Okrogla miza: smetano je lani snedla država ter trije trgovci

(1)

37 Sp eci alizir ana r ev ija za e m ba laž o, o ko lje in l og ist iko / Spec ia lis t m agazi ne f or pa ck ag in g,, e nv iro nm en t a nd l og isti cs

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

Slovenski proizvod, svetovna novost

Okrogla miza: smetano je lani snedla država ter trije trgovci

Dosje okoljske takse

A Slovenian Product and the First of its Kind in the World

The Roundtable: The Government and Three Retailers Took the Cream Last Year

Dossier on the Environmental Tax

Februar / February2008

Foto: iStock

(2)

Organizacija: - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italy tel. +39 023191091 - fax +39 0233619826

e-mail: ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.com

IPACK-IMA ’09.

Razmisljaj veliko.

kot integracija celotne prehrambene in nezivilske verige.

kot impulz 900-milijonskemu trgu v Evropi in Sredozemlju.

kot IPACK-IMA ’09. Velik, v vsakem pogledu.

Promocija:

FIERAMILANO, RHO - MILANO - ITALIJA 24.-28. MARCA 2009

IPACK-IMA 2009 prvic skupaj z:

FIERAMILANO, RHO - MILANO - ITALIJA 24.-28. MARCA 2009

www.ipack-ima.com

CALEIDOS-NEXXUS.IT

Embalaza 190x253 22-01-2008 11:51 Pagina 1

promocija

(3)

3

EOL-37-februar-February-08 Uvodnik 3

Uvodnik Editorial What Is EOL?

Packaging (Slo.: Embalaža). Environment (Slo.:

Okolje). Logistics (Slo.: Logistika). Logistics is an indispensable part of the packaging chain. Re- sourceful and capable managers, in their search for hidden reserves in the company, most often point their finger to logistics. Marko Cedilnik, a member of our editorial board and a co-worker of the Faculty of Logistics often says that logistics is the mother of cost rationalisation. Of course, it is not a magic wand. Nevertheless, with every new day, the business world is increasingly learn- ing about the wealth hiding in logistic solutions and innovation. In this magazine, we are pre- senting a world of innovation which is the result of Slovenian knowledge, maritime and vehicle tracking, and EMA is an example that cannot be overlooked. It confirms that each business step we take is part of the logistic network, every move.

EOL therefore is the reasonable conclusion of the magazine’s title. From now on, EOL is a special- ised magazine for packaging, the environment and logistics.

Logistics is namely a global challenge. Accord- ing to certain experts, Slovenia is aware of that.

There are however quite a few who believe that the planned erection of new logistic centres all over the country is being prepared more by in- stinct and trends of fashion, than with any con- crete plans.

The packaging industry is on the other hand faced with other embarrassments. It has been pilloried to be an accessory of high inflation be- cause the producers inflate the packaging prices.

At the roundtable, the directors found the crux of the matter to be lying elsewhere. Branko Rožič, director of Količevo karton said in no uncertain terms that last year the state and the three deal- ers took the cream. The packaging branch is at present barely alive and facing a rather grey un- certain future.

Even greyer or more nebulous is the story of envi- ronmental taxes. We are publishing the records of the collected surplus taxes and whose pocket they went into. Not pocket! They went into municipal budgets and environmental investments. It is an entirely different matter, says one of the environ- mental workers, why the leading actors started to wash their dirty laundry in public before they dis- cussed what needed to be corrected in the taxa- tion system for environmental pollution.

Jože Volfand, Editor-In-Chief

Kaj je EOL?

Embalaža. Okolje. Logistika. V embalažni verigi je logistika nepogrešljiv člen. Iznajdljivi in sposobni menedžerji, ki iščejo v podjetju skrite rezerve, najpogosteje pokažejo s prstom na logistiko. Marko Cedilnik, član našega uredniškega odbora in sodelavec Fakultete za logistiko, po- gosto pravi, kako je logistika mati za raciona- lizacijo stroškov. Čarobna paličica seveda ni. A z vsakim dnem bolj poslovni svet odkriva, ka- kšno bogastvo se skriva v logističnih rešitvah in inovacijah. No, svetovno inovacijo slovenskega znanja, gre za sledljivost na vodah in pri vozilih, predstavljamo v tej številki. EMA je primer, ki se ga ne da prezreti. Potrjuje pa, da je v logistič- ni mreži vsak naš poslovni korak. Vsak premik.

Zato EOL. Zato smiselna dopolnitev v naslovu revije. Odslej torej EOL, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko.

Logistika je namreč globalni izziv. Slovenija to ve, trdijo nekateri strokovnjaki. Čeprav ni malo mnenj, da prav načrtovane gradnje novih logi- stičnih centrov po državi nastajajo brez načrtov.

Bolj po občutku. Zaradi mode.

Drugačne zadrege doživlja embalažna panoga.

Postavili so jo na pranger, češ da je sokriva za inflacijo, ker so proizvajalci preveč povišali cene embalaže. Na okrogli mizi so direktorji našli skritega zajca v drugem grmu. Branko Rožič, direktor družbe Količevo karton, je bil nedvo- umen. Lani so smetano pojedli država in trije trgovci. Embalažna panoga pa zares komaj živi.

In tudi jutri je bolj siv.

Še bolj siva, no, meglena je zgodba o okoljskih taksah. Objavljamo dosje, v čigav žep so romali presežki od preveč pobranih taks. V žep? Ne. V občinske proračune, v okoljske naložbe. Drugo vprašanje pa je, kot pravi ena izmed okoljskih delavk, zakaj so glavni igralci prej začeli prati perilo v javnosti, preden so se pogovorili, kaj je treba popraviti v sistemu obdavčenja zaradi onesnaževanja okolja.

Jože Volfand, glavni urednik

(4)

EOL-37-februar-February-08 4 Vsebina

Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - izdala in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).

Celje, februar/ February 2008 Revija je brezplačna.

37

Embalaža - okolje - Logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, št. VIII/37, februar 2008 Packaging - Environment - Logistics/ Specialist magazine for packaging , environment and logistics,

Issue VIII/37, February 2008

Vsebina / Contents

10 Slovenski proizvod, svetovna novost

A slovenian product and the first of its kind in the world

12 Okrogla miza: smetano je lani snedla država ter trije trgovci

The Government and Three Retailers Took the Cream Last Year

16 Novi materiali, vrnitev k starim

New Materials and a Return to the Old

18 Pakiranje s posebnim znanjem Special Knowledge about Packing

22 Slovenija je zamudila pravi trenutek za vinjete

Slovenia has missed the right moment for vignettes

25 10 trendov pri postopkih pakiranja Ten Trends in Packing Methods

29 V Kopru bo zelena luka

The future green port of Koper

32 Presežke so porabile občine za naložbe The municipalities invested the surpulus

36 V Sloveniji zakonito obratuje le Barje

Barje is the Only Legally Valid Landfill in Slovenia

39 Zbiranje bioloških odpadkov dobiva jasne okvirje

42 Agenda 21 je skoraj pozabljena

Agenda 21 is nearly forgotten

(5)

EOL-37-februar-February-08 Novosti 5

KRATKO, ZANIMIVO

5 Novosti

Sejem INPAK bo v avgustu

Namesto v marcu bo 16. sejem embalaže, tehnike, pakiranja, logistike, trgovine in tr- žnega komuniciranja od 23. do 29. avgusta 2008. Organizator, Pomurski sejem, se je tako odločil, ker je na osnovi prijav preso- dil, da v marčevskem terminu sejem ne bi

»prinesel pričakovanega učinka razstavljavcem in obiskovalcem.« Bienalni sejem IN- PAK bo potekal kot poseben salon v okviru 46. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Salonu INPAK bo namenjena nova hala A3. V njej bo poleg poslovne razstave tudi razstava vseh izdelkov, ki sodelujejo na natečaju 32. slovenski oskar za embalažo.

Vodstvo sejma je ugotovilo, da so bila med prijavljenimi na marčevski sejem INPAK predvsem podjetja, ki so ponudniki emba- laže in tehnike pakiranja za področje živil- stva. Združitev INPAKA s kmetijsko-živil- skim sejmom, menijo v Pomurskem sejmu, bo dala več sinergičnih učinkov in zadovolj- stva razstavljavcem, saj kmetijsko-živilski sejem obišče več kot 130.000 obiskovalcev.

Takšen obisk bo za razstavljavce embalaže nedvomno bolj zanimiv.

Na 32. natečaj za slovenskega oskarja za embalažo so prejeli 15 prijav iz Slovenije in Hrvaške. Podelitev oskarjev za embalažo bo na posebni slovesnosti v marcu v Gornji Radgoni.

Evropski okoljski ministri na Brdu

Nekatera okoljska srečanja v času slovenskega predsedovanja Svetu EU bodo zagotovo vzbudila veliko pozornost. Najbolj nedvomno neformalno srečanje ministrov za okolje 11. in 12. aprila, od 27. do 30. aprila pa neformalni sestanek atašejev za okolje.

Med glavne dogodke je uvrščen tudi sestanek generalnih direktorjev EU za urbani razvoj in teritorialne kohezije, med spremne pa konferenca Odzivanje na spremembe v okolju – od besed k dejanjem.

Okoljska politika EU temelji na treh temelj- nih načelih: preprečevanje je boljše kakor čiščenje, kar pomeni, da je boljše odpraviti onesnaževanje pri viru, kakor pa se ukvarja- ti s posledicami; onesnaževalci morajo pla- čati za onesnaževanje, ki ga povzročijo; če karkoli močno kaže na nastanek okoljskega problema, se sprejmejo previdnostni ukrepi tudi brez dokončne znanstvene potrditve.

V okoljskem akcijskem programu EU do leta 2012, povzema ga bilten MOP-a, so navede- ne štiri prednostne naloge: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, okolje in zdravje ter kakovost življenja ter naravni viri in odpadki, pri čemer naj bi bila v ospredju povečana raba obnovljivih virov, več recikliranja in boljše ravnanje z ostanki odpadkov.

Nov revolucionaren klinično preverjen antimikrobni izdelek M&H so inovatorji na področju izdelovanja steklenic, plastičnih posod in lončkov. Klinično je dokazano, da njihov novi izdelek učinkovito ustavi prenos zelo širokega spektra bakterij, tudi MRSA in E. Coli.

Njihovim novim stekleničkam je dodano ionsko srebro, ki onemogoča razvoj plesni in v 24 urah uniči 99,99 odstotkov bakterij. Kadar bakterija pride v stik s površino, je takoj izpostavljena ionskemu srebru, ki bakterijski celici onemogoča, da se zapre. S tem pa ji tudi preprečuje možnost razmnoževanja in tako v kratkem času celica umre. Srebro je učinkovito skozi celotno življenjsko dobo izdelka.

Steklenička bo naprodaj po konkurenčni ceni in je idealna za shranjevanje kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za osebno nego.

Union v novih steklenicah in novih zabojih Union je odslej v drugačni, bolj konkurenčni embalaži.

Zaboj za 20 pollitrskih steklenic bo rdeče barve, ne rumene barve. Po 40 zabojev bo odslej tudi na EURO paleti. Poleg zaboja so v Pivovarni Union zamenjali še celoten asortiman unionskih steklenic. Z zdajšnje pollitrske NRW-embalaže so prešli na trendovsko in bolj moderno obliko LN (long neck), ki je v svetu piva bolj poznana, predvsem pa bolj moderna. Dosedanje rjave steklenice bodo zamenjali z novimi zelenimi steklenicami.

V času uvajanja nove embalaže bo Pivovarna Union zamenjevala obstoječe Union rumene NRW-zaboje in

rjave pollitrske NRW-steklenice z novimi rdečimi zaboji in novimi zelenimi pollitrskimi LN- steklenicami v razmerju 1:1. Zamenjava bo potekala do konca julija 2008. Potrošniki bodo ob vsakem novem nakupu piva v zaboju prejeli novo embalažo na vseh prodajnih mestih.

Hkrati z zamenjavo embalaže so se v Pivovarni Union odločili tudi za spremembo podobe blagovne znamke Union. Najbolj prepoznavno Union pivo bo sedaj na trgu kot Union svetlo pivo, Črni baron bodo tržili kot Union temno pivo, Uni brez alkohola kot Union brezalkoholno pivo, dodatno ponudbo najvišjega razreda pa bo predstavljal novi izdelek Union Premium.

(6)

EOL-37-februar-February-08 6 NovostiNovosti

6

KRATKO, ZANIMIVO

Okolje & prostor predvsem o okoljskih nalogah EU

Okolje & prostor, informativni bilten Mi- nistrstva za okolje in prostor, v januarski številki predvsem poudarja okoljske teme, ki bodo v ospredju v času, ko bo do konca junija Slovenija predsedovala Svetu EU. Mi- nister Janez Podobnik v uvodniku na prvo mesto postavlja podnebne spremembe. Po njegovem podnebne spremembe postajajo ne le z okoljskega, temveč tudi s širšega ener- getskega, razvojnega, tehnološkega in druž- beno-varstvenega vidika eden najpomemb- nejših izzivov za človeštvo. Med drugim zapiše: Države članice EU, in v prvem polle- tju 2008 še posebej predsedujočo Slovenijo, čakajo na tem področju številne naloge, in sicer tako na področju politik EU in ukre- pov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov kakor tudi na področju mednarodnega pogajalskega procesa za sklenitev celovitega globalnega sporazuma o spoprijemanju s podnebnimi spremembami po letu 2012.

Na področju politik EU bomo obravnavali delitev prispevka držav članic k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, prenovo sheme za trgovanje z emisijami in vključevanje zračnega prometa vanjo, zakonska določi- la za zajemanje in skladiščenje ogljikovega dioksida, trajnostnega gospodarjenja z goz- dovi, posebno vroča tema v tem okviru pa je potreba EU po zmanjšanju emisij CO2 iz avtomobilov. Naše skupno prizadevanje je, da bi omejili rast svetovne temperature na 2 stopinji, s čimer bi se izognili najhujšim katastrofam.

Sicer pa se bo do konca junija zvrstilo kar 17 glavnih in spremnih okoljskih dogodkov oziroma strokovnih srečanj, večinoma na Brdu, na katerih bo EU poskušala odgovoriti na ključne izzive, pred katerimi je civili- zacija 21. stoletja.

Skupina Sibo-G z novimi posli

Boštjan Šifrar, direktor podjetja Sibo-G s sedežem v Škofji Loki, uresničuje napovedi.

Eden največjih evropskih proizvajalcev pla- stičnih zamaškov in tehničnih komponent za gospodinjske aparate, načrtuje letos za 19 milijonov evrov prihodkov. Lani so našteli 11 milijonov, je pa res, da jim uspevajo veliki posli. Podpisali so pogodbo s farmacevt- sko multinacionalko Glaxo Smith Klim, kar jim bo letos podvojilo prodajo, nova nalož- ba pa pomeni tudi nove zaposlitve, in sicer 40 novih delovnih mest, tako da bodo letos zaposlovali že 180 delavcev. Skupina Sibo-G izvaža v 31 držav.

Terme Snovik z EU marjetico

Znak za okolje EU za turistične namestitve, EU marjetico, so kot prvo slovensko turi- stično podjetje prejele Terme Snovik. EU marjetico za turistične namestitve pridobijo podjetja, ki si prizadevajo za manjše one-

Življenjska energija iz stekleničke Oznaka Diesel ne pomeni nujno go- riva za motorje. Gerresheimerjeve stekleničke so namreč napolnjene z gorivom za življenje!

Svetovno znana blagovna znamka Di- esel je predstavila svoj nov parfum za ženske in moške v sodobno oblikova- nih oblečenih stekleničkah. Plitvi ste- klenički, oblikovani v retro stilu, sta tako za moške kot ženske privržence Diesla skorajda enaki. Moška je od vratu navzdol oblečena v rustikalno, usnju podobno oblačilo, ženska pa v skrivnosten pleten ovoj, ki pa več razkriva kot prekriva. Za otip prijetna embalaža tako že na prvi pogled razkriva svojo igrivo, mladostno in krea- tivno naravo, ki ljubi detajle, modo in individualnost.

Lättin »Knick Knack« dvojček

Unilever je trgu predstavil novo inovativno embalažo za svojo margarino Lätta. S termičnim obliko- vanjem in pred-tiskom je Bebo Plastik izdelal zanimivo dvojno pakiranje, ki s perforiranim robom združuje dve sicer samostojni 100 gramski banjici. Ko odtrgamo eno polovico, druga ostane zaprta, s čemer se podaljšata svežina in uporabnost izdelka.

Novo dvojno pakiranje margarine je namenjeno predvsem vse številnejšim enočlanskim gospodinj- stvom, za katere je lahko nakup večjega pakiranja margarine zaradi krajšega roka uporabe odprtega izdelka neekonomična odločitev.

Bebo Plastic je glavni dobavitelj tudi drugih velikosti embalaže za Unileverjevo Lätto, v konceptu zadnje inovacije pa sta se privlačnemu izgledu pridružila še priročnost in uporabnost.

(7)

EOL-37-februar-February-08 NovostiNovosti 77

KRATKO, ZANIMIVO

snaževanje zraka, za varčnejšo porabo energije in ostalih naravnih virov ter za manjše onesnaževanje okolja. Ivan Hribar, direktor Term Snovik, je ob prejemu plakete dejal, da se v podjetju zavedajo bogastva narave, ki jih obdaja, zato so »krenili na pot ohranjanja zelenega, čistega in zdravega okolja«.

EU marjetica pomeni konkurenčno prednost na turističnem trgu, zato so predstav- niki države na slovesnosti izrazili upanje, da bodo Terme Snovik dobile posnemovalce.

Nova knjiga o embalaži

Slovenski knjižni trg se ne more pohvaliti s knjižnimi novostmi domačih avtorjev o em- balaži. Zato bo strokovna javnost zagotovo pozorno spremljala in analizirala knjigo dr. Gregorja Adamiča Embalaža in varstvo okolja – zahteve, smernice in podjetniške priložnosti. Mariborska založba Pivec je prepričana, da bo knjiga zaradi aktualnosti in celovitosti pristopa pri obravnavi problematike vzbudila pozornost pri stroki, a tudi pri drugih uporabnikih, zlasti v gospodarstvu in šolstvu.

Avtor se je na več kot 300 straneh lotil vseh problemov in pojmov o embalaži – od osnovnih pojmov embalaže in zgodovine embalaže ter njenega družbenoekonom- skega pomena in funkcij, ki jih ima. Nekaj naslovov: Dejavniki poškodb pakirnih izdelkov, Stroški embalaže in pakiranja, Em- balažni materiali, Posebne vrste embalaže in drugi. Osrednji del knjige je namenjen poglavju Embalaža in okolje, kjer je avtorje- vo izhodišče, da je potreben celovit pristop podjetniškega varstva okolja. Piše o vplivih izdelkov na okolje, o večplastnosti okoljske problematike embalaže, o zaznavanju okoljske problematike embalaže pri porabnikih, o embalaži in surovinskih virih, o reciklaži odpadne embalaže, o vračljivi embalaži, pa tudi o sežiganju odpadne embalaže. V okoljskem delu avtor piše še o kompostiranju odpadne embalaže, o ekodizajnu embalaže, o okolju najprimernejši embalaži, o sistem- skem pristopu pri reševanju problematike odpadne embalaže in o drugem.

Prav interdisciplinarna obravnava embalaže je največja vrednost knjige, ki bo, kot napoveduje založba, izšla v teh dneh. Avtor dr.

Gregor Radonjič je diplomiral in doktoriral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in je izredni pro- fesor za področje znanost o blagu in tehno- logijah na Ekonomsko-poslovni fakulteti.

V pripravi je publikacija o IPPC dovoljenjih

Slovenija ni izjema med članicami EU in prav tako kot nekatere druge države zamu- ja pri izvajanju direktive IPPC (Integrated Pollution Prevention Control). Direktiva zahteva celovito preprečevanje onesnaže- vanja okolja v podjetjih, zamenjavo nepri- merne tehnologije s trajnostno neoporečno, Olive in kumarice odslej tudi v plastičnih

kozarcih

Španski proizvajalec namiznih oliv in ostalih prehrambenih izdelkov Grupo Angel Camacho je na trgu predstavil inovativno plastično emba- lažo. Dosedanje steklene kozarce so tako nado- mestili z bolj varno, priročno, uporabno in tudi cenejšo embalažo.

Plastični kozarec 'Thermic Ultra', ki ga izdeluje podjetje Containers Corby, ima številne predno- sti. Je lažji po teži in lažji za rokovanje za končne uporabnike. Pomembno prednost predstavljajo tudi nižji stroški za transport, sploh pri izvozu izdelkov. Material prenese visoke temperature pasteriziranja in steriliziranja.

Družinsko podjetje Grupo Angel Camacho iz okolice Seville je največji svetovni proizvajalec namiznih oliv. Na trgu so že več kot 110 let, danes pa upravljajo kar nekaj podjetij in tovarn v domovini ter v ZDA, Angliji in na Poljskem.

Sladko presenečenje vam pošilja … pošta!

Če kdo razume koristi direktne pošte, potem je to pošta. Ta prenosni računal- nik, izdelan iz kartona in s čokoladnimi tipkami, resnično izstopa med množico različnih poštnih pošiljk. In natančno to je Swiss Post tudi želela doseči.

Na ovitku čokoladic najdemo informacije o storitvah pošte, ko pa slastnih tipk enkrat zmanjka, sladkosnedneže čaka povabilo za sodelovanje v nagradni igri.

Glavna nagrada, v kateri lahko sodelujete na spletni strani pošte, pa je seveda čisto pravi prenosni računalnik.

Švicarska pošta pri tovrstnih projektih so- deluje s podjetjem Huber PrintPack, ki je specializirano za področje direktne pošte, od ideje do izvedbe in distribucije.

Duh s senzualnimi oblinami

Podjetje Axilone je predstavilo novo embalažo, v katero je »ujelo« duha Christine Aguilera. Ste- klenica v obliki zapeljivih oblin je obdana s čip- ko, ki objame zapiralo. Zanimiva kombinacija materialov, oblik in vodja …

(8)

EOL-37-februar-February-08 8 Novosti

KRATKO, ZANIMIVO

urediti morajo ravnanje z energijo, odpadki, odplakami z emisijami v ozračje, prometom in varnostjo pri delu. Na osnovi direktive morajo podjetja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Lani je v Sloveniji Agencijo RS za okolje zaprosilo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja 189 upravljavcev okoljsko problematičnih naprav. Kljub do- ločenemu roku in desetletnemu prehodne- mu obdobju je bilo v Sloveniji izdanih 25 okoljevarstvenih dovoljenj. Implementacija direktive IPPC je počasna, zamujajo podjetja, kritike letijo tudi na ARSO. V primeru, da podjetja ne bodo pravočasno pridobila okoljevarstvenega dovoljenja, lahko MOP celo izda odločbo o prenehanju delovanja naprave.

Kljub zamudam in težavam, na katere na- letijo podjetja, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, pa je v Sloveniji nekaj zanimivih primerov dobre okoljske prakse tudi pri izvajanju direktive IPPC. Informa- tivna strokovna publikacija, ki bo predstavila dosedanje rezultate pri implementaciji direktive IPPC v Sloveniji s primerjavo z drugimi članicami EU, bo opozorila na ključna strokovna vprašanja in usmeritve, a poudarila tudi primere dobre prakse. Kot kažejo prvi odmevi, bo za uporabnike zelo dobrodošla. Fit media pripravlja publika- cijo v sodelovanju z ARSO. Poleg uvodnih strokovnih prispevkov (dr. Jože Roth, Janja Leban, dr. Lučka Kajfež Bogataj in drugi) in številnih informacij bodo v osrednjem delu publikacije navedeni primeri dobre prakse tistih podjetij, ki so že pridobili okoljevarstveno dovoljenje ali pa ga morajo pridobiti in so sredi izvajanja zahtevnih okoljskih programov ali upoštevanja ISO standardov.

V publikaciji bodo navedeni tudi tisti obrati oziroma podjetja, ki morajo prav tako pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ker zaradi skladiščenja in uporabe nevarnih snovi ali kemikalij pomenijo tveganje, a tudi nevar- nost za okolje. Na koncu publikacije bodo dobili svoje mesto tudi centri za ravnanje z odpadki v Sloveniji.

Publikacija ne bo namenjena samo podjetjem, pooblaščencem za varstvo okolja in tistim, ki so v gospodarstvu odgovorni za izpolnjevanje vse ostrejših okoljskih zahtev, pač pa tudi lokalnim skupnostim, strokov- nim, izobraževalnim in okoljskim institu- cijam, državnim organom, organom EU, medijem in drugim. Publikacija bo dvoje- zična.

Založnik Fit media načrtuje izid publikacije konec maja, torej še v času slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Akcija Zemljo so nam posodili otroci

Agencija RS za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije bosta letošnjo akcijo oza- veščanja o pomenu ohranjanja naravnega okolja z naslovom Zemljo so nam posodili

Iggesund radikalno zmanjšal porabo fosilnih goriv

Iggesund Bruk, proizvajalec Invercota, je porabo fosilnih goriv in s tem izpusta ogljikovega dioksida v zrak zmanjšal kar za tri četrtine. Radikalno zmanjšanje je posledica natančne energijske ocene in investicij v skupni višini okoli 10,5 milijona evrov. Za okolje pomeni isto olajšanje kot če bi iz prometa izločili 20 tisoč avtomobilov, ki letno prevozijo vsak po 15 tisoč kilometrov!

A kot pravi Klas Simes, energijski koordinator, so njihovi cilji še dosti bolj visoko leteči. Načrtujejo namreč postopne spremembe, katerih končni cilj bo popolno prenehanje uporabe fosilnih goriv in samozadostnost pri proizvodnji električne energije.

V družbi imajo izdelan dolgoročni okoljevarstveni program in pri sprejemanju odločitev za morebi- tne nove investicije vedno upoštevajo tudi okoljski vidik. A ni samo skrb za okolje tista, ki jih vodi pri njihovih odločitvah. Na tovrstno poslovno usmeritev namreč vpliva tudi dejstvo, da so stroški energije vedno višji.

Tudi do četrtine nižji stroški embalaže Podjetji BASF in ALPLA sta razvili plastenke za mleko in jogurte iz polistirena, ki se je po podatkih proizvajalca izkazal za zelo hvaležen embalažni material. Polistiren tipa BX 3580, ki so ga optimizirali posebej za ta tip embalaže, se lahko uporablja na enakih polnilnih strojih kot PET. Bistvena prednost, ki je za proizvajalce zelo dobrodošla, pa je, da lahko zaradi nižje go- stote polistirena v primerjavi s PET-om stroške znižajo tudi do četrtine. Testne izdelke je podjetje BASF predstavilo skupaj z novim plastičnim materialom Styrolux® HS 70, ki so ga uporabili za izdelavo skrčljivih filmov. Ta zelo transparen- ten polimer ima visoko maksimalno skrčljivost, zato se lepo prilaga tudi zelo nenavadno obliko- vanim izdelkom.

(9)

9

KRATKO, ZANIMIVO

otroci končali s slavnostno akademijo 22. aprila, to je na Dan zemlje. Akcija je med mladimi naletela na zelo velik odmev. Učenci osnovnih in srednjih šol so pripravili odlične projekte nominacij, odlikovali pa so se tudi v razisko- valnem delu projekta. Udeležencem akcije so se pridružile slovenske Eko šole.

Lani sta organizatorja prejela nominacije 74 pravnih in fizičnih oseb, letos jih pričakujejo več. Nominacije bodo zbirali do konca marca.

Obravnavala jih bo komisija, ki jo bo sestavljalo pet strokovnjakov ARSO in pet srednješolcev. V želji, da šole še bolj stimulirajo za sodelovanje v akciji Zemljo so nam posodili otroci, so tek- movanju dodali dve novi kategoriji nagrajencev. Prva je kategorija za najaktivnejšo šolo na področju ohranjanja naravnega okolja, druga pa posebna nagrada za najboljše pripravljeno animacijo.

Lanski nagrajenci akcije Zemljo so nam posodili otroci so bili CGP, cestno in gradbeno podjetje Novo mesto v kategoriji manjšega obremenjevanja zemlje z odpadki, Krka Novo mesto za zmanjševanje obremenjevanja voda, Matjaž Če- mažar, direktor razvoja v podjetju Domel za vi- zijo razvoja vodikovih tehnologij pri zmanjšanju obremenjevanja zraka ter Turistični podmladek osnovne šole Slivnica pri Celju za promocijo ohranjanja naravnega okolja. Zmagovalec akcije Zemljo so nam posodili otroci leta 2007 je bilo podjetje Logarska dolina, podjetje za razvoj Logarske doline iz Solčave. Nagrajenci prejmejo skulpturo, ki simbolizira različna področja delovanja nagrajencev. Izdelala jih je umetniška akademija Famul Stuart – akademija uporabnih umetnosti.

Dr. Silvo Žlebir, generalni direktor ARSO, je ob začetku letošnje akcije dejal, da z njo izpolnjuje- jo tudi del poslanstva Agencije RS za okolje na področju sistematičnega ozaveščanja javnosti o okoljskih temah.

Loči me – zate gre!

Celjske srednje šole svoje okoljske aktivnosti združujejo v mrežni razvojni projekt z zgovor-

nim sloganom Loči me – zate gre. V skupni projekt so se pred pol leta povezale Gimnazija Celje center - kot nosilka projekta, Poslovno-komer- cialna šola, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, v projekt pa se vključujejo tudi zunanji partnerji: Mestna občina Celje, Javne naprave, javno podjetje d.o.o., Ekoplus d.o.o. in Fit me-

dia d.o.o. Dijaki na omenjenih srednjih šolah so v januarju 2008 že uvedli ločeno zbiranje odpadkov, ki ga uspešno pro- movirajo - tudi z nagrajenimi promocijskimi videospoti, po osnovnih šolah vodijo likovne delavnice izde- lave nakita iz različnih uporabnih odpadkov, pripravili so

pravljico Jurček in packarija, ki jo predstavljajo po vrtcih, do konca šolskega leta pa pripravljajo še dva velika dogodka za širšo javnost. »Temelj- ni cilj projekta Loči me – zate gre, ki ga je pod- prl tudi Zavod za šolstvo Republike Slovenije, s katerim se vključujejo v mednarodni projekt Ekošola, kot način življenja, je zgraditi celovit način izobraževanja za trajnostni razvoj,« po- jasnjuje vodja projekta Barbara E.

Hernavs.

Znani nominiranci za 32.

slovenski oskar za embalažo

V organizaciji Pomurskega sejma in pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije so v Gornji Rad- goni izvedli strokovno ocenjevanje za 32. slovenski oskar za embalažo.

Na njem je s 24 izdelki sodelovalo 15 prijaviteljev iz Slovenije in Hr- vaške.

Predsednik strokovne žirije je bil doc. dr. Andrej Plestenjak, Bioteh- niška fakulteta Ljubljana, člani pa:

Jani Bavčer, Arsenal d.o.o. Ljublja- na, dr. Vera Rutar, Inštitut za celu- lozo in papir, Ljubljana, dr. sc. Kata Galić, red. prof., Prehrambeno bio- tehnološki fakultet Zagreb in doc.

Klementina Možina, Naravoslovno- tehniška fakulteta Ljubljana.

Izdelki, ki jih je strokovna žirija nominirala za naslov 32. slovenski oskar za embalažo 2008, so bili po abecednem vrstnem redu prijavi- telja naslednji: Sestavljiva in perso- nalizirana embalaža, prijavitelj in

avtorstvo: AV studio d.o.o. Velenje; Embalaža za družino izdelkov blagovne znamke Guerilla (steklenice, transportna škatla, darilna škatla, darilna vrečka, etiketa, vizitka, zgibanka, svinč- niki, majice), prijavitelj in avtorstvo: Bons d.o.o.

Ljubljana; Kontejner tip: Atom 20' OHT Type A RS, prijavitelj in avtorstvo: Container d.o.o. Ce- lje; Pullus, prijavitelj in avtorstvo: Kraft & Werk d.o.o. Maribor; Griotte desert 102 g, prijavitelj in avtorstvo: Kraš d.d. Zagreb, Hrvaška; Septolete pastile, prijavitelj: Krka, d.d. Novo Mesto, avtorstvo: Movera, Votan Leo Burnet; Modelčki, prijavitelj: Mediamix, d.o.o. Maribor, avtor: Matej Borin; Radenska Classic 0,25 l In 0,5 l, Raden- ska Naturelle 0,25 l In 0,5 l, prijavitelj: Radenska d.d. Radenci, avtor: Matjaž Zorc, Radenska d.d.

Radenci; Hologramska dekorativna pločevinka za vino, prijavitelj in avtorstvo: Saturnus, Vogel

& Not d.d. Ljubljana; Maslinovo ulje ekstra dje- vičansko, aroma limun, 0,2 l, prijavitelj: Stella Croatica, Split, Hrvaška, avtorja modela: prof.

Viktor Popović in prof. Melita Polić; Costella, 1,5 l in 0,5 l z vsemi izdelki v družini, prijavitelj:

Uskok d.d. Vas, avtor modela: samostojni obli- kovalec Robi Dovjak in Transportno prodajna embalaža za paštete Disney, Valkarton d.d., Lo- gatec, avtor modela: Romana Zakrajšek, Valkar- ton d.d., Logatec

Nominirance in prejemnike naslova 32. slovenski oskar za embalažo bodo razglasili 1. aprila 2008 na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.

Na 46. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu od 23. do 29. avgusta v Gornji Radgoni pa bo v okviru posebnega salona INPAK posebna razstava vseh izdelkov, ki so sodelovali na nate- čaju 32. slovenski oskar za embalažo.

EOL-37-februar-February-08 Novosti

Dijaki o sicer resni temi malo manj resno

(10)

10 Obraz

Slovenski proizvod, svetovna novost

OBRAZ

BlueTraker je svetovna novost. Proizvod celjskega podjetja EMA, ki je najprej prepričalo svetovno navtično javnost na sejmu METS 2007 v Amsterdamu. Tam je bila svetovna premiera izdelkov BlueTraker VMS in BlueTraker 2200, transponderjev, ki ju je sejemska žirija zaradi njune odličnosti nominirala za

nagrado DAME. Med sedmimi izbranimi proizvodi (med 1130 razstavljavci) naša naprava sicer ni zmagala, pravi Zlatko Mastnak, direktor podjetja EMA, toda začela se je nova zgodba v našem razvoju. Gre za razvojni zasuk, ki pomeni, da smo se od distributerja uvoženih tehnologij za označevanje izdelkov in embalaže spremenili v igralca svetovnih ambicij z družino hibridnih transponderjev. Z našim znanjem, ki je rezultat inovativnega timskega in dveletnega dela, smo že na svetovnem trgu.

Mastnak, s tem ne bi bil zadovoljen. Uvažali smo visoke tehnologije, bili partner tehnološko najrazvitejših svetovnih družb in vedeli, da bi bili brez našega znanja kot dodane vrednosti le statisti na trgu.

Vrata v podjetja, ki so se odločala za sledljivost, za identifikacijo v organizaciji celotne proizvodnje in logistike, so jim odpirale celovite tehnološke rešitve. Zato so naročnikom ponujali sistemske rešitve in nastopali kot sistemski integrator: ponudnik opreme, znanja, poprodajnih storitev in kot proizvajalec. Odločili so se tudi za lastno proizvodnjo repromateriala in se med drugim v proizvodnji etiket uvrščajo med večje proizvajalce v Sloveniji. Letno potrebujemo za proizvodnjo predtiskanih etiket 320.000m2 papirja. To je papir za samolepljive etikete.

Tovrstno proizvodnjo razvijamo štiri leta, naš pomemben partner pa je na primer Radenska.

Paleta uporabnikov ni majhna, razlaga Zlatko Mastnak, toda slovenski trg je za etikete za označevanje s črtno kodo majhen. Specializirali smo se za zelo majhne etikete, za elektronsko industrijo, za parfumerije. Za svetovni trg se nismo odločili, to bi bil prevelik zalogaj. Za naše etikete potrebujemo zelo precizen tisk.

Proizvodnjo vsako leto povečujemo za 20 % in

lepo dopolnjuje naš celotni program.

Etikete pa niso edini proizvod, ki ga trg čedalje bolj rabi. V Mirni na Dolenjskem so soustanovitelji podjetja Xilon za proizvodnjo termotransfer trakov. Potrebujejo jih v proizvodnji oziroma tisku etiket. Vse, kar ustvarimo z lastnim znanjem novega, je podpora sledljivosti v proizvodnji označevanja izdelkov in embalaže, se spominja inovacij Zlatko Mastnak. Tudi ko smo leta 1999 dodali v naši ponudbi še brezžična omrežja, gre za postavitev infrastrukturnih anten v skladiščih in s tem za prenose podatkov, smo se zavedali, da je to nov korak v sledljivosti. Komponente smo kupili v ZDA, naše znanje so bile meritve, postavitve, sistemi, omrežja. V Luki Koper smo opremili terminal za razsuti tovor, v Radenski pa smo zagotovili radijski signal v skladiščih za potrebe brezžičnega poslovanja. Morda smo s temi proizvodi že nakazali, da v logistiki in transportu ne gre več le za označevanje, pač pa za nekaj več. Za geolokacijo.

Zlatko Mastnak je vodil tim, ki je iskal priložnost na svetovnem trgu s povsem novim proizvodom. Odločili smo se za novo razvojno poglavje v podjetju, za lasten razvoj tehnološke platforme. Naš cilj, poudarja, je bil proizvesti elektronsko napravo oziroma opremo za sledenje vozil in plovil, za spremljanje,

EOL-37-februar-February-08

Kaj se je zgodilo? EMA seveda ni od včeraj.

Zlatko Mastnak, podjetni in raziskovalni direktor ter lastnik podjetje EMA, v Celju ni neznan obraz v embalažni panogi. Začel je že leta 1990, kot mikro podjetje, kot agent za transfer tehnologij oziroma opreme, ki jo je industrija potre- bovala za označevanje izdelkov. Agent, posre- dnik, samo distributer? To ne, odgovarja Zlatko

Zlatko Mastnak

Foto: Sherpa

(11)

EOL-37-februar-February-08 Obraz 11

opazovanje in nadzor geografske lokacije ladje, ribiške ali čarterske flote. BlueTraker VMS in Blue Traker 2200 sta izdelka, svetovni novosti, to lahko rečem brez samohvale, v družini hibridnih transponderjev. Transponder je naprava, ki se uporablja pri brezžičnem prenosu podatkov z različnih senzorjev, ki se nahajajo na plovilu ali vozilu. Omogoča prenos podatkov preko satelitov Iridium in preko mobilnega radijskega sistema. V vsakem trenutku daje podatke, ki jih potrebuje in zahteva naročnik. Naprava upošteva evropske direktive in standarde. Prav ta kombinacija – prenos podatkov preko GPRS mobilnega omrežja, z avtomatskim preklopom na satelit, ko je plovilo daleč od obale, je naša velika konkurenčna prednost, meni Zlatko Mastnak.

Stroški so manjši, manj je več, kot poudarjajo v sloganu.

Zato so dobili večmilijonski posel na Hrvaškem. Na mednarodnem razpisu so bili izbrani, čeprav njihova ponudba ni bila najcenejša. Toda komisija je ugotovila, da nihče ne izpolnjuje razpisanih pogojev. EMA je ponudila najboljšo napravo, najboljši sistem in sedaj opremlja 300 ladij. Gre za dolgoročen posel, za stalne nabave v obdobju treh do petih let, letos pa Hrvaška napoveduje nov razpis za 400 ladij.

Kaj pa Slovenija?

Ta zgodba, se nasmeji Zlatko Mastnak, zasluži poseben zapis. Z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se tožimo. Naročilo smo realizirali, sistem postavili, podatke pošiljali oziroma posredovali štiri mesece. Gre

seveda za samo 7 ladij. Toda, ko bi moralo Ministrstvo poravnati račune za posredovanje podatkov, so se umaknili, češ da nimajo denarja. Delajo amatersko.

In prodor na globalni trg?

To zdaj počnejo. Njihovi agenti že delajo v Nemčiji in na Švedskem, vzpostavljajo kontakte s Španijo, predstavnika imajo v Čilu.

Države z močnimi flotami za proizvod že vedo, prodor na amsterdamskem METS-u jih je postavil na svetovni trg. Dodatno jih je podprla EU z novimi usmeritvami. Najprej je zahtevala ustrezno sledenje ladij, ki so večje kot 15 m, zdaj pa zahtevajo še enako opremljena plovila, ki so velika od 12-15 metrov.

To je zares velika tržna niša, ugotavlja Zlatko Mastnak.

Produkt BlueTraker sodi v prvo proizvodno linijo, v drugo pa sistem za sledenje in upravljanje kontejnerjev za industrijske odpadke. Ključni del sistema je majhen transponder ConTag, ki ga pritrdijo na kovinski kontejner za odpadke. Na tovornjaku, ki vozi kontejner, pa WheelTraker (naprava za daljinski prenos podatkov preko GPRS omrežja) vsak trenutek brezžično preverja povezavo s ConTag-om in oddaja nadzornemu centru identifikacijsko številko kontejnerja, ki ga prevaža in kje se vozilo in kontejner ta trenutek nahajata. Pa seveda, kje je bil kontejner naložen in kje razložen ...

Dinos d.d. je že naročil in instaliral celoten sistem sledenja kovinskih kontejnerjev. Ima 3.500 kontejnerjev opremljenih s transponderji ConTag, velikosti škatlice vžigalic ... Zanima se

tudi Surovina. Tudi tej produktni liniji se torej kaže tržna priložnost

Res, priložnost je velika. EMA se bo razširila, zaposlila nove delavce, decembra 2006 jih je bilo 18, zdaj jih je 32 in na novo zaposlujejo.

Razmišljamo tudi o novih poslovnih in proizvodnih prostorih. Rast jo zahteva, napoveduje Zlatko Mastnak, ki ve, da bo prišlo do takšnega razvojnega preskoka ne po naključju, ampak da ga je dala sinergija razvojnih iskanj in lastnega znanja.

A Slovenian Product and the First of its Kind in the World

The BlueTraker is the first of its kind. This product, from the Celje based EMA company, made its first appearance before the interna- tional nautical community at the 2007 METS fair in Amsterdam. The fair saw the world premiere of the BlueTraker VMS and the BlueTraker 2200 and, due to their excellence, these two transponders were nominated for the DAME Award by the METS jury. There were seven nominated products (from among 1130 exhibitioners) and our transponders did not win. But, says Zlatko Mastnak, Direc- tor of the EMA company, this still marks the beginning of a new line of development for us. It is a change in development as we have changed from a distributer of imported technologies for marking products and pack- aging into a player with global ambitions and its own family of hybrid transponders. Our knowledge, the result of two years of innova- tive teamwork, has already placed us on the global market.

SLEDENJE ZABOJNIKOV IN VOZIL

Sistem za upravljanje z industrijskimi odpadki

� Avtomatsko odËitavanje stanj manipulacijskih sredstev in vozil

� Virtualna inventura voznega parka in osnovnih sredstev

� Transparentno planiranje in optimizacija delovnih procesov

� EkonomiËnost poslovanja in razvoj novih poslovnih modelov

� Celovite reπitve za sledenje v industriji in logistiki

Shema delovanja sistema � Delovanja sistema v praksi �

EMA d.o.o., Mariborska 1, SI - 3000 Celje, tel: 03 42 84 800, fax: 03 42 84 824 e-mail: sales@ema.si, www.ema.si

promocija

(12)

OKROGLA MIZA

Okrogla miza 12

koristila panogi ali ne? Ali je točna ocena, da zaradi ugodnemenjave evro- dolar ni bilo toliko čutiti vpliva energije na cene?

Rade Mijatović: Za začetek bi se malo vrnil k letoma 2005 in 2006, ko je bil položaj v em- balažni panogi izjemno slab. Proizvodnja in poraba embalaže je bila negativna. Kapacitete

Smetano je lani snedla država ter trije trgovci

Kaj se dogaja s cenami embalaže? Ali so cene embalaže res vplivale na dvig cen prehrane in živil ter s tem na inflacijo?

Cvetana Rijavec, direktorica Ljubljanskih mlekarn, je omenjala celo 15 % dvig cen embalaže. Kaj je res? V kakšnem položaju so proizvajalci repromaterialov za embalažo, v kakšnem ponudniki embalaže. Koliko je gospodarska konjunktura izboljšala položaj embalažne panoge, ki se že nekaj let ne more odtrgati od

bilančne črte, ki loči rdeče številke od zelenih? Na pogovoru za okroglo mizo so sodelovali Rade Mijatović, direktor Valkartona, Branko Rožič, direktor družbe Količevo karton, Darja Kocjan, direktorica programa embalaže v Fragmatu, Jožef Cvetko, prokurist v Grafemu in Slavko Raspotnik, direktor Rotoprinta.

Okroglo mizo je vodil Jože Volfand.

Zanima nas diagnoza razmer v embalažni panogi in, ali je res, da so cene embalaže vplivale na ceno živil?

Kaj se torej dogaja s cenami, kaj s cenami repromaterialov. Zanimiva bi bila ocena ekonomskega položaja panoge. Ocene so različne. Nekateri pravijo, da je konjunktura, zdaj pa prehajamo v recesijo. Je konjunktura

so narekovale spremembo politike posameznih embalažerjev in znižanje cen. Borba za proda- no količino je povzročila močno znižanje cen embalaže v letu 2005 in v prvi polovici 2006.

Do rahle oživitve povpraševanja je prišlo konec leta 2006 in v začetku leta 2007, kar je vplivalo na to, da so posamezni papirničarji predvsem zaradi slabih rezultatov v teh letih začeli zapi- rati posamezne obrate. To je povzročilo na trgu pomanjkanje ponudbe papirja. Osem, devet obratov papirnic v Evropi je zaprtih, tako da se je začela zelo povečevati cena embalažnega papirja. Cene so zrasle tudi do 40 odstotkov konec leta 2006 in v začetku 2007. Tudi cene kartonov, ampak ne v takem razmerju kot cene embalaže. Potem so se zvišale cene energentov, kar je prav tako vplivalo na višje cene papirja.

Prenesti to podražitev na ceno embalaže v celo- ti ni bilo možno. Lahko rečemo, da je bilo skupno povečanje cene med 9 in 11 odstotki, kar niti približno ne pokriva podražitev. Če je pri proizvodnji kartonske embalaže strošek papirja v finalni ceni 52 do 56 odstotkov produkta, potem nismo pokrili niti polovice podražitve papirja. Pri komercialni embalaži je bilo pove- čanje med 3 in 5 odstotki. To so bili osnovni ra- zlogi. Če pa pogledamo položaj kartonažerjev v tem času, so kartonažna podjetja delala slabo.

EOL-37-februar-February-08

Foto: Bobo

(13)

EOL-37-februar-February-08 Okrogla miza 13

Za leto 2007 potemtakem rezultati niso dobri.

Rade Mijatović: Glede na to, da je bilo konjunkturno leto in je bil obseg proizvodnje bistveno večji, dobri rezultati niso pričakovani.

V tem letu smo naredili 12 odstotkov več kartona, embalaže 5 % več, planirani rezultat pa je za polovico manjši izključno zaradi povišanih cen surovin. V povprečju smo povečali cene za 9 %, morali pa bi jih med 17 in 20 %, da bi lahko pokrili povišanje cen papirja. Da so cene emba- laže generator inflacije, je neresna ugotovitev, ker embalaža pri marsikaterem predelovalcu ne predstavlja niti 1 % v strukturi stroškov. Če govorimo o komercialni embalaži, je bilo to povečanje med 3 in 5 %. Za leto 2007 rezultati niso dobri, ne glede na konjunkturno leto.

Proizvajalce embalaže tepe tudi koncen- tracija lastništva pri kupcih.

Rade Mijatović: Tako je. Lastništvo se je koncentriralo v večje skupine. Na primer, Pivovar- na Laško je bila prej velik, samostojni kupec.

Danes so v skupini Fructal, Union, Radenska, Vital, (vsi veliki porabniki embalaže) ker se je lastništvo koncentriralo in zdaj se pogovarjamo samo z enim nabavnikom za vsa omenje- na podjetja. Pogajalska moč proizvajalcev je v primerjavi z njihovo pogajalsko močjo majhna, ponudba embalaže na slovenskem trgu pa je večja kot povpraševanje. Po drugi strani imamo na obeh straneh meje dva zelo velika proizvajalca, italijanskega v Vileseju, kar je 20 km od slovenske meje, ki je na nižjem nivoju kakovosti in cen. Na drugi strani je Dunapark, ki ima možnost ponudbe lastnega papirja v sto odstotkih. Pritisk podjetij se pozna, tako da je izjemno težko dvigniti cene, da ne govorim o elektriki, kjer gre za 20 % podražitev.

Proizvajalci kartona ste poslovali bolj- še.Branko Rožič: Začel bom nekoliko širše, da ne bi obravnaval slovenskega trga izolirano, ker je del evropskega in svetovnega. Približno tretjino vse svetovne proizvodnje papirja predstavljajo papirji in kartoni za embalažo. Povpraševanje in ponudba nista usklajeni. Ponudba je višja, kljub temu, da povpraševanje raste za približno 2 % letno. To je pomembno, kajti naše poslovanje je odvisno od tega, kakšno je to razmerje. V papirništvu je na primer gibanje zalog celuloze v svetovnih pristaniščih glavno gibalo cen. Če te zaloge rastejo, ni nobene možnosti za dvig cen, ne glede na stroške proizvajalcev. Šest slo- venskih papirnic pokriva širok sortiment. Na embalažni strani smo Količevo s premaznimi kartoni,Vevčani z etiketnimi papirji in Radeče z specialnimi kartoni. Kar se tiče evropskih kapacitet, se je zgodilo to, kar je povedal gospod Mijatović. Tovarne so se zaprle v Španiji, veliko v Italiji, tudi Nemčiji in Skandinaviji. Leto 2006, 2007 je opravilo s poslovno superiorno- stjo Skandinavcev, vključno s Finci. Leto 2007 je povzročilo, da so Skandinavci v resnih teža- vah, kar nekaj vodilnih je v rdečih številkah.

Prestrukturiranja, ki so jih napovedali oz. jih že izvajajo dokaj radikalno zajedajo v ustaljena razmerja. Pri proizvodnji kartona je Kitajska v zadnjih letih postala izjemno močan svetovni igralec, saj praktično vsako leto zrasteta dve

novi tovarni. Kapacitete se nedvomno selijo v azijski bazen.

Kje je na tem trgu Slovenija?

Branko Rožič: Smo del te igre, kajti vsi papir- ničarji smo izvozniki. Vpeti smo v igro cen surovin, ki niso slovenske, razen dela lesa. Pri sta- rem papirju smo edini v Evropi, kjer je stopnja porabe starega papirja trikrat večja od količine zbranega starega papirja. Potem je tu energija, ki ima svojo dinamiko, ki je že oplemenitena s strahom in pričakovanji, da je energija lahko samo bistveno dražja, kot je. Skratka, vse to tudi ob polno izkoriščenih kapacitetah, ki jih imamo papirničarji daje preslab rezultat. Ko- ličevo Karton dela običajno 365 dni v letu, 24 ur na dan in tudi lani je bilo tako. Kljub temu, da smo povečali proizvodnjo in prodajo za 4

%, in domiselno izrabljali nekoliko širše tržne možnosti, kot je običajno možno, s tem nismo uspeli nadomestiti izjemne rasti vseh vrst stro- škov in podobno je najbrž tudi v ostalih papirnicah. Prihajamo torej v obdobje, kjer tudi znatno povečanje proizvodnje ne pokriva dviga stroškov, ob tem so cene seveda določene na globalnem trgu. Menim, da slovenske papir- nice nimajo zelo dobrih kart v rokah; za to bi potrebovale bistveno povečanje kapacitet, kar zahteva visoka vlaganja in trči ob vedno hujše okoljske omejitve.

Kljub vsemu pa še vedno poslujete raz- meroma ugodno. Je ta ocena ustrezna ali ne?

Branko Rožič: Nedvomno. Naša dodana vre- dnost na zaposlenega, to je naše ključno merilo, vseeno znaša 67.000 evrov in je dvainpol-krat večja kot pri drugih papirnicah v Sloveniji in enaka zahodnoevropskim papirnicam, predvsem nemškim, avstrijskim.

Ste torej ostali na tej ravni in ste zado- voljni?

Branko Rožič: Smo, upoštevajoč investicijsko dinamiko in rast v letu 2007.

Grafem pa je majhno podjetje. Kako ocenjujete položaj in kako se znajdete na trgu?

Jožef Cvetko: Vsi problemi, ki smo jih slišali v verigi proizvajalcev papirja in valovite lepen- ke, se pri nas seštevajo, ker je valovita lepenka za nas vhodna surovina. Slovenija je del evropskega trga, kjer se je lani dogajalo to, kar smo slišali. Na to smo bili pripravljeni. Temu, kar se je dogajalo s povišanjem cen vhodnih surovin, je treba dodati cene prevozov, ki nam predstavljajo visok strošek, saj je valovita lepenka vo- luminozna. Prevoz ni poceni.

In kaj ste storili?

Jožef Cvetko: Do neke mere smo uspeli pre- pričati naše kupce in do neke mere dosegli povišanja, ki nam zagotavljajo normalno poslovanje. V povprečju smo dosegli 18-odstotno povišanje cen za vse leto. To povišanje pa ni odraz tega, kar smo dosegli lani, saj se je naša proizvodnja dvignila za 42 %. Cene tega ne do- hitevajo. Naša panoga je izredno nedonosna in bi verjetno v drugih razmerah, v drugi državi, že začeli razmišljati o zapiranju podjetja. Pri nas vseh se kaže, da so v panogi nakopičeni

problemi vseh prejšnjih let. V preteklosti smo bili v vseh teh podjetjih na udaru. Nihče ni naredil analize, koliko denarja se je iz gospodar- stva izgubilo za prisilne poravnave in stečaje.

To so grozljive številke in ni podjetja, ki tega ne bi čutilo. V naši panogi je produktivnost izredno nizka. Drugič, investicije. V Sloveniji ne poznam nobene proizvodne dejavnosti v zadnjih letih, ki bi nastale na novo. Ne poznam države v Evropi, kjer bi bila zemljišča za gra- dnjo industrijskih obratov tako draga kot pri nas. Tu se nabira še kup drobnih stvari, ki se v proizvodnji nabirajo po drobnih odstotkih, ampak na koncu to nanese velike številke. Ve- dno sicer poslušamo, da so plače edini faktor, ne vem pa, zakaj se nikoli nihče ne oglasi s tem, kako pomemben delež imajo vsi drugi stroški, ki so v Sloveniji nenormalno visoki v primerjavi z državami, ki nas obkrožajo. V majhnem podjetju imamo mogoče to prednost, da se o teh stvareh lahko pogovarjamo na več ravneh, v večjih podjetjih se informacije izgubljajo. V majhnem podjetju vidim vse informacije. La- stnik sem in pridejo do mene. Gospodarstvo je žilavo, vedno smo se morali znajti, nihče nam ni pomagal. V prejšnjem, v tem sistemu, vedno smo se morali znajti. Konec koncev ima Slo- venija najdaljšo industrijsko tradicijo, imela je vedno izredno dober kader na vseh področjih.

Toda zdaj kadre izgublja in bodo težave v pri- hodnjih letih. Konkurenčna prednost, ki smo jo imeli pred desetimi leti, se počasi izgublja.

V družbi Količevo karton niste mogli tako močno povišati cen.

Branko Rožič: Ne, naše številke so primerljive s številkami Valkartona, ko je govora o komercialni embalaži.

Rade Mijatović: So tudi povišanja pri komer- cialni embalaži. Ta povišanja so bila minimalna, šlo je predvsem za korekcijo cen pri transpor- tnem, pri rjavih programih. Mi smo cene pove- čali za 8 do 9, Grafem za 18 %. Razlika je predvsem v pogajalski moči posameznih skupin in v načinu, kako doseči višjo ceno v tako veliki skupini glede na število ponudnikov, na drugi strani pa pomembnost pripisujemo tudi produktivnosti. Gospod Cvetko je rekel, da moč- no zaostajamo za evropsko produktivnostjo.

Jaz menim, da smo v Valkartonu s kartonom primerljivi z Evropo, z embalažo ne, kerštevi- lo kosov na delovni nalog pada iz leta v leto, iz kvartala v kvartal. V preteklosti smo imeli eno

(14)

EOL-37-februar-February-08 14 Okrogla miza

14

ali dve škatli za vse produkte nekega podjetja, zdaj je potrebna za vsak produkt posebna ška- tla. Šli smo na zaboje pri pivu, pa na četvorčke in podobno, drobi se količina. Vsak tak produkt zahteva manjšo serijo in produktivnost na slovenskem trgu, na katerega je embalažna industrija navezan 60 do 80 %, je premajhna.

Tu je problem.

Jožef Cvetko: Vedno primerjam število zapo- slenih z letno prodajo in zasledim podatke, da v Sloveniji ni podjetja, ki bi bilo v primerjavi s sorodnim podjetjem v tujini vsaj približno enako produktivno.

Darja Kocjan: Mogoče je ta podatek lahko varljiv.

Branko Rožič: Te številke so evropske, ampak to nič ne pomeni. Seveda pomeni osnovno for- mo podjetja, ampak tudi veliko skrb, kaj poče- ti, da bo forma ohranjena naslednjih 5, 10 let.

Splošne ugotovitve niso mogoče.

Jožef Cvetko: Moja misel je bila v tem, da mora biti naša cena izdelka na avstrijskem tržišču 30 % nižja, če hočemo prodreti vanj.

Drugič, precej poznam slovensko predelovalno industrijo in vem tudi, kakšna je produktivnost po kartonažah. Kam gre posodabljanje v tujini in kam pri nas? Tudi država bi morala poskrbe- ti za svoj del odgovornosti.

Darja Kocjan: Naš embalažni program je neti- pična plastika. Še vedno zavzema 90 % našega embalažnega programa stiropor, ekspandiran polistiren, ostalo je EPP ekspandiran polipropi- len. Program embalaže je v podjetju Fragmat, podjetje se pretežno ukvarja z gradbenimi materiali. To pomeni, da je delež embalažnega programa nekje 30 % od vse predelave EPS-a, slaba tretjina celotne proizvodnje vseh materialov je bila včasih, zdaj je malo manj, ker smo izgubili največjega kupca, ki se je odločil za samooskr- bo. To je bila za podjetje težka preizkušnja, pa tudi priložnost, tako da smo se prestrukturirali.

Smo v malo drugačnem tržnem položaju, kar se tiče naših kupcev, kot včasih, saj zdaj delamo na programu embalaže z velikim številom manjših kupcev.

V programu embalaže delate z velikim številom manjših kupcev?

Darja Kocjan: : Da. Toda tudi to nam ni po- magalo, da bi uspeli to, kar se nam je zgodilo na nabavnih trgih, preliti v prodajne cene. Proda- jamo rešitve, nihče ne kupuje stiropora in kartona. In če smo pretežno v transportni embala- ži, prodajamo samo rešitev. Lani je bila v Evropi

konjunktura, tudi v gradbeništvu. EPS je zelo razširjen gradbeni material, povpraševanje je bilo bistveno večje od ponudbe. Kar naenkrat je bilo v Evropi celo pomanjkanje surovine. V Evropi je samo nekaj proizvajalcev in ponudnikov surovine ekspandiranega polistirena in skok cen v poletju 2006 je bil nenormalen.

Zadeva se je nekoliko umirila na zelo visokem nivoju konec preteklega leta, vendar se je zdaj, z začetkom gradbene sezone v Evropi, v naspro- tju z našimi pričakovanji ponovno začel dvig cen surovin, ker ponudba še vedno ne dohaja povpraševanja. Dobavitelji ne morejo zagotovi- ti surovin.

Kako pa ste kljub temu nekako uspeli?

Darja Kocjan: Delno smo uspeli, veliko pa smo morali narediti pri samih embalažnih reši- tvah. Rešitev smo še enkrat prečesali, pogledali, ali se mogoče lahko naredi v sami izvedbi kaj, da se privarčuje material, skratka racionalizaci- ja od artikla do artikla. Če bi ostali na planira- njih za leto 2007, bi bilo poslovanje programa embalaže izrazito negativno in smo že razmi- šljali, kako to sanirati. Zaradi povečanega pov- praševanja in našega nadpovprečno uspešnega izvoza, predvsem v Avstrijo, ki se nam je zelo odprl v avtomobilsko panogo, smo uspeli zade- ve konsolidirati in zato pričakujemo ter hkrati načrtujemo v letu 2008 pozitiven rezultat. Ko- ličinsko smo pa že zelo blizu polni zasedenosti kapacitet. Če zaključim, trg je bil v ekspanziji, ne toliko slovenski, poznala se je naša agresiv- nost na tujem trgu. Naši kupci so rasli z 10 %, napovedovali so 5, 6, 7 odstotno rast količin. To so naše izkušnje, delamo pa s panogami elek- troindustrije, tudi nekaj prehrambene in kovin- ske industrije in drugo. Izvoz nas je spodbudil, kljub temu, da smo z volumnom omejeni. Tu je konec te zgodbe. Tako, kot smo rasli v 2007, ne moremo več.

Slavko Raspotnik: Moram premisliti, kaj bom rekel, da ne bom dobil slučajno česa na- zaj. Najprej podatek: mi smo od leta 2005 do 2008 podražili vse skupaj za 6,1 %. Vse drugo se je bolj podražilo, embalaža za 43 %, karton za 13,8 %, tako da te zaboli, če si velik dobavitelj mlekarnam. Ko smo šli v Evropo, sem bil eden od skeptikov. Dve stvari sta izredno pomemb- ni: ena je ta, da nismo gospodarski nacionali- sti, kar je velika napaka v Sloveniji. Zunaj nam priznavajo celo boljšo kakovost, sem in tja imamo kar dosti izvoza. V Holandiji so nam rekli, da imamo super cene, 30 % nižje kot nekateri drugi, toda pravijo - tam je podjetje, 50 zapo- slenih, delati moramo z domačimi. To manjka nam v Sloveniji, kjer poslušamo obratno. Zabo- lelo me je. Mogoče sem preveč čustven, nisem pravi poslovnež, ker sem zaljubljen v embalažo.

Ko pa slišim po televiziji, dajmo, bojkotirajmo naše izdelke, se vprašam, kdo je nor v tej drža- vi. Tista država, ki nima urejene proizvodnje, mora vedeti, da brez proizvodnje ni življenja.

Vsak zna prodajati. Embalaža ni tista, zaradi katere so se cene tako zelo dvignile. Poglejmo, kaj je kdo naredil, vključno z Mercatorjem, Sparom in Tušem! Nemogoče je, kot smo po- slušali, da zaslužijo 2 ali 3 %, hkrati pa zgradiš v enem letu deset trgovin. O teh dobičkih raz- pravljati je nonsens, ki ne pelje nikamor. Ljudi se nateguje.

Toda ne glede na težke razmere na trgu Rotoprint precej vlaga.

Slavko Raspotnik: V zadnjih letih kar po 200.000 evrov na leto. Odločili smo se za naj- novejši dosežek na tem področju, za tehnologijo IML. Državo smo prosili za denar, pa so nam točke tako klestili, da nam je zmanjkala ena pika in denarja nismo dobili. Utemeljevali so s tem, da to ni nova tehnologija, pa je najno- vejša. Dva, trije so s to tehnologijo tudi začeli.

Mi kupujemo res dobre stroje, ne z azijskega trga, da ne bomo imeli težav pri proizvodnji in kakovosti. Zaradi nizkih cen smo morali nehati z bosanskim trgom, ker je včasih boljše, da stroj stoji, kot da obratuje 365 dni. Če me vprašate, kako sem bil zadovoljen z letom 2007, nisem bil! Zadovoljen, koliko smo naredili embalaže, rezultat pa je bil pozitivna ničla, kar je pri taki naložbi katastrofa. Po drugi strani pa, tri tako velike mlekarne na tem tržišču ne morejo pre- živeti. Ena velika združena slovenska mlekarna bi bilo super, idealno, laže bi nastopali do veli- kih trgovcev in ne bi sami sebi skakali v zelje.

V Nemčiji imajo ogromno mlekarno, cene so dvignili abnormalno, kljub temu imajo veliko dela, pa je pri njih 500-gramska skuta cenejša kot naša.

Povpraševanje je bilo torej, cene pa ni- ste mogli doseči take, kot ste želeli? Ko- liko ste lahko povišali?

Slavko Raspotnik: S prvim februarjem letos 6,1 %, to je povišanje od 1. januarja 2005 do 1.

februarja 2008. Imeli smo nespremenjene cene.

Zaradi težav, v katerih so se znašle Ljubljanske mlekarne, smo jim od leta 2005 do 2008 poma- gali, kolikor je bilo v naši moči. Kot sem že uvo- doma omenil, sem nacionalist in sem pripra- vljen podjetju, za katerega delam, stati ob strani tudi v težkih trenutkih. S strani države pa moje podjetje ni bilo deležno popolnoma nobene podpore, celo takrat ne, ko smo bili dvakrat poplavljeni, ali pa ko smo uvajali novo tehnologijo, prijazno okolju in prehrambeni industriji.

Gospod Cvetko je govoril o nizki produktivnosti, gospod Rožič nenehno poudarja dodano vrednost. Z letom 2007 nismo zadovoljni.

Kaj je glavni vzrok, da se slovenska em- balažna panoga nenehno srečuje z niz- ko produktivnostjo in dodano vredno- stjo, razen izjem?

Rade Mijatović: Mi smo v preteklih letih oči- stili podjetje in kar se tiče delovne sile, smo relativno očiščeni. Izvajamo vse možne ukrepe za zmanjševanje stroškov. Kar se tiče produktivnosti, le-to merimo po številu izdelanih kva- dratnih metrov in porabljenih ur. Zadeva pa ni najboljša. Na sami produktivnosti ne moreš zmagati. Slovenska embalažna panoga je moč- no odvisna od cen surovin, od cen papirja na svetovnem trgu. Razen proizvodnje kartona (Količevo), proizvodnje embalažnih papirjev v Sloveniji sploh nimamo. Imam podatke iz leta 2005, 2006, 2007 in stvari ne morejo iti v nedogled. Tudi visoke cene papirja so se v tem času ustavile, ker povpraševanje rahlo pada.

Produktivnost pa je zelo odvisna od povpra- ševanja, serije, števila kosov na delovno uro, nastavljanja strojev itn. Ne bi mogel odgovoriti,