Povzetek
Opisana so dejanja in nehanja prvega slovenskega letalca in za~etnika balonarstva Gregorja Kra{kovi~a. Kemijsko zna - nje si je pridobil med {tudijem medicine. Ker je letel predvsem z vodikovimi baloni, je moral re{evati predvsem zagate pridobivanja velikih koli~in nedavno odkritega Cavendishovega plinastega vodika z enojno substitucijsko reakcijo raz - red~ene `veplove kisline, njega dni imenovane vitriolno olje. Kislino je zlival na opilke `eleza v sodu s cevjo ne pre du{ - no povezano v balon po reakciji, ki jo je uporabljal `e izumitelj vodikovega balona kemik Charles konec leta 1783. Raz - red~eno `veplovo kislino so `e sredi 18. stoletja za~eli industrijsko proizvajati, tako da polnitev balona ni bila pred ra ga.
Drugi problem, ki je pestil Kra{kovi~a in njegove balonarske podvige je bila tesnitev balona, ki jo je vsaj v za ~et nih poskusih ugnal predvsem s cinkovim mazilom, ki pa ni bilo najbolj odporno na reakcije z `veplovo kislino. Balon je po navadi izdelal iz tafta, trde in gladke svilene tkanine, kar seveda ni bilo poceni. Taft sta `e 4. 11. 1782 za svoj balon upo - rabila paprirni~arja brata Montgolfier.
Ob Kra{kovi~evih dose`kih v zraku so opisani tudi tisti na zemlji, med njimi predvsem njegovo poro~ilo o kemijskih vzrokih podzemnega bobnenja pod otokom Mljetom leta 1822.
Klju~ne besede:Pionir balonarstva Gregor Kra{kovi~, zgodovina kemije, Bloke na Notranjskem, Ljubljana, Dunaj, Vara`din, Dubrovnik, Mljet, vplivi francoske revolucionarne kemije
Uvod
23. 8. 2012 je bil nesre~en trenutek slovenskega ba- lonarstva. Ob njem pa se velja spomniti na svetle to~ke slovenskih balonarjev, ki so se za~ele mno`iti pred dobri- ma dvema stoletjema. Prvi slovenski balonar kemik in zdravnik Gregor Kra{kovi~ je pred dobrimi dvesto leti na Dunaju objavil temeljno delo o zgodovini letalstva pri nas in po svetu. Samo to morda ne bi bilo {e dovolj pomem- bno, ~e bi na{ vrli pisec ne bil tudi sam eden vodilnih le- talcev svoje dobe; letel je zve~ine z balonom, ki ga je na- polnil z vodikom pridobljenim z enojno substitucijsko reakcijo razred~ene `veplove kisline na opilkih `eleza.
Balon iz tafta ali podobnega ogrodja je pri svojih prvih poskusih prevlekel s cinkovim mazilom, ki pa je lahko ne- koliko oslabelo nad reakcijo kisline.
Kra{kovi~evi dose`ki niso neznani Slovencem ali Hrvatom, pa tudi {ir{a svetovna javnost jih ni spregledala;
`al pa so doslej ostali zgolj na ravni posameznih poro~il o njegovih odmevnih poletih. V pri~ujo~i raziskavi tako pr- vi~, br`kone pa ne zadnji~, predstavljamo Kra{kovi~eva dejanja in nehanja v vseh vidikih.
[ole bo do~ega ba lo nar ja, ke mi ka in zdrav ni ka
Bloke niso le zibelka slovenskega smu~anja, temve~
tudi rojstni kraj prvega slovenskega balonarja. Neposred- na dokazila o kranjskem poreklu balonarja Gregorja Kra{kovi~a je pravzaprav malo: zapis ob njegovem vpisu na dunajski medicinski fakulteti leta 1792. ob njem pa {e
~asopisno poro~ilo o njegovem dunajskem poletu z dne 20. 11. 1814 objavljeno dne 14. 12. 1814 v Laibacher Wochenblatts ponatisom v Laibacher Tagblattdne 30. 8.
1879. Navedba ob promociji na dunajski medicinski fa- kulteti leta 1796 ne navaja Kra{kovi~evega doma~ega kra- ja. Pisno priporo~ilo Louis-Toussaintsa markiza de La Moussaye z dne 26. decembra 1810 za Kra{kovi~evo na- mestitev na ljubljansko stolico za medicino navaja zgolj Kra{kovi~evo rojstvo v Iliriji, kar je seveda precej {ir{i po - jem od same Kranjske. Nobeden od zapisov ne navaja po- drobneje Kra{kovi~evega doma~ega kraja na Kranjskem.
Kranjskemu rojstvu nasprotuje poro~ilo z Kra{kovi~evih dunajskih rigorozov dne 25. aprila 1794, ki Kra{kovi~ev rojstni kraj postavlja na [tajersko;1prav ta pa je kljub na-
Kemija prvega slovenskega balonarja
(ob 200-letnici prvih slovenskih poletov)
Stanislav Ju`ni~
E-mail: juznic@hotmail.com;
Telephone: 031 814 742
paki odlo~ilen za dolo~itev balonarjevega rojstnega kraja, saj vsebuje pravilen datum rojstva (3. 3. 1767) v pravil- nem kraju (Brunndorf), ki ga v resnici izpri~uje krstna knjiga `upnije Bloke za vas Studenec (Studennz). Vas so v za~etku 19. stoletja blo{ki duhovniki radi zapisovali kot Brunndorf ali celo Brun.
Gregor Kra{kovi~ je kot pisanja in ra~unanja ve{~
dijak za~el obiskovati ljubljanske ni`je {ole leta 1782/83;
seveda ni {lo brez podpore, zato je dne 30. 1. 1785 Krasc- havitz Gregor prejemal {tipendijo mesta Ljubljane kot {tu- dent gramatike.2Dne 20. 10. 1786 je Gregor Krashouitz kot sin ubo`nega kmeta iz notranjske fare Bloke po I.
Tauffererjevem dopisu iz {tudijskega denarja za leto 1786 prejemal leta 1787 {tipendijo 3. razreda kot 17-letnik po- tem ko je v preteklem polletju dosegel eminenten uspeh pri latin{~ini in gr{~ini. Tudi drugim {tipendistom je fizik- kemik Inocenc Taufferer pripisal siroma{ne star{e.3
logike na ljubljanskih vi{jih filozofskih {tudijih. Ob po- novni uvedbi filozofskih {tudijev v Ljubljani sta fiziko s kemijo in matematiko pou~evala nekdanja jezuita Jernej Schaller (* 24. 8. 1745 Obersulz; † 29. 4. 1803 Ljubljana) in Slovenec Anton Gruber (* 26. 3. 1750 Dunaj; SJ 18. 10.
1765 Dunaj; † 1819 Gradec?), brat slovitega Gabrijela.
Ljubljanski licejski {tudij filozofije je bil za {olsko leto 1788/89 obnovljen v okrnjeni obliki s tremi katedrami;
Kra{kovi~ je bil v prvi generaciji {tudentov prenovljenih ljubljanskih {tudijev kar mu je seveda omogo~ilo, da ni moral `e tedaj oditi na dragi Dunaj in »pustiti trebuh zu- naj«. Anton Gruber je predaval 8 ur tedensko matematiko v 1. letniku, Jernej Schaller pa 8 ur tedensko fiziko s kemijo v 2. letniku. Po prepovedi jezuitov je Anton Gruber stano- val v Petermanovi hi{i, pozneje pa na Bregu (Rann) {t. 322 v Ljubljani, torej na isti cesti kot @iga Zois; Schaller je bi- val v hi{i Na Platz 233.
Kra{kovi~ev profesor fizike s kemijo Schaller je bil doma iz jugozahodnega predmestja Dunaja. Filozofijo s fiziko in kemijo je {tudiral na Dunaju. Od dne 24. 4. 1788 je bil profesor fizike na ljubljanskem liceju, vse do hude bolezni dne 3. 3. 1803, ki ga je kmalu re{ila pozemskih
Slika 1.Zapis o rojstvu in krstu Gregorja Kraschoviza dne 3. 3.
1767 pri Studencu na Blokah (Nad{kofijski arhiv v Ljubljani (N[AL) Krstna knjiga `upnije Bloke za leta 1755–1785, Bloke stran 121 zapis 6).
Slika 3.Zapis o Matiji Gregorju Kra{kovi~u iz Blok v glavni matri- ki dunajske univerze ob vpisu na Medicinsko fakulteto leta 1792 (Hauptmatrikel (Matrikel Album XI. 1779–1833), stran 401, 15.
bruc med vpisi v desnem stolpcu).
Slika 2.Kra{kovi~eva {tipendija 28. 12. 1789 med njegovim ljub- ljanskim {tudijem fizike in kemije (ARS, AS 14, Gubernij v Ljub- ljani, Registratura III, fascikel 52, f. 298/1789, 25478/1789).
Kra{kovi~ je `e takoj po maturi leta 1789 za~el zbira- ti podatke o balonih, kemiji njihove polnitve in impregna- cijah; morda mu je pomagala mladostna izku{nja z do- ma~ega »blo{kega smu~anja«. Dne 28. 12. 1789 je preje- mal kranjsko {tipendijo za {tudij fizike; to je bil drugi let- nik, ki ga je obiskoval po kon~anem {tudiju prvega letnika
skrbi. Do leta 1802 je predaval v drugem letniku, razen od leta 1794 do aprila 1797, ko so bile {ole ukinjene zaradi vojnih dogodkov. Tisti ~as pa je Kra{kovi~ `e {tudiral me- dicino na Dunaju kjer je domnevno kon~al {e tretji letnik filozofskih {tudijev, ki ga v Ljubljani ni bilo v obliki zah- tevani za nadaljevanje {tudija na univerzi.
Kra{kovi~ se je jeseni 1792 vpisal na Dunajsko me- dicinsko fakulteto; gotovo je {e nadalje prejemal {tipendi- je s katerimi si je pomagal `e v gimnaziji in na liceju. V univerzitetnem registru-matriki dunajske medicinske fa- kultete beremo: »1792 – Kraskovitz Mathias Gregorius Carniol: Ob=lacens«,4 torej iz `upnije Oblac, dana{nje Bloke. O~itno je moral biti dovolj dober {tudent, saj je {tudij zaklju~il zgolj dve leti po vpisu. Oba stroga izpita je opravil dne 25. aprila 1794, prvega z oceno dobro, druge- ga pa dovolj dobro.5
1867) in njegov znanec zdravnik Robert Bentley Todd (*
1809; † 1860).
Po promociji je Gregor Kra{kovi~ leta 1797 prakti- ciral na Dunaju kot zunanji ~lan medicinske fakultete;
prakso je opustil `e naslednje leto, ko je bil med doktorji medicinske fakultete tudi Ljubljan~an Joseph Anton Hay- mon, med doktorji filozofske fakultete pa so se pona{ali Bo{kovi}ev prijatelj Joseph Liesganig in nekdanji ljub- ljanski fizik-kemik Anton Ambshell.6Ka`e, da je Gregor Kra{kovi~ naslednje leto zapustil Dunaj.
Ke mi ja Kra{ko vi~evih ba lo nov
Po smrti vara`dinskega `upanijskega (provincalne- ga) fizika Luksembur`ana Joannisa Baptista Lalangua (*
1743; † 20. 5. 1799 Vara`din) je Kra{kovi~ postal njegov naslednik. Kra{kovi~ je bil provincialni fizik v Vara`dinu med letoma 1799–1804.7
Kra{kovi~ in dr. Ivan Nepomuk Menner (Männer, * Zahodna Avstrija; † po 1846 Zagreb?) sta leta 1808 s po- de`elske posesti cesarsko-kraljevega komornika grofa Si-
Slika 4.Zapis o izpitih Gregorja Kra{kovi~a iz »{tajerskega«
Brunndorfa dne 25. 4. 1794, izrez iz strani (Catalogus Medicinae Doctorum ab anno 1752 ad 1821 incl. Rigorose examinatorum, Med 9.5, 25. 4. 1794, Archiv der Universität Wien, stran 85, peti zapis {tet od spodaj).
Slika 5. Zapis o promociji Gregorja Kra{kovi~u 14. 9. 1796 v glav- ni matriki dunajske univerze po vpisu na Medicinsko fakulteto leta 1792, izrez iz strani (Archiv der Universität Wien, AFM, Medizine, 1.13, stran 517, tretja vrstica o Kra{kovi~evi promociji).
Dne 14. 9. 1796 je bil Gregor Kra{kovi~ promovi- ran v doktorja medicinskih ved na Dunajski univerzi kot Gregorius Kraskovitz brez dodatnega imena Matija ali opombe o doma~em kraju; Kra{kovi~ev mentor je bil profesor Geor Prochaska (Jir í, * 1749 Blí`kovice; † 1820 Dunaj). Prochaska je {tudiral v Pragi in na Dunaju;
{tudij je kon~al z dunajsko disertacijo o urinu tiskano pri Geroldu leta 1776 na 31 straneh s sliko, leta 1791 pa je nasledil Josepha Bartha na dunajski katedri za anatomijo in o~esne bolezni. Po analogiji z Newtonovo gravitacijo je leta 1778/79 v pra{ko-dunajski knjigi Georgii Procha- ska, med. doct. et professoris anatomiae morborumque oculorum in antiquissima ac celeberrima universitate Carolo-Ferdinandea Pragensi Caes. Reg. P. ac O. De structura nervorum tractatus anatomicus tabulis aeneis illustratus(1779, Dunaj: Rudolph Graeffer) vpeljal spre- menjeno Albrecht von Hallerjevo (* 1708; † 1777) »vix nervosa« kot osnovno obliko energije opazljivo le po svo- jih u~inkih; sama po sebi naj bi ne bila merljiva. Procha- skov »sensorium commune« je bil osnovni mehanizem refleksa po ukazu hrbtenja~e brez udele`be mo`ganov.
Prochaska je leta 1778 v Pragi objavil knjigo o pnevmat- ski kemiji ogljikovega dioksida Gedanken über anziehen- de Kräfte, welche bei den chemischen Auflösungen und der Erzeugung der sogenannten fixen Luft in Betrachtung können gezogen werden, ki je odlo~ilno vplivala na Kra{kovi~evo raziskovanje plinov. Prochaska je leta 1815 na Dunaju objavil s poskusi podprto pojasnjevanje zako- na polarnosti Versuch einer empirischen Darstellung des polaren Naturgesetzes. Polarnost Prochaskove »vis ner- vosa« sta pozneje razvila Michael Faraday (* 1791; †
gismunda Erdödyja (Zsigmond, * 9. 2. 1775; † 27. 10.
1813 Vép) pri ogrskem Veppu (Vépp, Vép) 8 km vzhodno od mesta Szombathely ju`no od Dunaja spustil velik okrogel s plinom napolnjen balon.8Sigismund Erdödy je bil eden mlaj{ih sinov konjeni{kega generala in hrva{kega bana Ivana Nepomuka II. Erdödy de Monyorókerék in Moslavine (Monoszló, János, * 1733 Vép; † 1806 Za- greb), lastnika Starega gradu v Vara`dinu; gotovo je Kra - {ko vi~u dal denar za razmeroma drago kemijsko pridobi- vanje vodika in za prevleko balonskega ogrodja. Po letu 1804 je bil Kra{kovi~ o~itno uspe{en zdravnik, saj je imel dovolj pod palcem da je lahko leta 1807 stanoval in zdra- vil na presti`nem naslovu Graben 1188 v 1. Bezirku takoj jugozahodno od Stephansplatza.9
Kra{kovi~ je navdu{eno opisal Franklinove dose`ke v fiziki in kemiji.10Obenem je poudaril tudi prerokovanje kemika Antoine-François Fourcroyja (* 1755; † 1809) o voja{ki uporabi balonov za opazovanje. Za boji{~a ob Re- nu je francoski stotnik in prvi oficir aeronavtske kompani- je Jean-Marie-Joseph Coutelle (* 1748; † 1835) ob po- mo~i slikarja-in`enirja Nicolas-Jacques Contéja (* 1755;
† 1805) in in`enirja Nicolasa Lhomonda organiziral {olo za voja{ka opazovanja v Meidonu; seveda ni {lo vse glad- ko, saj je Charlesov u~enec Conté med kemijskimi posku- si v razredu izgubil celo levo oko. Revolucionarni baloni so {li skozi ognjeni krst v bitkah pri Charleroi dne 2. 6.
1794 in pri Fleursu dne 26. 6. 1794; tam so uporabljali na vrveh vpete nedavno izumljene podolgovate balone Cou- tellejevega prijatelja Charlesa izdelane na nekdanjem pre- stolonaslednikovem gradu Meudon. Pri Fleursu je med bitko z balonom poletel tudi vodilni pari{ki kemik Guyton de Morveau, ki se je pred tem `e dvakrat dvignil z vodiko- vim balonom le pet mesecev za prvimi poleti, dne 12. 6.
1784. Enote Jurija Vege so sku{ale poizvedovalno dejav- nost sovra`nih balonov prepre~iti med blokado Mainza le- ta 1796, a zve~ine brez haska.
In`enir francoskih zmag vojni minister Lazare Nico- las Marguerite Carnot (* 1753 Nolay; † 1823 Magdeburg) je bil seveda pobudnik uporabe balonov o katerih je `e 17.
januarja 1784 akademiji predlo`il odmevno razpravo Let- tre à l’Académie des sciences sur les Aérostatso krmarje- nji balonov s parnimi stroji in jo objavil naslednje leto;
parni stroji so bili seveda pisani na ko`o njegovega tedaj {e nerojenega sina Sadija Carnota. Vsekakor so bili baloni ena prvih v znanstvene namene uporabljenih voja{kih teh- nologij; balon »Entrepremant«, uspe{en med bitko pri Fleursu dne 26. 6. 1794, je podedoval kemik in fizik Ro- bertson. Egip~anske ostanke neko~ ponosne zra~ne flote namenjene Napoleonovemu pohodu v Egipt leta 1797/98, ki jo je zdesetkal Horatio Nelson pri zalivu Abu Qiru (Aboukir) ob Aleksandriji v Nilovi delti v prvih dveh dneh avgusta 1798, je po Bertholletovem in Jean Antoine Chap- talovem (* 1756; † 1832) posedovanju precej manj krvavo uporabil kemik Gay-Lussac. Seveda so bili tako voja{ki baloni kot oni v znanstvene namene predvsem napolnjeni s plinom, njega dni predvsem z vodikom.
Prvi habsbur{ki doma~in pod balonom je bil zgodnji zagovornik Lavoisierjeve kemije grof Joachim Sternberg (Jachým, * 1754/55; † 1808) dne 31. 10. 1790 v Blanchar- dovem toplozra~nem balonu nad predmestjem Prage; po- let resda ni bil ravno uspe{en. Sternberg je bil od leta 1790
~lan ^e{ke znanstvene dru`be11 katere predsednik je tik pred Sternbergovim poletom dne 16. 10. 1790 postal Ga- brijelov brat Tobija Gruber. Potem ko je po{teno zagrenil J. Sternbergovo navdu{enje nad baloni je Blanchard pole- tel nad dunajskim Pratrom dne 6. 7. 1791; naslednje leto je Blanchard izpeljal reklamne polete z vodikovimi baloni med Prago in Dunajem, dne 2. 8. 1791 pa si je njegov vzlet ogledal cesar Leopold II., ki pa je `e marca nasled- nje leto preminil. Blanchard je letel nad Filadelfijo, po vr- nitvi v Evropo pa je sestavil zra~no floto; `al jo je zadel blisk in mu ubil edinega osemnajstletnega sina.12Pozneje se je dne 21. 6. 1819 pod gore~im balonom nad no~nim Parizom ponesre~ila {e Blanchardova pogumna vdova Marie Madaleine Sophie Armant Blanchard (* 1774; † 1819), ki je zamenjala Garnerina na polo`aju Napoleono- ve cesarske letalke potem ko je Garnerinov pari{ki balon spu{~en dne 16. 12. 1804 »pomotoma« priletel k pape`u v Rim.13
Slika 6.Konec uvoda v Kra{kovi~evo zgodovino letalstva iz leta 1810.
Kra{kovi~u so bile francoski kemiki o~itno nadvse blizu, saj je med svojimi prakti~nimi vzorniki je na{tel ve- li~ine kot so bili Nicolas Louis Vauquelin (* 1763: † 1829), Klaproth, fizikalni kemik Claude Louis de Berthol- let (* 1748; † 1822) iz Arcueila, Fourcroy, Lavoisiez (sic!), Volta, Joseph Baron Jacquin (* 1766; 1839), preva-
jalec Lavoisierjevega dela v Berlinu leta 1792 kemik-far- macevt Sigismund Friedrich Hérmstädt (Hermstadt, * 1760 Erfurt; † 1833 Berlin)14in Ludwig Wilhelm Gilbert.
Kra{kovi~ev seznam nedvomno ka`e odlo~no podporo Lavoisierjevim reformam v kemiji gorenja in kalorika proti zastarelemu flogistonu.
Dominov trnavski profesor fizike, Bo{kovi}ev zago- vornik Ivan Krstnik Horvat (Horváth, * 1732; † 1799), je leta 1783 v Budimu objavil prvo teorijo aerostatske kro- gle, balona polnega vodika15v tedanjem novem Charleso- vem slogu. Dne 1. 3. 1784 je gyorski profesor fizike Fra- njo Josip Domin (* 1754 Zagreb; † 1819 Zagreb) dal spu- stiti z vodikom polnjeni balon z dvori{~a hi{e Francisca Andrea de Stainerja v Gyoru (Raab) na Ogrskem. Podob- ne naprave je preizku{al {e sedem let, torej tudi po prese- litvi univerze iz Gyora v ju`nej{i Pécs, kjer je Domin {e nadalje predaval fiziko, ~eravno se je osredoto~il pred- vsem na elektriko; Kra{kovi~ev balon v Veppu je bil leta 1808 tako neposredno nadaljevanje Dominovih prizade- vanj nekaj kilometrov severovzhodneje. Leta 1784 je Do- min v Razpravi o postanku, naravi in koristnosti umetnega zraka v poglavju »O novi vrsti pnevmatske ~rpalke« opi- sal Felice Fontanovo odkrije izbolj{evanja vakuuma z vpi- janjem plina na `are~em lesenem oglju iz leta 1772; Fon- tanove to~ne meritve gostote razli~nih plinov so omo- go~ale izbiro primernih polnitev balonov.
Joseph Gallien je v Avignonu leta 1755 razmi{ljal o torbi iz sukna ali ko`e polnjeni s plinom la`jim od zraka in o podro~jih nad ozra~jem zunaj atmosfere, katerih domnevna snov naj bi omogo~ala letenje z baloni polnje - nimi s snovjo la`jo od razred~enega zraka; dognal je prin- cipe aerostatike na temeljih vzgona. Komaj desetletje poz- ne je je leta 1766 Henry Cavendish spoznal izredno lah- kost gorljivega zraka, vodika; Black je z njim `e delal po- skuse16stoletje preden je veliko manj nevarni helij dal slu- titi svoj obstoj. Italijan preseljen v London Tiberius Ca- vallo in Lichtenberg sta sre~no opravila podobne poskuse z vodikom; Cavallovo knjigo o balonih je hranil tudi @iga Zois. Cavallo je od{el v Anglijo kjer je leta 1779 po stal
~lan londonske Kraljeve dru`be, tri leta pozneje pa je za - slo vel s preizku{anjem papirnatih balonov.17 Bil je ~lan kra ljeve akademije v Neaplju, leta 1803 pa se je naselil v Lon donu. Brat Kra{kovi~evega profesorja Antona, Tobija Gruber (1791) in profesor kemije na medicinski fakulteti univerze v Halleju, Gren,18sta kritiziral Erasmus Darwi- novo teorijo toplote. Darwinove ideje sta sprejela Caval- lo19in [kot Hutton,20ki ga je Darwin leta 1774 vpeljal v Mese~evo dru` bo v Birminghamu. Darwin je razmi{ljal tudi o raketah na kisikovo in vodikovo gorivo.
Popravljeno Lanovo idejo sta sto let po Francescu La ni Terziju uporabila brata Montgolfier; svoje balone sta raje polnila in jih nista pu{~ala povsem prazne. Lana se je zavzemal za trdne izpraznjene krogle, medtem ko sta ime- la brata Etienne (* 1745; † 1799) in Joseph de Montgolfier (* 1740; † 1810) raje mehke in raztezljive ovoje iz svoje papirnice, ki sta jih polnila z lahko paro. Preboj se je takoj
za Montgolfierjema posre~il {e pari{kemu profesorju fizi- ke s kemijo Jacques Alexandre César Charlesu (* 1746; † 1823) s pomo~jo bratov Robert, ki sta s tenkim premazom iz firne`a kroglo iz tafta naredila bolj pro`no. Razmeroma majhno kroglo s prstornino zgolj 35 m3je Charles napol- nil z vodikom pridobljenim iz `veplove kisline spu{~ene
~ez 500 kg ko{~kov `eleza; polet si je ogledal celo Benja- min Franklin skupaj z deset tiso~i zvedavih Pari`anov.
Dne 27. 8. 1783 sta Charles in Nicolas Louis Robert (*
1761; † 1828) letela tri ~etrtine ure iz Pariza z balonom premera 12 ~evljev, ki se je v 2 minutah povzpel domala kilometer visoko. Seveda so se tedanji letalci za poldrugo stoletje razklali v dve skupini, v Montgolferjeve ob~udo- valce pod razred ~e nim zrakom in v zagovornike Charle- sovega gorljivega plina, vodika.21
Charles konec leta 1783 in za njim Slovenec Kra - {kovi~ tri desetletja pozneje sta pridobivala leta 1766 od- kriti Cavendishov plinasti vodika z enojno substitucijsko reakcijo razred~ene `veplove kisline, njega dni imenovane vitriolno olje, na opilkih `eleza v sodu s cevjo nepredu{ no povezano v balon po reakciji:
Fe (trdnina) + H2SO4(kapljevina) → H2(plin) + FeSO4(kapljevina)
@e v 17. stoletju je kemik Johann Glauber pridobival
`veplovo kislino s se`igom zmesi `vepla in kalijevega ni- trata (KNO3) v prisotnosti vodne pare potem ko je KNO3 med segrevanjem oksidiral SO2v SO3; slednji se je z vodo spojil v `veplovo kislino. Leta 1736 je londonski farma- cevt samouk Joshua Ward (* 1684; † 1761) za~el na ta na~in prvi proizvajati `veplovo kislino v velikih koli~inah, leta 1746 pa je John Roebuck FRS (* 1718; † 1794) v Birminghamu postopek izbolj{al z industrijskim pri do bi - vanjem `veplove kisline v posodah oblo`enih s svin cem.
Kra{kovi~ {e ni poznal `veplo-jodovega ciklusa kot niza kemijskih procesov za pridobivanje vodika.
Poletov so se za~eli lotevati {tevilni pogumne`i iz ni`jih in vi{jih stanov. Vrstila so se meteorolo{ka odkrit- ja letalcev pod baloni; tako je belgijski profesor fizike in Charlesov pari{ki {tudent Étienne Gaspard Robertson (Robert, * 1763 Liège; † 1837) nad Vilno dognal, da temperature vi{jih zra~nih plasti poleti niso enake zim- skim.22Dne 18. 7. 1803 si je na prvem povsem znanstve- nem poletu ogledoval ozra~je nad Hamburgom na vi{ini 3600 toise (klafter, okoli 7000 m). S kopilotom glasbe- nim u~iteljem Auguste Lhorstom (Lhoëst), ki je bil prav tako doma iz neko~ habsbur{ke Belgije, sta pod balonom podedovanim iz bitke pri Fleursu (1794) tolkla po Bert- holletovem pokalnem smodniku izumljenem leta 1788 kot najmo~ nej {em dotedanjem eksplozivu; ob njunih temperaturah 2 sto pinje na vi{inah in tlakih razred~ene- ga vi{inskega zraka 26 col (0.87 bar) udarec sploh ni pov zro~il poka.23 Njun elektrometer ni kazal niti sledi elektrike, saj so bili oblaki v tamkaj{njem razred~enem zraku nadvse ozki, son~ni `arki pa skozi prizmo po lomu
niso kazali `ivahnih barv.24 Kon~no sta pod balonom polnjenim s plinom baje dosegla vi{ino 7170 m. Robert- son je gledalcem rad kazal opti~ne iluzije z duhovi vred, njegova in André-Jacques Garnerinova (* 1769; † 1823) meritev zmanj{ane te`e obe{ene na vzmeti na velikih vi{inah pa se je zdela sumljiva `e uredniku profesorju fi- zike Ludwig Wilhelm Gilbertu (* 1769; † 1824) v Anna- len der Physik; Kra{kovi~ je spo{tljivo navajal tako Gil- berta in {e posebej Robertsonove podvige, tako da je te`ko dojeti na ~igavo stran se je pojavil ob njunem spo- ru.25 Seveda je {lo tudi za nasprotje med akademskim u~enjakom Gilbertom in bolj cirkusantsko nastrojenim Robertsonom. Leta 1804 je Robertson na Dunaju objavil knjigo o svoji zra~ni ladji Minerva, ki jo je posvetil Ales- sandru Volti. Istega leta je v Peterburgu po nalogu ruske akademije dne 1. 6. 1804 postavil balon s premerom 30
~evljev in poletel skupaj s kemikom Saharovom (M. Sac- haroff) dne 30. 6. 1804 pod 9000 kubi~nimi ~evlji vodi- ka potisnjenega v balon. Potnika sta namerila nad 10 % vi{jo hitrost zraka v vi{ini 5180 ~evljev pri tlaku 27 pou- ces26(po 27 mm, torej 729 mm `ivega srebra). Na raz- li~nih vi{inah sta lovila zrak, ki so ga po vrnitvi analizi- rali peterbur{ki akademiki.27Lahko si mislimo, da si je njun peterbur{ki polet ogledal tudi tedanji jezuitski ge- neral Slovenec Gabrijel Gruber.
Dne 24. 4. 1804 sta kemika Gay-Lussac in Jean Bap- tiste Biot dosegla vi{ino 3977 m pod vodikovim balonom Nicolas Fortinove (* 1750; † 1831) izdelave, ki so ga upo- rabljali med Napoleonovim pohodom v Egipt. Gay-Lussac je delal poskuse s kompasom pod balonom, vendar ni opa- zil zaznavnih sprememb za razliko od Robertsona; pozneje 16. 9. 1804 je Gay-Lussac za meritev nihanja magnetne ig- le uporabljal dalj{o 15 centimetrsko iglo kompasa, ki jo je preizkusil Charles Augustine Coulomb. Imel je `ivosrebrni Celzijev termometer in higrometer pari{kega mojstra Ric- herja izdelan po Horace-Bénédict de Saussurjevi predlogi.
Nerodni Gay-Lussac je izgubil dva vodnika med vzletom, tako da ni mogel meriti elektrike v ozra~ju.28Po vrnitvi v Pariz je Gay-Lussac s sodelavci najprej na École Polytech- niquez Voltovim eudiometrom raziskal zrak shranjen v va- kuumski posodi, ki ga je zajel v vi{ini 6636 m; ugotovil je domala enako razmerje med kisikom in du{ikom v primer- javi z zrakom zajetim v okolici {ole. Rezultate so primerja- li tudi s Saussurjevimi meritvami zraka na Mont-Blancu;
izkazalo se je, da ima ozra~je povsod enako sestavo.29 Gay-Lussacova magnetna igla na vi{ini 4 km ni niha- la, te`a balona pa se je tam uravnovesila z vzgonom; pulz se je spustil pod 30 udarcev na minuto, kar se je zdravniku Kra{kovi~u zdelo {e posebej imenitno. Kemijska preiskava zraka v steklenem balonu je, seveda, pokazala, da sta kisik in du{ik ohranila razmerje, ki ga imata v spodnjih delih ozra~ja;30dne 19. 9. 1804 je Gay-Lussac prvi potrjeno priletel nad 7 km. Po Gay-Lussacu so poimenovali poskus s prehodom plina iz polnega v prazen balon. Njegov po- skus so Julius Robert Mayer in drugi pogosto navajali pri izpeljavi zakona o ohranitvi energije dvajset let pozneje.
Zato imamo lahko Gay-Lussacove poskuse za predhodni- ke »mehani~ne teorije toplote«, ki jo je v tem ~asu `e us- tvarjal njegov mlaj{i rojak Sadi Carnot (* 1796; † 1832).
Starosta kemikov G. van Swietenove generacije, ki je gospodovala v Habsbur{ki monarhiji pred Kra{ko- vi~em, Swietenov u~itelj Herman Boerhaave, je poro~al o gorenju alkohola v zaprtih posodah;31tak{no preu~evanje najmanj{ih gradnikov snovi in domala okultnih fizikalnih pojavov se je Kra{kovi~u in Louis-Sébastienu Mercierju (* 1740; † 1814) zdelo neskon~no iskanje usmerjeno proti nami{ljenemu Mercierjevemu letu 2440.32Poleti z baloni so naravoslovju postregli neposredno pri~evanje o sestavi ozra~ja nad oblaki, tamkaj { njem {irjenju zvoka, po- pu{~anju te`e, lomu svetlobe in elektriki v vi{avah ozra~ja.33
Med knjigami iz katerih se je Kra{kovi~ u~il kemije balonskih poletov je bilo tudi delo Frédéric-Louis Ehr- manna (* 1741; † 1801 Strasbourg), enega prvih zagovor- nikov Lavoisierjeve teorije gorenja, prevajalca Lavoisier- jevega dela v nem{~ino leta 1787 in pisca u~benika fizike iz leta 1779. Leta 1780 je kot strasbour{ki profesor fizike objavil knjigo o elektri~nem vodikovem svetilu ob elek- troforju in z njo izzval Voltovo dokazovanje prioritete in podobno Ingenhouszovo delo. Med letoma 1794–1796 je predaval medicinsko kemijo na dve leti prej ustanovljeni
Slika 7.Prva stran Gilbertove kritike Robertsonovih fizikalnih me- ritev, ki jo je leta 1804 priob~il kar v lastnem ~asopisu Annalen der Physik.
strasbour{ki medicinski fakulteti. Leta 1784 je objavil knjigo Montgolfier'sche Luftkörper (Strassburg: J. G.
Treu ttel/Leipzig: J. P. Haug), ki je Kra{kovi~a {e posebej navdu{ila.
Johann Georg Krünitzovo (* 1728; † 1796) enciklo- pedijo je nadaljeval teolog in jurist Friedrich Jacob Floer- ken (* 1758; † 1799), nato pa njegov brat teolog in biolog Henrich Gustav Floerken (* 1764; † 1835), ki je sestavil zvezke 78–123 vklju~no s ~lanki o vakuumskih ~rpalkah in balonih leta 1801. Ta enciklopedija je bila najnovej{a med Kra{kovi~evimi navedbami. V Krünitzovi enciklope- diji je Kra{kovi~a seveda zanimal predvsem obse`en ~la- nek na straneh 591–640 v 81. delu o Montgolfierju in nje- govem balonu imenovanem Luftball, Luftschiffali Aero- statpod geslom Luftschiffkunst, Luftschiffahrt, Aeronau- tik;35gotovo pa tudi {tevilni ~lanki o vakuumskih ~rpalkah (Luftpumpe) tik pred njim.
Prechtl o ke mi ji Kra{ko vi~evih ba lo nov
Dne 4. 3. 1810 sta Kra{kovi~ in Menner (Männer) spustila majhen balon iz tafta36s premerom 16 ~evljev ob slavnostnem vkorakanju kneza Alexandra Bertiera vojvo- de Neuchâtela-Wagrama (Neufchâtel, Neuschatel, * 1776; † 1815); le-ta je bil izredni francoski ambasador na Dunaju za ureditev Napoleonove poroke s princeso Mari- jo-Luiso od dne 27. 2. 1810 do svojega imenovanja za glavnega polkovnika v [vici dne 13. 6. 1810. Vrla letalca sta si letali{~e omislila na univerzitetni zvezdarni pod po- kroviteljstvom dvornega astronoma Franza von Paula Triesneckerja (Drissenecker, * 1745; † 1817), naslednika Maximiliana Hella. Dosegla sta vi{ino 150 klafter, torej blizu 300 m, nato pa sta letalo s pomo~jo pritrjenega pa- dala spustili v dunajskem Leopoldstadtu brez vsake {ko- de.37
Slika 8.Kemijske in druge knjige, ki jih je Kra{kovi~ uporabil za svojo zgodovino letalstva: nem{ki del z Johann Georg Krünitzovo (* 1728; † 1796) enciklopedijo iz leta 1801 in za~etek francoskih navedb s {tudijo rusko-danskega akademika in raziskovalca elektri- ke Christana Gottlieba Kratzensteina (* 1723 Wernigerode; † 1795 Köbenhaven).34
Slika 9.Toplozra~ni baloni in vakuumski recipient balona ozna~en s {tevilko 1 na sliki 4797 s strani 635–637 81. dela Krünitzove enciklopedije, ki jo je uporabljal Kra{kovi~.
Zgodaj junija 181038je Kra{kovi~ skupaj z Menner- jem (Männer) razstavil balon premera 22 ~evljev in obse- ga 72 ~evljev iz jelenovih ko` na ogled v dunajski k.k. ja- halnici. Nad balonom je bilo varnostno padalo, kot ga je Valentin Vodnik opisal v Lublanskih novicah`e takoj po prvi Garnerinovi uporabi nad Parizom 22. 10. 1797. Ljud- je so si Kra{kovi~evo napravo ogledovali in komaj ~akali na polet; dne 13. 8. 1810 sta Kra{kovi~ in Menner spu{~ala balone s Praterja pred dvorjani in {tevilno publi- ko. Kra{kovi~ preizku{al tako vodikove, kot toplozra~ne balone; enega je opremil s padalom. Po Lana Terzijevem na~rtu je uporabil {tiri votle krogle, ki so z vzgonom dvi- govale letalo. Precej ponesre~eno balonarsko predstavo je poldrugi teden pozneje »Pr.«, torej Johann Joseph Ritter von Prechtl (* 1778 Bischofsheim; † 1854 Dunaj), stro- kovno opisal in z nasveti podprl v vodilnem dunajskem tedniku. Prechtl je bil sicer po matemati~ni plati razisko- val let pti~ev ob mo`ni prireditvi za ~love{kega Ikarja v podporo Jakobu Degenu (* 1760 [vica; † 1848 Dunaj), ki je leta 1808 letel z vodikovim balonom, novembra istega leta pa je nad Pratrom opravil prvi krmiljeni polet in je kon~no zaslovel z letali te`jimi od zraka. Prechtl je med letoma 1809–1810 direktor nove tr`a{ke Realne in navti~ne {ole; ob Kra{kovi ~e vem poletu se je `e vrnil na Dunaj kot predavatelj na realni neko~ jezuitski akademiji sv. Anne kjer je v naslednjih petih letih utemeljil dunajski Politehni{ki institut, dana{njo Dunajsko Tehni{ko univer- zo; razvijal je tudi plinsko razsvetljavo.
Prechtl je nazorno opisal, kako je za ogrevanje gle- dalcev in preverjanje vetrov Kra{kovi~ najprej poslal v ozra~je manj{i balon, ki je kmalu izginil za obzorjem.
Drugi manj{i balon se je vzpenjal skupaj z drobnim pada- lom; na majhni vi{ini se je padalo lo~ilo od balona in pri- neslo h tlom nepo{kodovano jajce v ko{ari. Tri druge z nitkami povezane majhne balone je veter zanesel proti se- veru; srednjega med njimi je Kra{kovi~ dal napolniti s po- kalnim plinom (zmesjo vodika z zrakom), druga dva pa z vodikom.39Na znatni vi{ini se je srednja krogla vnela in hrupno po~ila. Komaj so si gledalci opomogli od poka, je
`e sledil ve~ji balon z majhnim padalom, ki ga je veter prav tako pognal proti severu na rob obzorja za obdonav- ska drevesa; tam se je padalo samo lo~ilo od balona ne da bi dogodek zmogla opaziti ve~ina gledalcev. Nato se je dvignil stroj v obliki majhne ladje iz tafta premazanega s firne`em pod {tirimi precej{njimi baloni s katerimi naj bi Kra{kovi~ udejanjil Lana Terzijevo domislico in re{il La- nov problem letenja. Ob tej prilo`nosti kar preve~ zlahka napovedana domnevna zra~na ladja je bila prepu{~ena usodi, saj je kmalu izgubila ravnovesje in strmoglavo za- jadrala; streha z jamborom izdelana po Lanovi upodobitvi se je obrnila proti tlom no{ena z neenakomerno vleko ba- lonov v vetru, podobno kot njeni baloni-predhodniki. Na koncu se je dvignil poglavitni za to prilo`nost prihranjeni veliki balon s prostornino 4200 kubi~nih ~evljev (150 m3);
vpre`en je bil v {tevilne skrbno izdelane balone, ki so s padali spu{~ali posamezne v vi{ino dvignjene `ivali. Eden
teh balonov je, `al, imel na zgornji strani luknjo skozi ka- tero je spustil ~etrtino vsebovanega vodika. V pomanjka- nju nove polnilne snovi za nadomestitev izgubljenega pli- na je ta mlahavi balon lebdel podoben ohlapnemu jadru;
plul je v vi{ini medtem ko je njegova dvi`na sila (vzgon) uravnove{ala te`o njegovega lastnega tovora. Ob opisu teh Kra{kovi~evih poskusov si je opazovalec Prechtl privo{~il nekaj dobronamernih nasvetov. Izpostavil je pomanjkanju napetosti v balonu, ki je povezana z zunanjimi vremenski- mi okoli{~inami; pove~ana skrb je nujna pri velikih letalskih preizku{njah, saj se na tem novem podro~ju Kra{kovi~evega raziskovanja z baloni urno spreminjajo dotedanja fizikalna znanja in prepri~anja. Kra{kovi~ in Menner sta predhodni poskus s padalom opravila v popol- nem brezvetrju; za primer brezvetrja sta ra~unala na veli- ko vi{ino, s katere bi se padalo lahko spustilo po lo~itvi od balona. V tak{nem brezvetrju bi bil poskus nedvomno po- vsem dobro prikazan gledalcem. Zavoljo mo~nega vetra, ki je balone nad Pratrom precej hitro odpihnil iz vidnega polja proti severu, bi moral Kra{kovi~ padalo skraj{ati vsaj za polovico, da bi balon lahko dosegel za`eleno vi{ino preden bi se padalo samo od sebe od balona lo~ilo, odtrgalo in spustilo; vseeno veter ni tako urno gonil balo- ne s padali, da bi poskusi za gledalce izgubili ~ar. Tudi ba- lon napolnjen s pokalnim plinom je moral pasti zaradi ve- tra. Poskus, ki bi udejanjil Lanovo domislico, bi bilo mo-
Slika 10.Prva stran Prechtlovega poro~ila o Kra{kovi~evi in Men- nerjevi predstavi z baloni nad dunajskim Praterjem dne 13. 8. 1810 (Vaterländische Blätter24. 8. 1810, 287).
go~e sre~no izpeljati, kakor hitro bi si Kra{kovi~ vzel k sr- cu, da je te`i{~e celotnega letala treba do skrajnosti poraz- deliti proti gredlju ladje. Da bi si sre~en izid poskusa {e bolj zagotovil, bi moral uporabiti {tiri nekoliko ve~je dvi`ne balone; gredelj ladje mora biti dalj{i in oblo`en s tako trdim lesom, da ga vzgonska (vle~na) sila balona lah- ko vedno znova vzdigne brez po{kodb. Zunanji jambor mora biti lahak, izdelan zgolj iz na{krobljenega papirja.
Pri vsaki druga~ni konstrukciji bi se ladja tako dolgo ziba- la in sukala, dokler ne bi navzdol padlo te`i{~e celotne zra~ne ladje skupaj s podlago in preveliko te`o strehe z jamborom. Razen tega utegne biti zelo te`ko, ~e `e ne ne- mogo~e, vse {tiri balone tako enako velike napraviti in na- polniti, da bi imeli enako velik vzgon; tudi ob povsem enako mo~nem izhlapevanju oziroma pu{~anju v balonih shranjenega plina se vzgon posameznih balonov vselej neenakomerno zmanj{uje v zraku in ladjo vle~e iz za`ele- ne vodoravne lege.40[tiri bakrene vakuumske krogle, ki jih je Lana sam predlagal za dvigovanje zra~ne ladje, bi imele v nasprotju s polnjenimi baloni vselej popolnoma enako vzgonsko silo, ~e bi se jih le dalo izdelati; celo dan- danes, dve stoletji pozneje, nere{eni problem ostaja iz~rpavanje do popolnega vakuuma v ogrodju balona, ki bi preneslo ogromni zunanji tlak.
Kon~no je razmi{ljujo~i Prechtl navrgel svoje mne- nje {e glede ponesre~enega poskusa z velikim balonom:
ko poljubni nepredvidljivi slu~aj povzro~i nesre~o, njena omilitev ni zgolj v na{i mo~i. Tak{ne slu~ajnosti lahko prepre~imo pri velikih aerostatskih podjetjih s potrebno nadvse veliko previdnostjo in skrbjo. Vstavljanje polnila v balon je zelo va`no za delovanje sestavljenega lahkega le- tala podlo`nega po{kodbam; razumljivo je da ne ka`e o{kodovati potreb in pri~akovanj zbranih gledalcev. Ni primerno v javnosti javno dvigovati velikega balona brez prera~unane polnitve prese`ne snovi z zalogo v obsegu naj manj polovice celotnega polnila; le tako lahko s polnil- no napravo podvojimo polnilo. Prechtl se je z obse`nej{im polnjenjem hotel zavarovati pred izgubami zaradi pu{~an- ja balona, ni pa se posebej obregnil ob zmanj{evanje tlaka v vi{jih plasteh ozra~ja.
Poleg cefranja balona je {e drugo naklju~je, ki lahko moti samo pripadajo~o polnitev in se lahko zgodi tudi pri velikem prese`ku polnilne snovi. Med polnjenjem z `ve- plovo kislino zlito preko opilkov `eleza po Charlesovem postopku se lahko pripetijo te`ave s cinkovim mazilom uporabljenim za impregnacijo balona. Pri vsej previdnosti se bo raziskovalcu ta poskus neugodno naklju~il, tako da bo njegov balon prizadet; vkrcanje bi se mu zlahka priskutilo. ^e bo vse dobro na prizori{~u, potem stro{ki ne bodo zlahka presegli preostale zaloge polnilne snovi ali morebitnega padca nakupljenih potreb{~in. Skrb no cesarsko veli~anstvo naj preskrbi predpisana spri~evala za docela upravi~eni Kra{kovi~ev poskusni osebni polet v obljudenem balonu. Ob tej prilo`nosti ni mogo~e spre gle - dati ~astnega in vzornega obna{anja dunajskih gledalcev.
Medtem ko druga glavna mesta podobno dogajanje obi -
~aj no spremljajo z viharnimi prizori, se zdijo Dunaj~ani komajda nezadovoljni, da za svoj denar niso videli kar jim je bilo obljubljeno. Redoljubno vzamejo na znanje, se mirno oddaljijo s prizori{~a, ko pa jim uide visok glas, je le-ta izraz so~ustvovanja s podjetnikom41 Kra{kovi~em.
Prechtl se je tako za konec vljudno dobrikal Dunaj~anom;
obenem je prero{ko svetoval in napovedal Kra{kovi~ev in Mennerjev (Män ner) polet v balonu uprizorjen nekaj me- secev pozneje. Seveda letalci njega dni niso bili ve~ to- lik{na posebnost ~etrt stoletja po Montgolfierju, a le redki med njimi so bili rojeni v Habsbur{ki monarhiji.
Ke mij ska teo ri ja de to na cij na Mlje tu
Kra{kovi~ (Matth. Georg Krascovich) je bil s cesar- skim ukazom dne 29. 5. 1816 iz zdravnika (Aerzte) po- vi{an v okrajnega zdravnika (Kreisärzte) z letno pla~o 600 fl. Med Kra{kovi~evimi kolegi zdravniki so bili: Johann Agastich, Carl Begnami, Jos. Dettela in Matt. Laschan (Matija, * 18. 2. 1770 Sevnica ob Savi; † 13. 9. 1832 No- vo mesto).42Laschan je bil po koncu Ilirskih provinc po- slan v pravkar pridobljeni habsbur{ki Dubrovnik, dokler se ni leta 1820 vrnil v Novo mesto in veliko pisal o Do - lenj skih Toplicah; njegov dubrovni{ki naslednik je bil Kra{ kovi~, ki je sprva zdravil v Kotorju. Laschanova si no - va sta bila zdravnik Jo`ef Ignac Laschan (* 1802 Dunaj; † 1888 Innsbruck) in Pre{ernov prijatelj Anton Laschan vi- tez Moorland (* 5. 8. 1811 Metlika; † 1897), zadnji nem{ki `upan v Ljubljani med letoma 1874–1882. Jo`ef Detela (Detella, * Morav~e) je bil {tudent prvega razreda retorike dne 15. 9. 1786 iz Moraitsch. (Morav~e);43skupaj s Kra{kovi~em je bil name{~en v Dalmacijo pozneje pa vrnjen v rodno Kranjsko dne 29. 1. 1817.
V Dalmaciji se je Kra{kovi~ kmalu zna{el v dubrov- ni{ki dru`bi doma~ina dr. Luca Stullija (Stuli}, * 1772; † 1828). Stulli je bil bolonjski {tudent Luigi Galvanija kar ga je napeljalo k znanstvu in dopisovanju z Galvanijevim ne~akom Aldinijem. Po bolonjski promociji leta 1796 je Stulli obiskal Felice Fontano v Firencah; Stulli je za~etni- ku nevrologije Domenicu Cotugno (* 1734 Ruvo di Pu- glia; † 1822 Neapelj) v Neaplju prvi zunaj o`jega Galva- nijevega kroga prikazal poskuse z galvansko elektriko.44 Kra{kovi~ je utegnil poznati Fontanovo delo {e iz do- ma~ih kranjskih logov saj `e je Laibacher Wochenblatt poro~al o poskusih duhovnika Fontane iz Toskane.45
Po prvih opisih tamkaj{njih duhovnikov je dne 23.
7. 1822 je dubrovni{ki okrajni fizik Kra{kovi~ poro~al v nem{kem in deloma italijanskem jeziku Dubrovni{kemu okrajnemu uradu in Glavarju o domnevno kemijskih vul- kanskih vzrokih detonacijskih pojavih podobnim potre- som na otoku Mljetu. Kra{kovi~ je osebno raziskoval na otoku Mljetu med 7. 7. 1822 in 23. 7. 1822; predvsem je bival na poglavitnem naselju otoka z dvema tretjinama njegovih nad 900 va{~anov, Babinem polju. Kra{kovi~ je
svoje ugotovitve podal v sedmih to~kah zaznamovanih
»a-g«, ki jih je Partsch {tiri leta pozneje ovrednotil s citati komentiranimi v oklepajih in med opombami pod ~rto.
Kra{kovi~u so se na potrese mo~no dovzetna tla Mljeta zdela zelo podobna onim v Kotorju. Dubrovniku, ^rni Go ri ali italijanski Apuliji. Domneval je, da so Mljet in so- sednja ozemlja v davnini pre`ivela »veliko fizikalno revo- lucijo«. Bobnenje in potresni sunki imajo na Mljetu po- dobne vzroke. Po kemijskih naukih v`ig gorskih mas z gorljivimi snovmi kot so `veplo, glinica, oglje, asfalt,
`elezo itd. sredi voda povzro~i vulkanski izbruh potresa ali sunkov zemlje; podobnega mnenja je bil pozneje Ro- manò, ki je resda navajal le asfalt in prodnik. Partasch je pozneje seveda upravi~eno oporekal, da Kra{kovi~eva zbirka snovi nikakor ne nakazuje vulkanskega izvora; dru- ge gorljive snovi naj bi bile v podzemlju otoka zgolj dom- nevno. Napa~no razlago pomena `veplastih kamnin je Kra{kovi~u oporekal `e dr. Menis. Partsch se je {e posebej obregnil ob Kra{kovi~ev elektri~ni fluid kot vzrok za ke- mijske procese in za v`iganje; podobno je Littrov menil, da Kra{kovi~ ni dovolj znanstveno dokazal kemijsko nara- vo podzemnih procesov na Mljetu. Kra{kovi~ je lahko z veliko verjetnostjo domneval, da ima pojav na Mljetu svo- je sredi{~e v hribih Babinega Polja ali okolici ob zdru `e - va nju znanih okoli{~in povzro~enih s kemijskim proce- som, ki razkraja snovi pod vplivom naelektrenih fluidov vodne pare v vodiku in kisiku; s tema dvema plinoma ob posredovanju omenjenega elektri~nega fluida se sestavlja prekrita voda in s tem povzro~a podzemni zven in trese- nje. Kra{kovi~ je imel tu morda v mislih proces oksidaci- je podoben pokalnemu plinu, s katerim je polnil nekatere od svojih balonov pred poldrugim desetletjem. O~itno je bil pod vplivom William Nicholsonovega in Humphry Davyjevega raziskovanja elektrolize in oksidacije zemelj- skih kovin v podzemlju, ki po dostopu atmosferskega zra- ka in vode izlo~ajo vodik in ogljikov dioksid;46njune knji- ge je nabavljal `e @iga Zois. Kra{kovi~ je zagotavljal, da kemijski proces oksidacije vodika pod navedenimi oko- li{~inami, zdru`en s spro{~anjem drugih par in plinov, proizvaja strele, detonacije, eksplozije, vulkanske izbruhe in strahotne potrese. Detonacije in potresni sunki sprva ni- so bili tako mo~ni da bi na Babinem Polju napravili {ko- do, tako da je Kra{kovi~ le trikrat sli{al pokanje med svojim julijskim obiskom na Mljetu; tresljaji, ki so po{ko- dovali zgradbe, so namre~ sledili komaj v avgustu in sep- tembru ter nato {e v letu 1823. Po opazovanju se je Kra{ - ko vi~u zdelo verjetno da je koli~ina gorljive snovi `e pre- cej zmanj{ana, vendar ne povsem odstranjena. V trditvi
»f« je Kra{kovi~ navedel, da je zelo te`ko in skoraj nemo- go~e dolo~iti obse`nost omenjene snovi na Mljetu. Gorlji- ve snovi (vodika) ni najti v zadostnih koli~inah v spojinah ob navedenih krajevnih okoli{~inah primernih za razkroj in ponovno spajanja vode z razvijanjem par in plinov, ki bi nadaljevale detonacije; ni~ manj ni te`ko ali nemogo~e dolo~iti kdaj bodo te detonacije znova nastopile ali pa bo pojav morda prenehal. Pod to~ko »g« je Kra{kovi~ po-
ro~al, da morajo prebivalci Babnega Polja, ko sli{ijo deto- nacije, zapustiti hi{e; v primeru da bi detonacije {e nadalje spremljali potresni sun ki, bi se morali od Babinega Polja oddaljiti in za nekaj ~asa podati na dve skrajni to~ki otoka.
Ob neugodnih dogodkih bi se morali zavarovati pred po- sledicami navzdol kotale~ih se kamnitih blokov s sosed- njih hribov; tak{nega kotaljenja ni bilo med Kra{ko- vi~evim bivanjem na Mljetu, pozneje pa se je v resnici pri- petilo.47
Problem je v naslednjih mesecih zanimal novega du- brovni{kega okro`nega zdravnika48Guglielma Menisa (*
1790 Artegna severno od Vidma; † 1850 Trst) v povezavi z domnevnim prevajanjem elektrike skozi podzemne vo- de49v pismu dubrovni{kemu zdravniku Stulliju objavlje- nemu konec leta 1823 in v poro~ilu dubrovni{kemu okro`nemu uradu dne 16. 9. 1823. Menis je leta 1816 po- stal doktor medicine na tedaj `e nekaj mesecev habsbur{ki univerzi v Padovi; sprva je bil zdravnik v Brescii, nato dalmatinski protomedik v Zadru, od leta 1838 pa ravnatelj zadrske porodni{ke {ole. Menis je nasprotoval Kra{ko- vi~evim trditvam o podzemnih kemijskih reakcijah `ve- pla, saj se mu je zdelo, da gre na Mljetu vendarle za po- tres; Menis je bil prepri~an, da so vsi potresi elektri~ne na- rave, kar je Partsch seveda upravi~eno zanikal. Menisova domneva niti ni bila tako za lase privle~ena malo po smrti Franklinovega prijatelja duhovnika Pierre Bertholona de Saint-Lazare (* 1741; † 1800), ki je kot ~lan Kraljeve znanstvene dru`be v Montpellierju pridno zabadal v tla kovinske drogove podobne strelovodom za prepre~evanje potresov.
V resnici bobnenje pod Mljetom ni vplivalo na baro- meter, kompas ali elektriko, ni oddajalo duha po `veplu ali smolah, ni razpr{ilo vode v zajetjih, ni dvigovalo ali spu{~alo tal, prav tako pa ni preve~ vznemirjalo `ivali.50 In`enir Antonio Luigi de Romanò, provizori~ni gradbeni direktor za tovarne, vode in ceste dalmatinske province v Dubrovniku, je o bobnenju pod Mljetom poro~al v itali- janskem pismu dalmatinskemu Guberniju dne 24. 11.
1823 in 10. 1. 1828; dejansko je izpostavil kraterja v 488 m visokem mljetskem hribu Zirine na otoku kot produkt notranjega ognja ter raziskal vrste kamnin na otoku.51Me- nis in Romanò sta oba obiskala Mljet za {tiri oziroma pet dni septembra 1823. Romanò je bil pred prihodom v Du- brovnik direktor tovarn in hidravli~nih del v bene{kem kraljevem pristani{~u, ki ga je opisal v svoji knjigi leta 1815; leta 1807 je pisal o donskih kozakih.
O mljetski zagati je nato poro~al cel krog strokov- njakov, ki so se sklicevali na Kra{kovi~a; nih~e med njimi ni Mljeta osebno obiskal, saj jadranske po~itnice tisti ~as {e niso bile moderne. Med razlagalci Kra{kovi~evih opi- sov so bila najpomembnej{a znanstvena imena v monarhi- ji. Oglasil se je astronom Joseph Johann pl. Littrow (*
1781; † 1840), Triesneckerjev naslednik na polo`aju di- rektorja dunajske zvezdarne; pisal je pismu vice-direkto- ratu dunajskih filozofskih {tudijev dne 29. 10. 1822. Ni~
manj pomemben ni bil prispevek mladega fizika z dunaj-
ske univerze Andreasa Baumgartnerja (* 1793; † 1865) v pismu vice-direktoratu dunajskih filozofskih {tudijev dne 10. 2. 1823. Baumgartner je bil leta 1819 ~lan dunajske filozofske Fakultete, profesor fizike in uporabne (oziroma
~iste) matematike na liceju v Olomoucu; leta 1826 je ista predmeta predaval na dunajski univerzi kot prokurator {tudentov ogrske nacije. 52 Baumgartner je podprl Kra{ - ko vi ~evo domnevo o vulkanski naravi mljetskih te`av, Part sch pa je temu nasprotoval z ugotovitvijo, da vi{ina domnevnega vulkana med bobnenjem ni narasla. Baum- gartner je opozoril na {tevilne podzemne razpoke in luk- nje pod otokom Mljetom, ki naj bi podzemnim param in plinom slu`ile kot odvodne cevi.53Pozneje je Baumgart- ner postal vodilni habsbur{ki znanstvenik in predsednik Akademije.
Pomemben kamen v mozaik mljetske zagate je pris- peval geolog nem{kega rodu Scipione Breislak (* 1748 Rim; † 1826), in{pektor tovarn za soliter in smodnik Lom- bardije; poudarjal je pomen podzemnih votlin in povzel Kra{kovi~eve analize kamnin na Mljetu54dne 15. 8. 1823 v pismu Institutu znanosti v Milanu katerega ~lan je bil.
Breislak je seveda okolje nadvse dobro poznal, saj je bil na za~etku svoje poti ve~ let profesor filozofije, matematike in mehanike v Dubrovniku. Breislak je prvi raziskoval in zbiral vulkanske pline, glede vulkanov pa je v~asih tudi us- trelil kak{no raco, saj je njih ostanke pomotoma videl tudi v sedmerih rimskih gri~ih. @iga Zois je Jerneju Kopitarju na Dunaj zaman naro~al 6. 4. 181255in 7. 4. 1813, naj mu preskrbi recenzije Breislakovih raziskav vulkanskih kam- nin v u~beniku iz leta 1811; Breislak je namre~ odlo~no zavra~al meptunisti~no geologijo, ki je bila Zoisu po godu.
Breislak in Zoisov prijatelj B. Hacquet sta pripisovala vulkansko poreklo zlatokopom v Transilvaniji.56
Kra{kovi~evo poro~ilo je pri{lo pod roke tudi fiziku- kemiku Pietru Configliachiju (* 1777 Milano; † 1844 Cernobbio), u~encu-nasledniku A. Volte v Pavii in sveto- valca pri izbiri novega licejskega profesorja fizike s kemi- jo v Zadru marca 1809. Configliachi se je v tistem ~asu tu- di sicer ukvarjal s krasom, saj je veliko objavljal o Proteu- su v dru`bi s pavijskim zobozdravnikom Maorom Rusco- nijem (* 1776; † 1849) pod vplivom pokojnega pavijskega profesorja iz njunih de{kih dni med letoma 1777–1788, Janeza Antona Scopolija. Configliachi je dne 15. 8. 1823 skupaj z Breislakom pisal milanskemu In{titutu znanosti katerega ~lan je bil isto~asno kot Breislak, dne 15. 8.
1823. Leta 1827 je bil grof Volta direktor filozofsko-mate- mati~nih {tudijev v Pavii, Configlianchi pa profesor fizike s kemijo in ~astni ~lan Italijanskega k.k. instituta znanosti in umetnosti; Configlianchi je Kra{kovi~eve domislice o Mljetu dopolnil z zakoni hidrostatike in hidrodinamike v primerjavi s podzemnimi tokovi Timava in Cerkni{kega jezera; Configlianchijeve trditve je podprl Luigi Bossi,57 ki je prav tako pisal istemu milanskemu In{titutu istega dne 15. 8. 1823.
Nekdanji jezuitski Bo{kovi}ev u~enec Giovanni An- gelo de Cesaris (* 1749 Casalpusterlengo; † 1832 Mila-
no), vodja zvezdarne Brera v Milanu, se je lotil pisma mi- lanskemu guberniju dne 19. 11. 1823 o hidravli~nih vzro- kih bobnenja pod Mljetom;58 zagata se je vlekla vse do posega dubrovni{kega prakti~nega zdravnika Stullija v {tirih pismih objavljenih konec leta 1823 v Dubrovniku.
Stulli ni {el na Mljet, temve~ je o tamkaj{njih dogodkih zbral pri~evanja svojih dubrovni{kih some{~anov; verjel je predvsem v zra~ne mehur~ke obdane z vodo, ki pokajo pod vplivom jugovzhodnega vetra imenovanega {iroko59 zavoljo kemijskih reakcij vode z zrakom. Stulli je pokanje povezoval s dubrovni{kim potresom iz leta 1667.60Dne 7.
7. 1824 je Stulli o detonacijah pisal iz Rima vitezu Giova- niju Aldiniju (* 1762; † 1834),61od leta 1798 profesorju fizike v Bologni; v nasprotju s Kra{kovi~em je Stulli izpo- stavljal bobnenje mehurjev morja obdanih z zrakom. Aldi- ni je bil seveda poglavitni Voltov nasprotnik glede vira elektri~nega toka.
Mljetske zdrahe so kmalu odmevale tudi zunaj meja habsbur{ke monarhije. O zagati na Mljetu je poro~al Do- minique François Jean Arago (* 1786; † 1853) po Stullije- vem pismu in Stullijevi prilo`eni knjigi; Stullijevo za- vra~anje italijanskih razlag je imel za dopadljivo, Stullije- vo pokanje vse pre{ibkih zra~nih mehur~kov pa Araga ni- kakor ni prepri~alo. Arago je namignil, da se je podobno pokanje isti ~as dogajalo tudi v Alepu (Haleb) na severu Sirije.62
Paul Partsch (* 1791; † 1856) z dunajskega minera- lo{kega kabineta je v knjigi iz leta 1826 poro~al o Kra{kovi~u,63umrlem dne 6. 1. 1823 v predmestju Dub - rov nika. Zaradi stopnjevanega bobnenja so v avgustu in septembru 1823 vsi oto~ani z Mljeta od{li na dalmatinsko obalo, profesor blagoznanstva in naravoslovja z dunajske- ga Politehni{kega instituta od 1820/21, geolog, jeklar ter na~rtovalec tr`a{ke ju`ne `eleznice Franz Ksaver Riepl (*
1790 Gradec; † 1857 Dunaj) in Partsch pa sta po nalogu vlade pri{la raziskovati za cel mesec v prvih dneh septem- bra 1824. V komisiji se jima je pridru`il {e asistent splo{ne tehni{ke kemije z dunajskega Politehni{kega in - sti tuta August Krause iz Hannovra; pri raziskavah je po - sred no gotovo sodeloval tudi Krausejev nadrejeni direktor Prechtl, svoj ~as kritik kemije Kra{kovi~evih balonov.
Mljet sko pokanje za~eto 20. 3. 1822 se je nadaljevalo marca 1824 in je trajalo do 3. 9. 1825 z kraj{o ponovitvijo dne 18. 2. 1826.64Po {tirih letih divjega vznemirjenja je ponehalo ne da bi se pustilo dokon~no ujeti v znanstvene sheme, katerih za~etnik je bil kemik Kra{kovi~.
Za klju~ek
Gregor Kra{kovi~ je bil znamenit zdravnik in kemik njega dni. Predvsem pa je bil prvi in dolgo ~asa celo edini res uspe{ni slovenski letalec; uspeh mu je prineslo pred- vsem poglobljeno znanje kemije, ki si ga je pridobil med {tudijem v Ljubljani in na Dunaju. Kra{kovi~eva dejanja in nehanja so svoj ~as dvignili obilico prahu, kar je doda-
ten povod za njihovo pre~esavanje ob sodobnih znanjih.
Kra{kovi~ je sprva nihal med vodikovimi in toplozra~nimi baloni da bi se pozneje priklonil predvsem prvim. Barjan- ska nesre~a dne 23. 8. 2012 pod toplozra~nim balonom morda odpira vpra{anje, ali je izbira polnitve sodobnih ba- lonarjev v resnici prava. Vodik danes gotovo ni najbolj obetaven, a sodobna kemija ponuja {e manj rizi~ne polnitve, ki br`kone niso vedno tako drage kot izgubljena
~love{ka `ivljenja.
Zahvala
Za pomo~ se zahvaljujem gospodom dr. Alojzu Cindri~u, dr. Sandiju Sitarju, dr. Nik{i Selmaniju, mag.
Antunu Konculu, Toma`u Be{terju in Sre~ku Bon~ini.
Li te ra tu ra
1.Catalogus Medicinae Doctorum ab anno 1752 ad 1821 incl.
Rigorose examinatorum, Med 9.5, 25. 4. 1794, Archiv der Universität Wien, stran 85, predzadnji zapis.
2. Arhiv republike Slovenije (ARS), AS 14, Gubernij v Ljubljani, Registratura II, fascikel 298, {katla 279, 15322/
1786.
3.Ueber die Vertheilung der Stipendien (ARS, AS 14, Gubernij v Ljubljani, Registratura III, fascikel 46, {katla 364).
4.Hauptmatrikel (Matrikel Album XI. 1779–1833), stran 401, 15. bruc med vpisi v desnem stolpcu.
5.Catalogus Medicinae Doctorum ab anno 1752 ad 1821 incl.
Rigorose examinatorum, Med 9.5, 25. 4. 1794, Archiv der Universität Wien, stran 85, predzadnji zapis.
6.Hof- und Staats- Schematismus der röm. Kaiserl., Joseph Gerold, Wien, 1797, 251, 253; Wiener Universitäts sche ma - tis mus für das Jahr, 1798, 72, 88, 96–97.
7. L. Eler{ek, Homo volans. Rani hrvatski avijati~ari:
1554.–1927, Zagreb, 2010, 38–41; G.Kra{kovi~, I.Menner, Lufthart des dr. Kraskowitz in Pressburg. Vaterländische Blätter. Wien. 2. 10. 1811, 476; M. Lynn, The Sublime In - ven tion: Ballooning in Europe, 1783–1820, Pickering and Cha tto, London, 2010, 92–93.
8. G. Kra{kovi~, Darstellung der vorzüglichen Versuche die Luft zu Durchschiffen, und Blicke, auf ihren Zweck, Werth, und Vortheile, Schrämblisch, Wien, 1810, 60–61.
9.Hof- und Staats-Schematismus des österreichischen Kai ser - thu ms, 2. del, Wien: k. k. Hof- und Staats-Aerarial-Druc ke - rey, 1807, 2, 53.
10. Kra{kovi~, 1810, 43.
11. R. Krueger, Czech, German, and Noble: Status and National Identity in Habsburg Bohemia, Oxford University Press, New York,2009, 106, 120, 121.
12. Kra{kovi~, 1810, 25, 36–37, 38, 43.
13. Lynn, 2010, 89; Kra{kovi~, 1810, 49.
14. Kra{kovi~, 1810, 5.
15. F. J. Domin, Fizikalna razprava o postanku, naravi i koristi
16. umjetnog zraka, JAZU, Zagreb, 1987, 165, 171–172, 175– 177; B. Faujas de Saint-Fond, Beschreibung der Versuche mit der Luftkugel, Wien, 1784.
16. Kra{kovi~, 1810, 15.
17. T. Cavallo, The history and practise of aerostation, London, 1785.
18. Friedrich Albrecht Carl Gren (* 1760; † 1798).
19. Italijan Tiberio Cavallo (* 1749; † 1809).
20. James Hutton (* 1726; † 1797).
21. Kra{kovi~, 1810, 20.
22. Kra{kovi~, 1810, 27–28.
23. Kra{kovi~, 1810, 47.
24. Kra{kovi~, 1810, 48.
25. L. W. Gilbert, Ueber die Luftfahrten der Burger Garnerin und Robertson. Annalen der Physik, 1804, 16, 257; Kra {ko - vi~, 1810, 57.
26. E. G. Robertson, Extrait du rapport fait à l’Academie des Sciences de Saint-Pétersbourg, par M. Robertson, de son vo - ya ge aérostatiqie avec M. Sacharoff. Annales de Chemie, 1804, 52, 138–139.
27. Robertson, 1804, 142.
28. J. L. Gay-Lussac, Relation d’un voyage aérostatique fait par M. Gay-Lussac, Le 29 fructidor an 12; Lue à l’Institut natio- nal, le 9 vendéniaire ab 13. Annales de Chemie, 1804, 52, 76–78, 83.
29. Gay-Lussac, 1804, 91–92, 95.
30. Kra{kovi~, 1810, 49.
31. Kra{kovi~, 1810, 52.
32. Kra{kovi~, 1810, 55.
33. Kra{kovi~, 1810, 58.
34. Kra{kovi~, 1810, 73.
35. J. G. Krünitz, Floerken, Oekonomische Encyklopädie, 1801, 81, 583–651.
36. Cavallo, 1785, 243.
37. Kra{kovi~, 1810, 62.
38.Der Sammler ein Unterhaltungsblatt (Wien: Anton Doll), 9.
6. 1810,2/69, 286, 16. 8. 1810, 2/98, 402,
39.G. Kra{kovi~, I. Menner, J. J. Prechtl, Bemerkungen über die am 13. August im Prater ausgeführten aerostatischen Ex pe ri - men te. Vaterländische Blätter für den österreichischen Kai - ser staat(ur. Christian Aspalter in Anton Tantner). Wien. 24.
8. 1810, 287; Eler{ek, 2010, 39; A. R. Flammenstern, M. Dr.
Männer’s Luftfahrt am 7. Novemb. 1811. Hesperus: en - cyclo paedische Zeitschrift für gebildete Leser (Prag), 1812, 1/11,84.
40. Kra{kovi~, Menner, Prechtl,1810, 288; Eler{ek, 2010, 39.
41. Kra{kovi~, Menner, Prechtl,1810, 289; Eler{ek, 2010, 39.
42.Sach– und Namen-Register über ersten Sechs Banden der Medicinische Jahrbücher der kaiserlichen königlichen Ös - ter reichischen Staates, Gerold, Wien, 1822, 72; Me di ci ni - sche Jahrbücher der kaiserlichen königlichen Österreichi - schen Staates, Gerold, Wien, 1817, 4/1, 48; 4/2, 82.
43. ARS, AS 14, Gubernij v Ljubljani, Registratura III, fascikel 46, {katla 364.
44. V. Bazala, Pregled hrvatske znanstvene ba{tine, Nakladni zavod Matice Hrvatske, Zagreb, 1978, 269.
45.Laibacher Wöchenblatt, 1776, 2/15, 231–234.
46. R. Blum, Partsh, die Detonationen auf Meleda. Hei del ber - gische Jahrbücher der Literatur, 1829, 22/5, 466.
47. P. M. Partsch, Bericht über das Detonations-Phänomen auf der Insel Meleda bey Ragusa. Heubner, Wien, 1826, 105–
107, 114, 118.
48. Partsch, 1826, 102.
49. Partsch, 1826, 116, 118, 119–120, 124.
50.Allgemeine Literatur-Zeitung, maj 1827, No. 2, stolpec 46.
51. Partsch, 1826, 109.
52.Hof- und Staats- Schematismus der röm. Kaiserl. auch kai - serl.-königl. und erzherzoglichen Haupt- und Residenz-Stadt Wien, Joseph Gerold, Wien, 1819, 118, 186; 1824, 91, 97, 121, 378.
53. Partsch, 1826, 107–108.
54. Partsch, 1826, 138–141, 151.
55. http://nl.ijs.si/e-zrc/zois/html/MP35.html
56. S. Breislak, Scipione. Introduzione alla geologia. 2 del, Stamperia reale, Milano, 1811, 28.
57.Allgemeine Literatur-Zeitung, zvezek 2, maj 1827, stolpca 46–47; Partsch, 1826, 143–145.
58. Partsch, 1826, 137.
59. Partsch, 1826, 102, 125, 127.
60. F. Arago, Détonations extraordinaires dans l’Ile de Méléda.
Oeuvres Completes(ur. Barral). Gide, Pariz, 1859, 11/2, 660.
61. A.A.Cournot, Ecrits de jeunesse et pièces diverses, 1927, 1/8, 129.
62. Arago, 1859, 11/2, 659–660.
63. Partsch, 1826, 101, 108, 118.
64. Cournot, 1827, 247–249.
Ab stract
The life and works of very first Slovene airman and the pioneer of ballooning is described. He learned his chemistry as the student of medicine. He flied mostly with the balloons filled with hydrogen and therefore had to take care for cheap enough gas manufactured after Cavendish’s discovery. Kra{kovi~ used dilute sulfuric acid called oil of vitriol which re- acted with iron via a single displacement reaction producing hydrogen and sulfate. He poured acid on iron in a barrel tightly connected with a balloon in an reaction which the inventor of the balloon filled with hydrogen Charles used in late 1783. The industry of dilute sulfuric acid developed already in mid-18thcentury to drop the price of balloon filling.
Another Kra{kovi~’s problem were sealants for his balloons and at least in his first public experiments he used the zinc amalgam patches which was not resistant to acids. He used comparably expensive taffeta for his balloons brothers Montgolfiers already did on November 4, 1782.
Besides his achievements in the air his earth results are also put into the limelight, among them the early smallpox vac- cination, critique of tobacco and alcohol abuse, as well as reports on supposed chemical causes for the underground det- onations under the island Mljet.
Keywords:Pioneer of ballooning Gregor Kra{kovi~, History of Chemistry, Bloke in Inner Carniola, Ljubljana, Vienna, Vara`din, Mljet, Early Echoes of French revolutionary chemistry
