ni pravega ponavljanja nekega družbenega pojava in
imajo o p r a v i t i s š t e v i l n i m i r a z l i č i c a m i , k i j i h narekujejo dane družbenoekonomske razmere, j e mogoče ugotavljati njegove zakonitosti v razvoju, in sicer s pomočjo abstrakcije skupnih potez t e h r a z l i č i c . Le s primerjavo t i s t i h dejavnikov iz p r e t e k l o s t i , ki skupaj s spremembami še naprej obstajajo, j e mogoče d o l o č i t i stopnjo in pomen t e h sprememb (potrebno j e t o r e j znanje o k o n t i n u i t e t i skupaj z zavestjo o s p r e m i n j a n j u ) . Vedenje o p r e t e k l o s t i je funkcionalno z dveh vidikov: 1. zagotav
lja občutek s t a l n o s t i , k o n t i n u i t e t e , nadaljevanja (graditev novega ni mogoče izve
s t i na nekakšni t a b u l i rasi) in 2. nudi izvor, inspiracijo za družbene izboljšave, spremembe, razvoj.
K e r so različne oblike neformalnega (samo) organiziranja ljudi p r i reševanju s o c i alnih problemov, zagotavljanju socialne varnosti in zadovoljevanju skupnih potreb v naši p r e t e k l o s t i obstajale in so bile še zlasti razvite v času, ko te f u n k c i j e niso bile institucionalizirane i n profesionalizirane s s t r a n i države i n profesionalnih i n s t i t u c i j , bi analiza l e - t e h ob upoštevanju obstoječih družbenoekonomskih razmer, prispevala k iskanju njihovega pravega mesta v družbenem s i s t e m u , odkrivanju m o žnih področij spontanega neformalnega delovanja l j u d i , koncipiranju in uresničeva
nju mehanizmov samoorganizacije i n vzajemnega sodelovanja med l j u d m i t e r iskanju in zagotavljanju pogojev za razvijanje teh o b l i k .
4.2. - ^ ^ ^ a b « ! « a©-.
Analiza različnih p o d r o č i j , na k a t e r i h je potekal v p r e t e k l o s t i proces i n s t i t u c l o n a l i z a - c i j e nekoč povsem neposrednega zadovoljevanja potreb l j u d i , danes pa obraten p r o ces ponovnega oživljanja n e f o r m a l n i h oblik samoorganiziranja. bi lahko pokazala n e k a -
9 t e r e značilne zakonitosti tega razvoja .
Ob prehodu v kapitalizem se je do skrajnosti zaostrilo vprašanje eksistence množice nepreskrbljenih, k i so sestavljali rezervno industrijsko armado. Množična nezaposleno
st in drugi p r o b l e m i , ki so j i h povzročili razvoj družbene delitve dela, tehnološke spremembe, procesi industrializacije i n urbanizacije, razvoj delavskega gibanja i t d . , so ogrožali nadaljnji razvoj k a p i t a l i s t i č n e produkcije i n socialni m i r t e r zahtevali ukrepanje države, k i je začela zaradi tega sistematično razvijati socialno p o l i t i k o i n strokovne i n s t i t u c i j e .
Isti družbenoekonomski procesi, k i so privedli do institucionalizacije f u n k c i j , k i j i h
j e pred t e m zagotavljala družina, so r a z r a h l j a l i in v urbaniziranem okolju skorajda povsem uničili tradicionalno solidarnost, k i je človeku zagotavljala obstoj v p r e d i n d u s t r i j s k i družbi, kar j e še povečalo zahteve in razvoj i n s t i t u c i j .
Država j e postopoma prevzemala odgovornost i n skrb za delovne in življenjske r a z m e re l j u d i , pri čemer je v nasprotju s p r e j š n j i m i n e f o r m a l n i m i in n e i n s t i t u c i o n a l n i m i o b l i k a m i skušala z g r a d i t i splošno (univerzalno) zadovoljevanje teh potreb.
Potreba po državni i n t e r v e n c i j i se je na mnogih področjih pokazala že veliko p r e j , M k o t so dozorele ekonomske in družbene možnosti za njihovo realizacijo; zato se je dejavnost države spočetka praviloma omejevala na zakonsko reguliranje določenega področja, šele kasneje, ko so se povečale m a t e r i a l n e , organizacijske in kadrovske možnosti, pa postane država tudi odgovorni in neposredni nosilec socialne r e p r o d u k c i j e v družbi. Navedeni razkorak med n o r m a t i v n i m področjem in p r a k t i č n i m izva
j a n j e m načelno sprejetih f u n k c i j države j e b i l prisoten na vseh področjih, vendar bolj izrazito na tistih,- k i so bila vselej porinjena na obrobje družbe (na p r i m e r s o cialno skrbstvo). Čeprav j e država že v srednjem veku razglasila načelo, po k a t e r e m j e odgovorna za pomoč nepreskrbljenim, je na p r i m e r stara jugoslovanska država Uspela p o k r i t i komaj desetino potreb po socialni p o m o č i ; vsi ostali p r i m e r i so b i l i prepuščeni cerkveni in zasebni dobrodelnosti t e r medsebojni pomoči v okviru s o r o d stva, soseske, stanovanjskih in p o l i t i č n i h organizacij.
V zvezi z navedenim velja seveda tudi nasprotna ugotovitev: č i m manj se je država angažirala na določenem-področju zadovoljevanja potreb l j u d i , t e m bolj se je r a z mahnilo delovanje zasebne organiziranosti, vzajemnosti in pomoči. Tudi v današnjem času opažamo, da se ob k r č e n j u s o c i a l n o p o l i t i č n i h problemov ali ob odsotnosti in zamujanju ustreznih ukrepov s strani države in njenih i n s t i t u c i j , razširjajo različne oblike samoorganiziranja i n prostovoljnega dela, zlasti še, kadar gre za nujno reše
vanje problemov, k i j i h ni mogoče o d l o ž i t i . Najlepši dokaz za t o , kako se v takšnih p r i m e r i h , kot posledica zavesti o nujnosti a k c i j e , sprožijo številni spontani mehaniz
m i solidarnosti, nam posredujejo izkušnje iz našega narodnoosvobodilnega boja, ko so ljudje prostovoljno, spontano in organizirano poskrbeli za pomoč ranjencem in š t e v i l n i m drugim žrtvam vojne t e r učinkovito sodelovali v podpori partizanski vojski in d r u g i m oblikam osvobodilnega gibanja.
V procesu prevzemanja posameznih f u n k c i j s strani države i n i n s t i t u c i j so n e f o r malne oblike izgubljale pomen i n bile celo zavestno porinjene v obrobni položaj, saj so na določeni stopnji razvoja predstavljale celo oviro napredovanju i n s t i t u c i onalnih oblik in profesionalizacije posameznih dejavnosti (npr. zdravstva, šolstva, v manjši m e r i tudi socialnega skrbstva).
Q Danes smo p r i č a ponovni a f i r m a c i j i n e f o r m a l n i h oblik samoorganiziranja i n p r o s t o -
Jo • v o l j n o s t i , ki j i h povzročata širša družbena kriza in kriza i n s t i t u c i j . Poseben vidik tega procesa predstavlja prizadpvanje sodobnih razvitih držav, da bi s ponovnim uveljavljanjem n e f o r m a l n i h oblik samoorganiziranja uporabnikov zagotovile možnost večjega nadzora nad i s t i t u c i j a m i , k i so t e m u nadzoru ušle.
Danes je profesionalno delo v i n s t i t u c i j a h tako napredovalo, da zahteva nadaljni
•ft razvoj strokovnosti večjo stopnjo avtonomnosti in neodvisnosti od države. N a t e j t o č k i se interes države, k i si želi o h r a n i t i in po možnosti celo povečati nadzor nad i n s t i t u c i j a m i , sreča z nezadovoljstvom uporabnikov, k i o č i t a j o i n s t i t u c i j a m brezoseb
ni odnos do l j u d i , neupoštevanje s p e c i f i č n i h potreb posameznikov, predolgotrajne in predrage postopke i t d . Pobude ljudi za razmah neformalnega organiziranja i n p r o s t o voljnega dela gre tako na roko državi, k i j i h skuša i z r a b i t i t u d i v t e m pogledu.
5. A N A L I Z A C B S T O J E C I H D R L C B E N I H R A Z M E R V J U G O S L A V I J I
V Naša država ni osamljen otok, neodvisen od zunanjega o k o l j a , temveč se učinki svetovne recesije, r e s t r u k t u i r a n j a proizvodnje in prerazdelitve bremena krize na
"slabšega p a r t n e r j a " kot t u d i p l i m a neokonzervatizma in njegova r e s t r i k t i v n a s t r a t e g i j a do socialne p o l i t i k e in koncepta univerzalnega zagotavljanja socialnih p r a - vic vse bolj č u t i j o tudi pri nas.
5 . L Neposredni učinki ekonomske krize
V e č l e t n o upadanje življenjskega standarda v vseh dimenzijah (osebna i n skupna p o raba) je povzročilo, da so osebni dohodki radikalno padli na raven, k o t j e bila v začetku 6 0 - t i h l e t , in da zagotavljamo že manj kot 10 % sredstev družbenega p r o izvoda za skupno porabo. Do neke mere se j e padec življenjskega standarda i n k v a -
l l t e t e življenja pri posameznikih blažil s povečanjem obsega neformalnega dela, k i j e ostalo edini izhod za ohranjanje standarda. Danes pa podatki kažejo, da je tudi t a možnost znotraj vladajočega načina produkcije izčrpana. Podatki tudi kažejo, da radikalno omejevanje osebne in skupne porabe ni vplivalo na povečanje a k u m u l a t i v ne sposobnosti gospodarstva. Raziskovalci javnega mnenja opozarjajo na obstoječe preusmerjanje potrošnje v okviru družine v smislu reduciranja višjih oblik potrošnje.
Obstajajo že skoraj nepremagljive ovire, da bi si posameznik v bližnji prihodnosti zagotovil stanovanje, k i zadovoljuje povprečna pričakovanja. Perspektive za zaposli
tev i n vse bolj tudi delovni pogoji postajajo pomemben izvor f r u s t r a c i j pri ljudeh.
Vse t o vpliva na c i l j e i n težnje l j u d i , na ustvarjanje realnih možnosti za uresniče
vanje osebnih in skupnih ciljev t e r istočasno vsiljuje izzive, pa tudi možne meje prostovoljnemu delu -in drugim oblikam samoorganiziranja l j u d i . Poslabšanje pogojev vedno nosi v sebi l a t e n t n o nevarnost oživljanja retrogradnega t i p a solidarnosti, k i se omejuje na najožje okolje ( d r u ž i n o , sorodstveno skupino, delovno okolje ipd.) in zapostavlja ozironrta izključuje vse "nepoznane d r u g e " . Socialna akcija lahko zdrsne na " s t r a t e g i j o p r e ž i v l j a n j a " , to je na združevanje in skupno sodelovanje na p r i n c i p i h primarne solidarnosti p r i iskanju dela, dodatnih virov dohodka, težje d o stopnih dobrin in s t o r i t e v . V takšnih pogojih "neznani d r u g i " ( l j u d j e , k i živijo v s i romaštvu, o s t a r e l i , invalidi, specifične skupine o t r o k . . . ) niso več motivacija za d e lovanje. V s t r a n se potiskajo tudi spodbude za akcijo k izboljševanju naravnega, prostorskega i n družbenega okolja ter k v a l i t e t a življenja nasploh. V t a k i h o k o l i š č i nah j e tudi realno pričakovati oživljanje konzervativnih stališč i n predsodkov do č l a nov drugih e t n i č n i h skupin, pripadnikov marginalnih i n a l t e r n a t i v n i h skupin ipd.
5.2. A l i se spreminja družbeni odnos do socialne p o l i t i k e ?
N e k a t e r i bistveni dokumenti (separat o T e m e l j i h okvirih dolgoročne socialne p o l i t i k e , P o l i t i k a razvoja družbenih dejavnosti k o t f a k t o r j u gospodarske stabilizacije k o t t u d i vsi srednjeročni planski dokumenti za obdobje 1986-90) očitno menjajo odnos do socialne p o l i t i k e , še posebno na področju k o n k r e t n i h ciljev in akcij oz.
s t r a t e g i j . Izgleda, k o t da se program stabilizacije uresničuje samo na področju s o c i a l n e p o l i t i k e in družbenih dejavnosti. Navedeni dokumenti nedvoumno zahtevajo ponovno preverjanje vseh socialnih pravic, redukcijo vseh odhodkov v družbenih d e javnostih, p r e s t r u k t u r i r a n j e oz. racionalizacijo vseh programov ipd.
K o l i k o r nam je dostopen pogled v stvarnost, brez ustreznih proučevanj i n razlsko- j vanj, se takšen koncept v praksi v veliki m e r i že realizira. Ta splošni odnos dobiva naravo jasno f o r m u l i r a n e s t r a t e g i j e in vpliva tudi na predstave in spremembe s t a l i šč pri ljudeh. Ce se bo nakazana s t r a t e g i j a nadaljevala, bo vsekakor vplivala na spremembo vrste konceptov, na osnovi k a t e r i h se je pri nas nekaj d e s e t l e t i j g r a d i - ; la praksa socialne p o l i t i k e . I l u s t r i r a j m o t o ugotovitev z nekaj p r i m e r i :
j
- zaostruje se delovna zakonodaja, legalizira stečaj delovne organizacije kot ena od osnovnih a l t e r n a t i v , ko nastopijo težave, namesto da bi se najprej upoštevali vsi dejavniki, k i vplivajo na uspešno delovanje delovnih organizacij; izrazit j e p a dec nadomestil in t r a j a n j e podpore za čas brezposelnosti, povečuje se rezervna armada dela,
- drastično se zmanjšuje obseg socialnih programov (v zdravstvu omejevanje s p e cialističnega in bolnišničnega zdravljenja, zmanjševanje porabe zdravil in r a z l i čni p r i t i s k i na skrajševanje bolniškega staleža; v pokojninskem in invalidskem zavarovanju izrazito upadanje realne vrednosti pokojnin; v otroškem varstvu u s i hanje otroškega dodatka; v Izobraževanju omejevanje dodatnih programov, upada
nje vpisane generacije v okviru srednjega in visokega šolstva t e r izrazito z m a n j ševanje obsega izobraževanja ob delu; v stanovanjski p o l i t i k i drastično zmanjše- 5 . vanje obsega družbeno usmerjene stanovanjske gradnje i n zoževanje družbenega
stanovanjskega fonda samo na solidarnostna stanovanja i d r . ) ,
- odgovornost i n bremena za socialno reprodukcijo se prenašajo z družbe na d r u žino ( p r i m e r , otroški dodatek) i n t i s t a za reprodukcijo delovne sile z družbe na delovne organizacije ( p r i m e n invalidsko varstvo, del zdravstvenega varstva),
- zožujejo se posamezne socialnovarstvene pravice t e r zaostrujejo k r i t e r i j i u p r a v i čenosti do socialnih p o m o č i , s č i m e r se zmanjšuje obseg upravičencev ( k l j u b ravno nasprotni m pričakovanjem, da se bodo zaradi naraščanja števila l j u d i , k i si z rednim delom ne morejo zagotoviti zadostne socialne in m a t e r i a l n e v a r - \
nosti, potreba na t e m področju povečala), _ j
- izrazito upada k v a l i t e t a s t o r i t e v , ,
nt pojavljajo se zahteve po privatni praksi v zdravstvu, vzgoji in varstvu o t r o k , m o r - n: da j u t r i še kje drugje. A l i bo to privedlo do paralelne mreže ustanov za bogate
i n siromašne?
5sf
Z n a č i l n o s t i in trende takšnih sprememb bi m o r a l i nekako pazljivo s p r e m l j a t i , saj pomenijo vračanje na začetke socialne p o l i t i k e , t . j . le na skrb za siromašne in ranljive skupine prebivalcev, medtem ko se od vseh ostalih zahteva, da najdejo oporo za ohranitev materialnega položaja in družbeno p r o m o c i j o v družini, ožjem krogu sorodnikov, neposrednem delovnem okolju ali v skupinah za vzajemno pomoč.
Takšen koncept vodi k povečevanju družbene neenakosti, zmanjševanju možnosti za izobraževanje, prostorsko segregacijo idr. Kdor sprejme takšen koncept, se mora nujno zavedati teh posledic. To bi v bistvu pomenilo rušenje obstoječega koncepta socialne p o l i t i k e in zahtevo po njegovi r e i n t e r p e t a c i j i v smislu vračanja in zoževa- nja na kurativno (socialno-skrbstveno) f u n k c i j o .
5.3. Razvitost samoupravnih odnosov ^jil
Ves naš t e k s t prežema dejstvo, da so možnosti za večji razmah i n i c i a t i v e ljudi in njihovega samoorganiziranja neposredno odvisne od ustvarjene družbene ( p o l i t i č n e ) i n f r a s t r u k t u r e , k i omogoča tak pristop, s t e m da zagotavlja:
- decentralizacijo sredstev, programov t e r nadzora vseh družbenih in p o l i t i č n i h procesov,
" 8 - sf!-* aktivno p a r t i c i p a c i j o ljudi na vseh področjih družbene organizacije.
Vse t o pa j e v bistvu t u d i t e m e l j samoupravne t r a n s f o r m a c i j e naše družbe. Z a t o se danes pred nas vse bolj izrazito postavlja vprašanje: Kakšne bodo posledice naraščanja državne regulative, k i smo j i priča? A l i ustvarjanje pogojev za " t r a n s f o r m a c i j o " samoupravnih odnosov v n e k a t e r i h v i t a l n i h dimenzijah (ukinjanje SIS i d r . ) ogroža samoupravno oz. aktivno sodelovanje ljudi ? A l i dejansko zamira avtonomija ljudi i n njihovo samoorganizlranje t e r vloga organiziranih oblik samoupravnega o d l o čanja k o t kanalov za ustvarjanje skupnih stališč in s t r a t e g i j najširših družbenih s l o jev?
Zakaj je to pomembno? Socialna p o l i t i k a obstaja le t o l i k o , k o l i k o r ljudje neposre
dno sodelujejo p r i njenem oblikovanju. Prepuščanje " d r u g i m " , da odločajo o p o t r e bah l j u d i , da j i h " v a r u j e j o " pred življenjskimi težavami, da oblikujejo namesto njih razvojne programe i p d . , postavljajo ljudje v okvire socialne k o n t r o l e , vsiljenih n a č i nov potrošnje, r e s t r i k t i v n e narave uslug t e r paternalistlčnega odnosa profesionalnih delavcev.
Danes sta na t e m področju vse bolj v ospredju dve o v i r i , k i med drugim vplivata tudi na pogoje in možnosti za razvoj prostovoljnega dela i n samoorganiziranja l j u d i :
^ decentralizacija političnega sistema daje dovolj prostora za uveljavljanje lokalnih i n i c i a t i v in potencialov, istočasno pa ni učinkovite koordinacije, ustvarjanja e n o t nih programov i p d . , kar povzroča počasno sprejemanje odločitev, ustvarjanje ad hoc k o a l i c i j s p a r t i k u l a r n i m i i n t e r e s i . Ob t e m se nemalokrat pomembne o d l o č i t ve dejansko še vedno sprejemajo s s t r a n i odtujenih centrov družbene m o č i , i n
sicer po n e f o r m a l n i h in institucionalno neregularnih poteh, m i m o javne razprave, brez odgovorne strokovne in družbene udeležbe znanosti t e r brez dejanskega d e m o - k r a t i č n e g a sporazumevanja in usklajevanja. Posledice takšne prakse so v o l u n t a r l - zem, utemeljenost programov samo v ekonomski logiki ali ozko znanstveno-tehno- lošklh k r i t e r i j i h , pragmatično spreminjanje programov v duhu dnevne p o l i t i k e . Vse to vodi k pasivizaclji večinoma zgolj f o r m a l n i h udeležencev v procesu odločanja t e r v podrejanje znanosti pa podrejanje p o l i t i č n i h i n drugih subjektov zgolj k r i t e r i j e m dnevne p o l i t i k e ;
- drugo pomembno oviro pa predstavlja t . i . " h i p e r i n s t i t u c i o n a l i z a c i j a " samoupravlja
nja, za k a t e r o t i č i logika f o r m a l n e p e r f e k c i j e in k i povzroča nepotrebno z a p l e t e nost, inertnost i n neučinkovitost t e r s t e m blokira t e m e l j e , t o j e spontanost in k r e a t i v n i p o t e n c i a l , ki ga samoupravljanje predstavlja. Tudi p r i nas obstaja p a r a doksalni sindrom, značilen za zaprte patriarhalne sredine, k i se b o j i j o vsega, kar se začenja spontano, neformalno, kar ne poteka v skladu z vsemi i n s t i t u c i o n a l i z i r a n i m i postopki, kar ne izhaja iz skupin, k i so javno pooblaščene, da dajejo predlo
ge. Številne pobude ljudi se zato ustavijo že v prvi f a z i , ko se niso uspele n i t i dobro i z r a z i t i ; dogaja pa se t u d i , da se aktivnost skupine, ki je začela z delom p o vsem spontano i n na n e f o r m a l n i osnovi, konča v t i s t e m t r e n u t k u , ko jo ustrezna
organizacija formalno v k l j u č i v svoj sestav in j i predpiše rutinske organizacijske in delovne okvire. T i so namreč z vidika prostovoljnega dela preveč togi in p r e zahtevni (npr. upoštevanje vseh predpisov, k i določajo poslovanje društev in d r u žbenih organizacij).
6. N E K A J O D G O V O R O V N A OBSTOJEČO K R I Z O - PREDLOGI IN M 0 2 N 0 S T I
U č i n k i ekonomske krize in celotna družbena s i t u a c i j a danes zahtevajo tudi pri nas nove i n i c i a t i v e in odgovore. Kriza ni nič drugega kot znak, da stare oblike r e g u l a c i j e ne morejo več služiti učinkovitemu usmerjanju družbe oziroma da so postale celo izvor blokad za njen razvoj. Z n o t r a j okvira, k i ga predstavlja kriza, se vedno rojevajo in o b l i k u j e j o ' n o v e oblike in obrazci delovanja. Odgovorov na t o , kako j i h v k l j u č i t i v obstoječi družbeni sistem oziroma koncept socialne p o l i t i k e , je več, so pa danes še v veliki m e r i neraziskani. Povsem jasni tudi niso odgovori, ali naj i s t i - t u c i j e in država spodbujajo in urejajo te oblike delovanja ali naj j i h prepustijo zgolj s a m o r e g u l a c i j i . In še bi lahko naštevali.
V odgovorih i n predlogih prav gotovo ne moremo b i t i ne s i s t e m a t i č n i ne c e l o v i t i , saj so na t e m področju v veliki m e r i odsotne t e m e l j i t e j š e analize in raziskave.
K l j u b t e m u bomo poskušali opozoriti vsaj na nekatere:
1. Iz vsega navedenega najprej sledi, da j e nujna zahteva po revitalizacij! samou- pravljanja. Ce se bo namreč nadaljevala redukcija samoupravnih odnosov in k r e - p i l a vloga države, potem bo interes za prostovoljno delo i n druge oblike s a m o - _ v l ' organiziranja l j u d i p r i zadovoljevanju lastnih in skupinskih potreb nujno upadel ( l e če bo posameznik eksistenčno p r i s i l j e n v t o , bo sam ali skupaj z drugimi p o -
„ e skušal reševati svoj položaj, vendar na p r i n c i p i h primarne solidarnosti in v o k v i - r u najožjega okolja - družine, sosedov, sorodnikov, sodelavcev na delu). To p o - meni:
- nujno moramo izpopolniti sistem oziroma proces političnega odločanja i n vanj v g r a d i t i metodologijo aktivne demokratične in samoupravne koordinacije, kar p o meni visoko stopnjo sodelovanja i n proces stalnega usklajevanja in združevanja r a z l i č n i h interesov i n ciljev. Pogoj za oživitev v praksi pa zahteva polno angaži-
ranje strokovnih i n znanstvenih delavcev, enovitost i n povezanost i n f o r m a c i j s k i h dotokov idr.,
- bistveno spremembo morajo doživeti sedanje oblike samoupravne h l p e r l n s t i t u c i o - nalizacije i n dati prostor novim i n f l e k s i b i l n i m oblikam samoorganizacije i n p r o stovoljnega dela ljudi: t i lahko dobijo različne f u n k c i j e , zlasti pa: 1. sprejemajo naloge, k i j i h i n s t i t u c i j e "zapostavljajo", t e r 2. izražajo k r i t i č n i odnos do r u t i n ske i n administrativne prakse i n s t i t u c i j In j i m s t e m postanejo ne samo k o m p l e m e n t a r n e , temveč lahko vplivajo tudi na njihovo r e v i t a l i z a c i j o ,
- 6 i 9von - d o g r a d i t i moramo samoupravno Interesno organiziranost na področju družbenih
dejavnosti. Dokler se bo samoupravna interesna skupnost omejevala na normativno odločanje, na razdelitev sredstev i n na klasičen nadzor nad socialnimi i n s t i t u c i j a - m l , bo ohranjala paradržavno vlogo. Iz takšnega realnega položaja izhaja, da togo upravlja s pomočjo predpisov, da usmerja i n nadzoruje, da organizacijsko i n f i nančno ni dovzetna za različne nove i n i c i a t i v e i n fleksibilne programe i d r .
m- Namesto tega b i morale samoupravne interesne skupnosti p o s t a t i okvir za s a m o - ' stojno i n neposredno povezovanje t i s t i h uporabnikov i n izvajalcev, k i imajo i s t o
vetne interese oziroma potrebe, t e r za spodbujanje i n podporo t u d i r a z l i č n i h i n i c i a t i v , novih programov i n prostovoljnega dela. I^-^^-^*«^ moommmmm^^*
2. K o t druga zahteva se pojavlja oblikovanje optimalne strategije in koncepcije socialne politike, k i bo izražala potrebe i n c i l j e večine prebivalcev. To p o m e n i , da p r i opredeljevanju prave vloge i n funkcije socialne p o l i t i k e ne bomo za t i s t e razlage, k i vodijo njeno funkcijo samo v skrbi oziroma varstvu človeka pred živ
l j e n j s k i m i stiskami i n težavami in s t e m le v kurativnem reševanju socialnih problemov. Prav tako bomo tudi p r o t i razlagam, k i vidijo f u n k c i j o socialne p o l i t i k e samo v r e d i s t r i b u c i j i družbenih dobrin i n storitev i n s t e m v k o m p e n z i r a - nju posledic obstoječega ekonomskega sistema. Zavzemati se bomo m o r a l i tudi in predvsem za razvojno i n produktivno funkcijo socialne p o l i t i k e t o j e za uveljavitev socialne p o l i t i k e k o t pomembnega dejavnika p r i usmerjanju razvoja družbe i n človeka oziroma izboljševanju življenskih i n delovnih pogojev za vse člane družbe, k a r med drugim pomeni tudi iskanje novih oblik družbenosti i n utrjevanje avtonomnega položaja posameznika.
3. N o s i l c i socialne p o l i t i k e bodo m o r a l i nujno preseči obstoječe parcialno reše
vanje socialnih problemov in zgraditi široke integralne programe socialne p o l i tike, izhajajoče iz konkretne vsebine oziroma problemov. Tu mislimo na o b l i kovanje skupnih programov različnih samoupravnih interesnih skupnosti, k i bodo vključevali formalne in neformalne izvajalce; na osvajanje koncepta skupnostne- ga socialnega dela ( k o m p l e m e n t a r n o sodelovanje r a z l i č n i h profesionalnih i n s t i t u c i j t e r skupin samoorganiziranih in prostovoljno združenih posameznikov); t e r na dejansko uresničitev ustavne opredelitve krajevne skupnosti kot " s p e c i f i č n e samoupravne skupnosti delovnih ljudi in občanov v k r a j u , kjer živijo, kot d e m o k r a t i č n e i n samoupravne oblike zadovoljevanja celotnega kompleksa neposrednih interesov in potreb l j u d i , kot oblika humane človeške i n t e g r a c i j e , solidarnostne
ga povezovanja in sodelovanja delovnih ljudi in občanov na območju njihovega b i v a n j a " . (E. K a r d e l j ) .
4. Profesionalne institucije bodo morale spremeniti svoje delovanje i n se reorgani
zirati oziroma " e k s t e r n a l i z i r a t i " proizvodnjo n e k a t e r i h storitev. Se naprej naj bi opravljale najzahtevnejše s t o r i t v e , to je t i s t e , za k a t e r e je potrebna draga in zahtevna oprema t e r specializirano znanje. Poleg tega pa bi morale razviti mrežo za izobraževanje, svetovanje, animiranje in spodbujanje, koordiniranje a k c i j In i n c i a t i v , tako potrebnih za razvoj prostovoljnega dela in drugih oblik s a moorganiziranja l j u d i . Razviti bi morale partnerski odnos z n j i m i , ne pa p a t e r n a - l i s t i č n e g a , zasnovanega na superiornosti znanja ali a v t o r i t e t e i n s t i t u c i j e .
5. Proces razvijanja mreže vseh oblik samoorganiziranja, samopomoči in p r o s t o v o l j nega dela bo potekal le do neke mere spontano. Potrebna bo trajna načrtna dru
žbena akcija za premagovanje odtujenosti med l j u d m i , strahu in predsodkov, n e varnosti izkoriščanja i p d . Da pa bo učinek te akcije v e č j i , bo treba najprej n a č r t o v a t i le nekaj smeri a k c i j e - n e k a j t i p i č n i h eksperimentalnih programov - in j i h v različnih o k o l j i h s i s t e m a t i č n o preizkusiti (s pomočjo SZDL in drugih p o l i t i čnih subjektov t e r ob pomoči strokovnih in znanstvenih delavcev). Zavedati se moramo, da sploh nimamo izdelanih metod in mehanizmov za samoorganiziranja občanov, metod za delo akcijskih skupin i p d . Z a t o j e nujno potreben razvoj zna
nstveno raziskovalnega dela na t e m p o d r o č j a Izhodišče pr^ tem pa bo moralo b i t i , da bomo nadgrajevali t i s t o , kar v dejanskem življenju že obstaja, zato bo
treba v vsaki skupnosti poiskati njene p r e t e k l e in sedaj obstoječe načine r e ševanja skupnih problemov. Poleg p o l i t i č n e podpore t e m a k c i j a m in o b l i k a m samoorganiziranja ljudi pa bo treba zagotoviti t u d i m a t e r i a l n e in kadrovske možnosti.
6. Nujno potrebna i n trajna pa je tudi akcija v prosvetljevanju ljudi v s m e r i v e čjega zavedanja odgovornosti za reševanje lastnih in skupnih problemov i n z a dovoljevanja lastnih in skupnih potreb k o t tudi v smeri pridobivanja sposobnosti, veščin in znanja, da se v p r i m e r u , ko gre za lastno zdravje, naučijo pravil h i giene, da postane zbiranje in poznavanje zdravilnih r a s t l i n del splošne k u l t u r e in da bo načelo "naredi si s a m " sprejeto ne samo v t e h n i č n o i n s t r u m e n t a l n i v s f e r i . Potrebno j e tudi drugačno izobr^evanje in usposabljanje profesionalnih : delavcev, in sicer v vseh p r o g r a m i h , k i usposabljajo za delo z l j u d m i , k o t t u d i . v okviru splošnega izobraževanja vseh za odgovorno ravnanje v družbi. ^
OPOMBE
1. C i r i l Klajnšček: Institucionalizacija življenja in delo z l j u d m i , v zborniku P r o stovoljno delo na področju socialnih dejavnosti, Socialno delo 3, Ljubljana 1984.
2. Primer takšnega spontanega, solidarnostnega odgovora na nastalo situacijo je b i la letalska nesreča na K o r z i k i , ob k a t e r i je okolje ponesrečencev v Sloveniji, sorodniki, sosedje, delovne organizacije, Centeri za socialno delo in druge i n s t i t u c i j e takoj i n brez vsakršnih zunanjih spodbud ukrenilo vse, da bi bile posledice te k a t a s t r o f e č i m manjše.
3. Johannes Berger, L o r e VVeber-Voigt: N e f o r m a l n i sektor in alternativna e k o n o m i j a . Časopis za k r i t i k o znanosti, št. 6 2 / 6 3 , 1983, s t r a n 9,
4. Poleg t e h dveh obstaja v odnosu do države oziroma do njenih s o c i a l n o p o l i t i č n i h programov tudi k r i t i k a socialistične levice, k i sicer ne zanika dejstva, da je boj delavskega razreda za zaščitno zakonodajo, razširjene socialne pravice idr. p r i - vedel do bistvenega'izboljšanja življenskih razmer velikega števila delovnih l j u d i , vendar pa istočasno ugotavlja, da so obstoječa država in njeni socialnopolitični p r o g r a m i funkcijsko in stroškovno neučinkoviti (ne odpravljajo vzrokov, temveč le kompenzirajo posledice; prerazdelitev ne poteka med delom in k a p i t a l o m , t e m več le znotraj delavskega razreda; velik del sredstev za socialne programe gre za vzdrževanje administrativnega aparata i t d . ) , da delujejo represivno v f u n k c i j i socialne k o n t r o l e t e r da so tudi vir napačnih predstav o zgodovinski resničnosti, saj neupravičeno ločujejo področje dela, produkcije, primarne delitve dohodka in področje reprodukcije, sekundarne d i s t r i b u c i j e .
Claus O f f e : Družbena moč in p o l i t i č n a oblast, Delavska enotnost, Ljubljana 1985, s t r . 93.
5. Brez neposrednega sodelovanja t e r prevzemanja izvršilne funkcije s strani n e posrednih uporabnikov, proizvodnja s t o r i t e v (delo z l j u d m i ) ne more b i t i p r o d u k t i v n a ali učinkovita. " P r e d m e t " obdelave, t o je l j u d i , pač ni mogoče n a r e d i t i a l i obdelati na enak način kot v m a t e r i a l n i proizvodnji; t u namreč predmet i z vaja produkcijo sam na sebi, poleg tega pa se mora b i t i sploh pripravljen s p u s t i t i v določene produkcijske i n t e r a k c i j e .
Claus O f f e , prav t a m , s t r . 80.
6. Razvoj družbenih dejavnosti predstavlja osamosvajanje posebnega področja družbe
nega dela, namenjenega proizvodnji s t o r i t e v . Družbene dejavnosti so se začele r a z v i j a t i s prenosom vzgoje, izobraževanja, varstva o t r o k , socialnega varstva idr., f u n k c i j iz družine, sorodstvenih in sosedskih (vaških) skupnosti v družbene službe.
Danes predstavljajo neizogiben i n komplementaren del industrijske proizvodnje.
Na eni strani so vsrkale odvečno delovno silo, na drugi strani pa so reševale p o sledice enostranskega ekonomističnega pristopa k družbenemu razvoju, ki je z a radi usmerjenosti v dohodek i n akumulacijo zanemaril socialni vidik razvoja.
7. Pri n e f o r m a l n i h dejavnostih, k o t so prostovoljno delo, oblike samopomoči in vza
j e m n e p o m o č i , samoorganiziranje ljudi v združenjih in društvih t e r druge oblike neposrednega vključevanja ljudi v reševanje lastnih in skupnih problemov, gre za
dejavnosti, k i j i h ne sproža v prvi vrsti abstraktni dohodkovni m o t i v , temveč k o n k r e t n i motiv potrebe. Primarni c i l j njihove dejavnosti je vedno pokrivanje k o n k r e t n i h potreb ljudi.
8. Eurosocial Reports, No 25, Vienna 1985.
9. Poglejmo si nekaj konkretnih področij obstoja takšnih oblik v p r e t e k l o s t i : 1/ Izrazite elemente solidarnosti najdemo v naši p r e t e k l o s t i in sedanjosti v
okviru vaške solidarnosti, kjer se je dolgo ohranilo Izročilo, po k a t e r e m so interesi vaške skupnosti pomembnejši od zasebnih interesov posameznih članov. Na višji razvojni stopnji se je predpostavka, da je bistvo s o l i d a r nosti v menjavi dela (na nižji stojanji jo izraža i n s t i t u c i j a medsebojnega obdarovanja), še močneje izrazila. K o t ugotavlja M. Makarovič, se s o l i d a r nost in vzajemnost na vasi konča, ko ni več verjetnosti, da bodo posamez
niki lahko povrnili dano pomoč oziroma prispevali skupnosti, zato soseska .A hladnokrvno izloči ostarela kmečka gospodinjstva, ki niso več zmožna v r a č a t i pomoči. Vaška solidarnost je utemeljena na menjavi dela, j e v svojem bistvu solidarnost enakopravnih l j u d i , k i so delovno in ekonomsko sposobni v r a č a t i , kar so p r e j e l i po solidarnostnem načelu. Na selektivnost medse
bojne pomoči na vasi kažejo t u d i različni izrazi za to pomoč, k i j i h je n a - šla Makarovičeva. Poleg izrazov, ki kažejo na vračanje pomoči ( " g r e m o na odslužek", " g r e m o na odvraček" i p d . ) , se postavljajo t u d i izrazi, k o t so i* " p o m o č iz dobre v o l j e " , "pomoč za dobro s t r i t " , "pomoč za boglonej" in ,1 podobni, k i označujejo pomoč t i s t i m članom vaške skupnosti, k i niso delov
ni no enakovredni, ki pomoči niso sposobni v r n i t i in k i za svoje preživljanje potrebujejo več kot lahko sami ustvarijo z delom. Za pomoč t e m članom so se izoblikovala posebna m e r i l a , ki so zagotavljala dajalcu povračilo na psihološki ravni ( " k o bomo m i s t a r i , bodo pa drugi nam p o m a g a l i " ) , p r e j e m n i k u pomoči pa je dajala ta pomoč občutek odvisnosti i n ga izločila iz kroga enakovrednih subjektov solidarnosti, k i so b i l i sposobni v r a č a t i d o b r i ne in usluge. Posebne oblike s t i g m a t i z a c i j e so značilne za pomoč, k i je b i la namenjena posameznikom na robu vaške skupnosti ( n e m o č n i , brez svojcev, b e r a č i , k r š i t e l j i n o r m ) . Pomoč t e m l j u d e m , ki j i h je skupnost z dajanjem pomoči vedno znova zaznamovala in odrivala na rob, je utelešenje grožnje pred kršenjem norm in opora medsebojne solidarnosti enakovrednih članov.
2/ Oblike samopomoči in vzajemne pomoči so predstavljale tudi pomembno o b l i ko reševanja socialnih vprašanj t e r oblike združevanja delavcev že v samih začetkih delavskega gibanja. Pomembno obliko za reševanje materialnega p o ložaja delavstva na podlagi samopomoči so predstavljale potrošniške in p r o duktivne zadruge. Njihov namen je b i l pomagati članom v m a t e r i a l n i s t i s k i in j i h z a š č i t i t i pred izkoriščanjem s strani kapitalistov. Druga oblika delavske vzajemne pomoči so bile delavska podporna društva. Dokler delavstva v p r i meru bolezni, nezgode, s t a r o s t i in s m r t i ni varovalo socialno zavarovanje, po uvedbi tega zavarovanja pa ga je varovalo preslabo, so si delavci pomagali z vzajemno pomočjo. Ustanavljali so bolniške in pokojninske b l a g a j n e . ' T e o b l i ke so nastale iz pobud n e f o r m a l n i h skupin, sčasoma so postale delno f o r m a l i zirane s strani države ( p r a v i l n i k i o delovanju, odprava zlorab i d r . ) , dokler ni država z uvedbo i n s t i t u c i j socialnega zavarovanja začela neposredno izvrševati socialnovarstveno f u n k c i j o . Zanimivo j e t u d i , da je bila vzajemnost med delavci najprej in najbolj razvita t a m , kjer so bila delovna mesta najbolj ogrožena ( r u -
darji-bratovske skladnice). . ; / 3/ Kadarkoli v zgodovini se pojavi zaposlovanje obeh staršev, se pojavijo o b l i
ke varstva o t r o k . Pri m a t e r i , ki je morala v tovarno, ali pa je od j u t r a do večera delala na p o l j u , so varovali o t r o k e starejši o t r o c i ali babice ali sestrična, ki so jo vzeli za pesterno. V slovenskem kmečkem življenju i z pred petdesetih let je obstajalo precej oblik varstva, nekako na meji med dnevnim varstvom in rejo v okviru široko razpredenih sorodniških vezi. V m e ščanski družini, k i si je to lahko privoščila, so varovale in vzgajale otroke pestunje in guvernante. Tudi institucionalne oblike varstva in vzgoje otrok niso o d k r i t j e današnjega časa. Ce ne upoštevamo sirotišnic in drugih s o c i a l n i h zavodov, v k a t e r i h so b i l i deležni " v a r s t v a " predvsem o t r o c i brez staršev in k i imajo starejši d a t u m , lahko zasledimo prva otroška zavetišča oz. oskrbovališča za varstvo in dnevno oskrbo otrok siromašnih in delavskih staršev že takoj na začetkih industrializacije i n pojava delavstva. N e k o l i k o kasneje so se pojavili tudi otroški v r t c i , k a t e r i h vzgojna dejavnost je bila namenjena le izbrancem, o t r o k o m iz srednjih in višjih slojev. Vendar do m o čnejšega razvoja predšolskih ustanov ni prišlo ne v času avstro-ogrske m o narhije ne v času 'stare Jugoslavije, saj je bila i n i c i a t i v a za ustanavljanje teh ustanov prepuščena cerkvenim in dobrodelnim društvom t e r zasebnikom. Še
le po drugi svetovni vojni so b i l i ustvarjeni pogoji za množično i n s t i t u c i o nalno predšolsko vzgojo in varstvo.
10. Poudarjanje razvojne in produktivne funkcije socialne p o l i t i k e pomeni n a j p r e j , da se bomo zavzemali za dejansko uveljavitev socialne p o l i t i k e kot pomembne
ga dejavnika pri usmerjanju razvoja družbe in človeka; za spremljanje d i n a m i ke socialnih pojavov; za razkrivanje družbenih vzrokov, nastajanja socialnih p r o blemov; za tesno povezanost in prepletenost med ekonomskim in socialnim raz
vojem oz. upoštevanjem socialnih posledic ekonomskega razvoja in vplivanja socialnih in drugih sprememb na ekonomski in družbeni razvoj ter za uveljavitev spoznanja, da je usmerjanje družbenega razvoja, k o t zavestno vplivanje na p r o cese družbene reprodukcije, potrebno v prvi vrsti zaradi zadovoljevanja človeških
* potreb in nadaljne humanizacije družbe. Zavzemali pa se bomo tudi za takšno povezavo med socialno p o l i t i k o i n ekonomsko produkcijo, da bomo začeli prese
g a t i t r e t i r a n j e človeka kot produkcijskega f a k t o r j a in delovne sile kot stroška te produkcije in da bomo uveljavili tako socialno p o l i t i k o , ki bo vse manj v f u n k c i j i reprodukcije delovne sile, ki služi samo količinskemu porastu proizvodnje, i n vse bolj v f u n k c i j i boja, da bi ekonomska produkcija postala sredstva za u s t varjanje večje k v a l i t e t e življenja za vse člane družbe in da se presežna vrednost usmerja od k a p i t a l a k delu oziroma k človeku.
Dt. Miroslav Ružica, profesor. Viša Škola za socijalne radnike, Beograd.
Pavla Rapoša-Tajnšek, višja predavateljica, Višja šola za socialne delavce v L j u b l j a n i .
Maja Vojnovič, svetovalka za socialno varstvo. U n i v e r z i t e t n i zavod za zdrav
stveno i n socialno varstvo, Ljubljana.
