Navodila za 8. teden učenja na daljavo (11.5.-15.5.2020) BIO 8.R SKLOP: 9. NATANČNO URAVNAVAM (uč. str. 100-107)
Pozdravljeni,
zaključili smo s sklopom koža. Nadaljevali bomo s sklopom Natančno uravnavam. Verjetno se še spomnite, ko ste v 7. razredu primerjali med seboj hormonski sistem in živčevje? Prepoznate spodnjo skico in tabelo?
Komuniciranje med celicami je nujno za usklajeno delovanje telesa. Pri nadzoru sodelujeta živčni (hitra regulacija) in hormonski sistem (počasna regulacija), ki posredujeta signale med deli organizma.
Tudi za naše usklajeno delovanje je zelo pomembno komuniciranje. Vsak od nas je celica, skupaj pa predstavljamo organizem. S katerim sistemom bi lahko povezali našo trenutno situacijo? Z živčevjem ali hormonskim sistemom? Bi lahko predstavili, kaj pri nas predstavlja celico, ki izloča hormon? Kaj je naš »hormon«? Kaj je v našem primeru »kri«
oziroma »žila«? Na katere celice, deluje hormon? Kaj se zgodi, če je hormona preveč ali premalo?
Naslov: ŽLEZE Z NOTRANJIM IZLOČANJEM (prepis v zvezek)
Žleze z notranjim izločanjem so žleze, ki izločajo hormone, ki jih izločajo v krvni obtok. Danes bomo spoznali posamezne žleze in sicer lego žleze, hormone, ki jih ta žleza izloča in na kaj vplivajo ti hormoni. V učbeniku si
preberite delovanje spodaj zapisanih žlez in dopolnite spodnjo tabelo. Za prvo žlezo, HIPOFIZO, sem že vnesla zapis v tabelo. Hipofiza je žleza, ki nadzira delovanje vseh ostalih žlez.
Te izpoljene tabele ni potrebno oddajati, pač pa se držite rokov oddaje PROJEKTNE NALOGE!!!
ZA RADOVEDNE
Med možganskima polovicama se nahaja majhna žleza epifiza ali češarika, ki izloča hormon melatonin. Ta ureja dnevno-nočne ritme in našemu telesu pove, kdaj je čas za spanje.
Spanje pri mladostnikih
Raziskave kažejo, da mladostniki spijo manj kot odrasli in otroci ter manj, kot je zanje priporočljivo. Spat hodijo pozno ponoči, zjutraj težko vstajajo, čez dan so zaspani. Kljub temu, da zadnje študije pričajo o tem, da so vzorci spanja pri najstnikih dejansko bistveno drugačni kot pri odraslih ali otrocih. V najstniškem obdobju je namreč notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače. Hormon melantonin se takrat izloča kasneje kot pri odraslih ali otrocih, kar povzroča, da najstniki zaspijo kasneje. Melatonin je hormon epifize, katerega raven se čez dan spreminja in vpliva na nekatere biološke funkcije. Sprošča se samo ponoči.
Razlogi za manj spanja ležijo tudi v potrebi mladostnikov, da delajo dobro (kar pomeni, da se veliko učijo), imajo veliko zunajšolskih dejavnosti in preživljajo več časa z vrstniki.
Tudi zgodnji začetek pouka lahko tudi vpliva na pomanjkanje spanja pri najstnikih. Mladostniki, ki zaradi različnih razlogov hodijo spati pozneje, premalo spijo, posebno, če začnejo pouka zgodaj zjutraj.
Občasno pomanjkanje spanca ni problematično. Težave pa nastopijo, če se pomanjkanje spanca kopiči.
