Izpostava Velenje
INFORMACIJA
O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG
V KOROŠKI REGIJI V LETU 2015
Velenje, maj 2016
Kazalo vsebine
1. UVOD ... 1
2. POVZETEK ... 3
3. GOSPODARSKE DRUŽBE ... 8
3.1. OSNOVNI KAZALNIKI ... 9
3.2. REZULTATI POSLOVANJA ... 10
3.2.1. Prihodki ... 10
3.2.2. Odhodki ... 12
3.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci ... 15
3.2.4. Čisti dobiček / čista izguba ... 15
3.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV ... 16
3.3.1. Sredstva ... 16
3.3.2. Obveznosti do virov ... 16
3.3.3. Struktura financiranja ... 17
4. SAMOSTOJNI PODJETNIKI ... 19
4.1. OSNOVNI KAZALNIKI ... 19
4.2. REZULTATI POSLOVANJA ... 21
4.2.1. Prihodki ... 21
4.2.2. Odhodki ... 22
4.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci ... 24
4.2.4. Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid ... 25
4.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV ... 25
4.3.1. Sredstva ... 26
4.3.2. Obveznosti do virov ... 26
4.3.3. Struktura financiranja ... 27
5. ZADRUGE ... 28
5.1. REZULTATI POSLOVANJA ... 28
5.2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ... 29
6. PRILOGE (PREGLEDNICE S PODATKI) ... 30
Seznam prilog
Tabela 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2011 do 2015 ... 30
Tabela 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov družb ... 31
Tabela 3: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2015 ... 32
Tabela 4: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti v letu 2015 ... 33
Tabela 5: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu 2015 ... 34
Tabela 6: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu 2015 ... 35
Tabela 7: Razvrstitev družb po občinah v letu 2016 ... 36
Tabela 8: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po občinah v letu 2015 ... 37
Tabela 9: Poslovni izid družb po občinah dejavnosti v letu 2015 ... 38
Tabela 10: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb ... 39
Tabela 11: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2011 do 2015 ... 40
Tabela 12: Pomembnejše postavke poslovnega izida majhnih podjetnikov v letih od 2011 do 2015 ... 41
Tabela 13: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov majhnih podjetnikov ... 42
Tabela 14: Razvrstitev majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu 2015 ... 43
Tabela 15: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu 2015 ... 44
Tabela 16: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid majhnih podjetnikov po področjih dejavnosti v letu 2015 ... 45
Tabela 17: Razvrstitev majhnih podjetnikov po občinah v letu 2015 ... 46
Tabela 18: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti majhnih podjetnikov po občinah v letu 2015 ... 47
Tabela 19: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid majhnih podjetnikov po občinah v letu 2015 ... 48
Tabela 20: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev majhnih podjetnikov ... 49 Tabela 21: Pomembnejši kazalniki poslovanja majhnih podjetnikov v letih od 2011 do 2015 50
1. UVOD
V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju družbe) in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju podjetniki) v koroški regiji v letu 2015. Podlaga so podatki1 iz letnih poročil za leto 2015, ki so jih družbe in podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD- 1)2 za namen državne statistike predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2016.
Družbe in podjetniki so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov3.
Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje ni primerna predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil so izvzeti tudi podatki določenih družb, zaradi katerih bi bil glede na značilnosti njihovega poslovanja zbirni prikaz poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja družb nerealen4. V informaciji tudi ni podatkov o družbah in samostojnih podjetnikih, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku.
Pri presoji poslovanja družb v letu 2015 je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko drugačni.
V tej informaciji je posebej obravnavan tudi poslovni izid in premoženjsko finančni položaj zadrug v koroški regiji v letu 2015
1 Podatki, predloženi v evrih, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto.
2 Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13-odl.US, 82/13, 55/15
3 Uradni list RS, št. 7/08, 8/09, 107/09 in 109/10
4 Iz obdelave podatkov iz letnih poročil družb, predloženih na poenotenih obrazcih, so izvzeti podatki o poslovanju Slovenskega državnega holdinga d.d., Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in Družbe za upravljanje terjatev bank d.d.
V letu 2015:
- Obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 4,5 % (v primerjavi z obdobjem januar - december 2014), v letu 2014 za 1,6 %, pri čemer sta oba objavljena podatka Statističnega urada Republike Slovenije še začasna.
- Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se znižale za 0,5 %, v letu 2014 pa za 1,1 %, medtem ko so se v predhodnih štirih letih povečevale.
- Izvoz je znašal 23.942.275 tisoč evrov, uvoz pa 23.191.591 tisoč evrov, pri čemer sta oba objavljena podatka Statističnega urada Republike Slovenije še začasna. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2014 večji za 4,4 %, uvoz pa za 2,7 %. Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala, v letu 2015 je bila 103,2 %, v letu 2014 pa 101,7 %.
- Povprečna temeljna obrestna mera se je v zadnjih letih zniževala. V letu 2014 je bila na letni ravni 0,51 %, v letu 2015 pa negativna, -0,49 %5.
- Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2015 znižale za 0,5 %6, v letu 2014 pa povečale za 0,2 %.
5 Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije, Januar 2016, Leto 25, številka 1, str. II-28.
6Podatek o spremembi cen življenjskih potrebščin se nanaša na indeks teh cen v obdobju januar – december 2015 v primerjavi z obdobjem januar – december 2014.
2. POVZETEK
DRUŽBE
Podatke iz letnih poročil za leto 2015 je AJPES predložilo 1.223 družb, kar je 3,8 % več od števila družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2014. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2015 ustanovljenih 65 družb, (17,7 % manj kakor v letu 2014), s poslovanjem je prenehalo (izbrisanih) 36 družb (29,4 % manj kakor v letu 2014) in začetih je bilo 15 stečajnih postopkov družb (31,8 % manj kakor v letu 2014).
Družbe, ki so podatke predložile za leto 2015, so izboljšale rezultate poslovanja glede na preteklo leto. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so izkazale neto čisti dobiček, ki je bil za 81,5 % večji kot v preteklem letu 2014. Pri tem so družbe s pozitivnim poslovnim izidom povečale čisti dobiček za 8.061 tisoč evrov ali za 10,3 %, družbe z negativnim poslovnim izidom pa znižale čisto izgubo za 21.676 tisoč evrov ali za 52,3 %. Znesek čiste izgube v letu 2015 v višini 19.748 tisoč evrov je bil za 13.672 tisoč evrov manjši od zneska čiste izgube družb, ki so ga izkazale v letnih poročilih za leto 2014 (33.420 tisoč evrov), v katerih so bile zajete tudi izgube družb, nad katerimi je bil v letu 2015 uveden stečajni postopek in zato niso predložile letnih poročil za leto 2015. Družbe, ki so poslovale v letu 2015, so imele za 11.837 ali 2,8 % več zaposlenih kot v predhodnem letu, in za 101 ali 0,8 % manj zaposlenih kot družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2014.
POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA
Znesek v tisoč EUR
Letno poročilo za leto 2015 Letno poročilo za leto 2014
2015 2014* 2014** 2013
Število družb 1.223 1.223 1.178 1.178
- od tega: ustanovljenih pred letom poročanja 1.146 1.146 1.085 1.085
- od tega: ustanovljenih v letu poročanja 77 77 93 93
Število zaposlenih 11.837 11.517 11.938 11.677
Prihodki 1.714.597 1.622.532 1.651.103 1.588.275
Odhodki 1.638.656 1.576.621 1.596.283 1.550.210
Neto celotni dobiček 75.941 45.911 54.820 38.065
Čisti dobiček 85.971 77.910 78.757 56.671
Čista izguba 19.748 41.424 33.420 24.654
Neto čisti dobiček 66.223 36.486 45.337 32.017
Opomba: *Podatki za leto 2014 iz letnih poročil za leto 2015 **Podatki za leto 2014 iz letnih poročil za leto 2014
Med družbami je bilo 91 % mikro, 5,3 % majhnih, 2,5 % srednjih in 1,1 % velikih družb. Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu 2015 odločilno vplivale srednje družbe, ki so še v preteklem letu 2014 (iz letnih poročil za leto 2015) izkazale neto čisti dobiček v višini 1.521 tisoč evrov, v letu 2015 pa neto čisti dobiček 18.310 tisoč evrov. Rezultate poslovanja so izboljšale tudi mikro, majhne in velike družbe.
Družbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto 2015:
imele 11.837 zaposlenih7 ali 2,8 % več kakor v letu 2014;
ustvarile 1.714.597 tisoč evrov prihodkov in 1.638.656 tisoč evrov odhodkov;
povečale prihodke za 6 % in odhodke za 4 % glede na leto 2014. Izboljšale celotno gospodarnost iz 1,03 na 1,05 v letu 2015.
Prihodke na domačem trgu so povečale za 2 %.
Prihodke na tujem trgu so povečale za 7 %.
ustvarile 450.420 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 8 % več kakor v letu 2014. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 38.051 evrov ali 5,2 % več kakor v letu 2014;
imele 85.378 tisoč evrov neto dobička iz poslovanja (EBIT8),
imele 165.754 tisoč evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA9),
imele 75.941 tisoč evrov neto celotnega dobička (EBT10),
izkazale 85.971 tisoč evrov čistega dobička, 10 % več kakor v letu 2014. Čisti dobiček je ugotovilo 881 družb, 72 % vseh;
izkazale 19.748 tisoč evrov čiste izgube, 52 % manj kakor v letu 2014. Čisto izgubo je ugotovilo 307 družb, 24,7 % vseh, ki so imele 1.641 ali 13,9 % vseh zaposlenih;
izkazale 66.223 tisoč evrov neto čistega dobička ali 81,5 % več kot leta 2014.
Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, 44.102 tisoč evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 6.318 tisoč evrov, s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, 5.952 tisoč evrov, s področja prometa in skladiščenja, 2.852 tisoč evrov, in s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2.754 tisoč evrov. Družbe naštetih
7 Povprečno število zaposlenih iz delovnih ur družbe je razmerje med številom delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače, in med številom možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto.
8 EBIT je dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja.
9 EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti.
10 EBT je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki.
področij so v letu 2015 povečale neto čisti dobiček razen družb s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro.
Največ neto čiste izgube, 153 tisoč evrov, so izkazale družbe s področja gostinstva, poleg pa samo še družbe s področja kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, 55 tisoč evrov.
Družbe so izkazale v bilanci stanja za leto 2015:
1.381.570 tisoč evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 5 % (61.717 tisoč evrov) več kakor ob koncu leta 2014;
695.572 tisoč evrov dolgoročnih sredstev, 5 % več kot konec leta 2014;
678.885 tisoč evrov kratkoročnih sredstev, 4 % več kot konec leta 2014. Povečale so se zaloge, za 6 %, denarna sredstva, za 16 %, kratkoročne finančne naložbe, za 18 % in sredstva za prodajo, za 22 %. Zmanjšale so se najobsežnejše kratkoročne poslovne terjatve, za 2 %;
590.764 tisoč evrov kapitala, 8 % (45.287 tisoč evrov) več kot konec leta 2014.
Njegov delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je povečal od 41,3 % na 42,8
%;
227.604 tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 9 % (18.167 tisoč evrov) več kot konec leta 2014. Na povečanje so vplivale zlasti najobsežnejše dolgoročne finančne obveznosti;
496.849 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 1 % (3.079 tisoč evrov) manj kot konec leta 2014. Na zmanjšanje kratkoročnih obveznosti so vplivale manjše kratkoročne finančne obveznosti, več kot konec leta 2014 pa je bilo kratkoročnih poslovnih obveznosti, za 2 %.
Družbe so v letu 2015 izboljšale financiranje poslovanja, saj so z dolgoročnimi viri sredstev financirale 97,6 % dolgoročnih sredstev in zalog, v preteklem letu 2014 (iz letnih poročil za leto 2015) pa 95 %.
PODJETNIKI
Podatke iz letnih poročil za leto 2015 je AJPES predložilo 2.199 majhnih podjetnikov, kar je za 144 ali 6,9 % manj od števila majhnih podjetnikov, ki so predložili podatke iz letnih poročil za leto 2014. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2015 ustanovljenih 379 podjetnikov, za 11,1 % več kakor v letu 2014, prenehalo pa je 349 podjetnikov, 13,7 % več
kakor v predhodnem letu. V letu 2015 je bilo uvedenih 8 stečajnih postopkov podjetnikov, v letu 2014 pa samo 2.
Podjetniki, ki so poslovali v letu 2015, so v primerjavi z letom 2014 izboljšali rezultate poslovanja, enako družbe. Podjetniki so izkazali 15.665 tisoč evrov neto podjetnikovega dohodka ali za 14,6 % več kakor v letu 2014. Pri tem so podjetniki s pozitivnim poslovnim izidom podjetnikov dohodek v znesku 17.066 tisoč evrov povečali za 2.192 tisoč evrov ali za 14,7 %, podjetniki z negativnim poslovnim izidom v znesku 1.401 tisoč evrov pa so ga povečali za 202 tisoč evrov ali za 16,8 %. Podjetnikov dohodek v letu 2015 je bil za 540 tisoč evrov ali za 3,3 % večji od podjetnikovega dohodka, ki so ga podjetniki izkazali v letnih poročilih za leto 2014. Negativni poslovni izid v letu 2015 je bil za 146 tisoč evrov ali za 9,4 % manjši od tovrstnega podatka podjetnikov, izkazanega v letnih poročilih za leto 2014.
Podjetniki, ki so poslovali v letu 2015, so imeli za 62 ali 4,2 % več zaposlenih kot v predhodnem letu, vendar je bilo število zaposlenih za 34 ali 2,1 % manjše od števila zaposlenih pri podjetnikih, ki so predložili letna poročila za leto 2014.
POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA
Znesek v tisoč EUR
Letno poročilo za leto 2015 Letno poročilo za leto 2014
2015 2014* 2014** 2013
Število majhnih samostojnih podjetnikov 2.199 2.199 2.363 2.363
Število zaposlenih 1.552 1.490 1.586 1.505
Prihodki 190.695 179.783 194.259 180.816
Odhodki 175.029 166.108 179.280 168.281
Podjetnikov dohodek 17.066 14.874 16.526 13.789
Negativni poslovni izid 1.401 1.199 1.547 1.254
Neto podjetnikov dohodek 15.665 13.675 14.980 12.535
Opomba: *Podatki za leto 2014 iz letnih poročil za leto 2015
**Podatki za leto 2014 iz letnih poročil za leto 2014
Majhni podjetniki so po podatkih iz poslovnega izida in po podatkih iz bilance stanja za leto 2015:
imeli 1.552 zaposlenih11, kar je za 62 ali 4,2 % več kakor v letu 2014. Zaposleni pri podjetnikih so pomenili 13,1 % zaposlenih v družbah;
11 Podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. Povprečno število zaposlenih iz delovnih ur podjetnika je razmerje med številom delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače, in med številom možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto.
izkazali 175.029 tisoč evrov prihodkov in so pomenili 10,2 % prihodkov družb;
povečali prihodke za 6 % (družbe za 6 %) in enako odhodke za 6 % (družbe za 4 %) ter povečali celotno gospodarnost iz 1,08 v letu 2014 na 1,09 v letu 2015;
prihodke na domačem trgu povečali za 7 %;
prihodke na tujem trgu povečali za 0,3 %;
ustvarili 53.585 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 7,6 % več kakor v letu 2014.
Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 34.531 evrov, 3 % več kakor v letu 2014 (v družbah 38.051 evrov), neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi pa je znašala 14.286 evrov, 6 % več kakor v letu 2014;
izkazali 17.066 tisoč evrov podjetnikovega dohodka, 14,7 % več kakor v letu 2014.
Podjetnikov dohodek je ugotovilo 86,5 % vseh podjetnikov;
izkazali negativni poslovni izid v znesku 1.401 tisoč evrov, 16,8 % več kakor v letu 2014. Negativni poslovni izid je ugotovilo 12,8 % vseh podjetnikov, ki so imeli 97 ali 6,2 % vseh zaposlenih;
kot celota ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 15.665 tisoč evrov, 14,6 % več kakor v letu 2014;
imeli 128.908 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % več kakor na dan 31.12.2014;
imeli 70.364 tisoč evrov podjetnikovega kapitala, 6 % (3.942 tisoč evrov) več kakor konec leta 2014. Njegov delež v obveznostih do virov sredstev se je zmanjšal od 54,7
% na 54,6 %;
imeli 19.533 tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 5 % (972 tisoč evrov) več kakor konec leta 2014. Na povečanje dolgoročnih obveznosti so vplivale predvsem dolgoročne finančne obveznosti;
imeli 36.278 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 8 % (2.608 tisoč evrov) več kakor konec leta 2014. Povečali so kratkoročne finančne in poslovne obveznosti.
3. GOSPODARSKE DRUŽBE
Družbe so v letu 2015 ustvarile 1.714.597 tisoč evrov prihodkov in ugotovile 1.638.656 tisoč evrov odhodkov. Leto 2015 so zaključile z neto celotnim dobičkom12, 75.941 tisoč evrov, ki je bil kar 65 % višji od neto celotnega dobička leta 2014.
Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja, 85.378 tisoč evrov, in iz drugega delovanja, 9.437 tisoč evrov neto negativnega rezultata. Prvega so v primerjavi z letom 2014 povečale za 44 %, drugega pa zmanjšale za 30 %. Neto negativen rezultat iz finančnega delovanja so družbe v primerjavi z letom 2014 zmanjšale, izkazale so ga v znesku 8.465 tisoč evrov ali za 45 % manj kot leta 2014.
Družbe so ustvarile 85.971 tisoč evrov čistega dobička in 19.748 tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2014 povečal za 10 %, čista izguba pa je manjša za 52 %.
Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom13 v znesku 66.223 tisoč evrov in ga v primerjavi z letom 2014 povečale za 82 %.
Pomembnejše postavke poslovnega izida družb so prikazane v naslednji preglednici:
POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA
Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih
2015 2014* 2015
2014 2015 2014
Prihodki 1.714.597 1.622.532 106 100,0% 100,0%
Odhodki 1.638.656 1.576.621 104 95,6% 97,2%
Neto celotni dobiček 75.941 45.911 165 4,4% 2,8%
Čisti dobiček 85.971 77.910 110 5,0% 4,8%
Čista izguba 19.748 41.424 48 1,2% 2,6%
Neto čisti dobiček 66.223 36.486 182 3,9% 2,2%
Opomba: *Podatki za leto 2013 iz letnih poročil za leto 2014
12 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki.
13 Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo oziroma neto celotni dobiček, zmanjšan za obračunane davke in povečan za neto odložene davke. Negativni znesek odloženih davkov povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo.
3.1. OSNOVNI KAZALNIKI
Družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2015, so v primerjavi z letom 2014 izboljšale vrednost kazalnika celotne gospodarnosti od 1,03 na 1,05. V letu 2015 so družbe na 100 evrov skupnih odhodkov izkazale 105 evre skupnih prihodkov. Tudi kazalnik gospodarnosti poslovanja, izražen z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki so izboljšale od 1,04 v letu 2014 na 1,05 v letu 2015. Na 100 evrov poslovnih odhodkov so v letu 2015 družbe imele 105 evre poslovnih prihodkov. Družbe so pomembno izboljšale kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne prihodke. V letu 2015 so na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 3,9 evra neto čistega dobička.
Primerjavo rezultatov poslovanja družb po letih od 2011 do 201514 izkazuje Tabela 1, primerjavo kazalnikov pa Tabela 11. Delež skupnih odhodkov v skupnih prihodkih je v letu 2015 znašal 95,6 % in bil najnižji, najugodnejši v zadnjih petih letih. Kazalnik dobičkovnosti poslovnih prihodkov, ki meri doseženi neto dobiček iz poslovanja na poslovne prihodke, je v letu 2015 znašal 0,039 in bil najvišji, najugodnejši v zadnjih petih letih.
Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička ali neto čiste izgube v skupnih prihodkih od leta 2011 do leta 2015 prikazuje naslednji grafični prikaz:
V letu 2015 so družbe poleg kazalnikov gospodarnosti izboljšale tudi kazalnike financiranja.
Kazalnik donosnosti kapitala, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnim kapitalom se je zmanjšal; družbe so v letu 2015 na 100 evrov kapitala ustvarile 79,3 evra neto dodane vrednosti. V letu 2015 so družbe zmanjšale tudi kazalnik donosnosti
14 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta.
0,0%
1,0%
2,0%
3,0%
4,0%
5,0%
6,0%
2011 2012 2013 2014 2015
Delež v skupnih prihodkih
Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dobiček/izguba
sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi; družbe so v letu 2015 na 100 evrov sredstev ustvarile 33,3 evra neto dodane vrednosti; družbe, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2014, pa 34 evra.
V zadnjih petih letih so družbe v letu 2015 izkazale največji delež kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev, ki je v letu 2015 znašal 42,8 % in bil večji od tovrstnega deleža v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2014, 41,5 %. Razmerje med finančnimi dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi se v primerjavi z EBITDA15 z leti znižuje; v letu 2015 je znašalo 2,1, kar je najugodnejše v zadnjih petih letih.
letu 2015 so se izboljšali tudi kazalniki produktivnosti, izračunani iz razmerja med celotnimi prihodki, neto dodano vrednostjo in čistim poslovnim izidom na zaposlenega. Kazalniki merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo le število zaposlenih. Celotni prihodki na zaposlenega in čisti poslovni izid na zaposlenega so bili največji v zadnjih petih letih. Tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, 38.051 evrov, je bila v letu 2015 največja v zadnjih petih letih. V primerjavi z neto dodano vrednostjo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2014, se je povečala za 5,2 %. V letu 2015 se je povečala tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega, ki je znašala 1.461 evrov. V primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2014, je bila nominalno večja za 44 evrov.
3.2. REZULTATI POSLOVANJA 3.2.1. Prihodki
Družbe so v letu 2015 ustvarile 1.714.597 tisoč evrov prihodkov, 6 % (92.065 tisoč evrov) več kakor v letu 2014, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin zmanjšale za 0,5 %.
Večino celotnih prihodkov, 99 %, so pomenili poslovni prihodki, 0,7 % finančni prihodki in le 0,3 % drugi prihodki. V primerjavi z letom 2014 se je povečal delež poslovnih prihodkov.
Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2015 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
15 EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti.
Družbe so v letu 2015 izkazale 1.697.538 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 6 % (92.445 tisoč evrov) več kakor v letu 2014. Največ poslovnih prihodkov, 755.563 tisoč evrov (44,5 %), so družbe ustvarile s prodajo na trgu EU, malo manj s prodajo na domačem trgu 739.523 tisoč evrov (43,6 %) in s prodajo na trgu izven EU 165.392 tisoč evrov (9,7 %). V primerjavi z letom 2014 so družbe na vseh treh omenjenih trgih povečale poslovne prihodke, in sicer najbolj na trgu EU in trgu izven EU, za 7 %, na domačem trgu pa za 2 %. V strukturi poslovnih prihodkov se je največ povečal delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU, od 43,9 % na 44,5 %.
Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 468 družb. Od tega je 10 velikih družb ustvarilo 53 %, 28 srednjih družb 26,1%, 53 majhnih družb 10,9% in 377 mikro družb 10 % vseh prihodkov na tujem trgu. Prihodki na tujem trgu so bili v primerjavi z letom 2014 večji za 60.943 tisoč. Največji delež, 88,6 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo 169 družb s področja predelovalnih dejavnosti, 114 družb s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 5,9 % teh prihodkov in 50 družb s področja prometa in skladiščenja 3,2 % teh prihodkov Družb, ki so s prodajo na tujem trgu dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu, je bilo 178 (od tega 127 mikro družb) in so ustvarile 93,6 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu.
1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu;
43,1 %
2. Čisti prihodki od prodaje na trgu
EU; 44,1 % 3. Čisti prihodki od
prodaje na trgu izven EU; 9,6 % 4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje; 0,2 %
5. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve; 0,2
%
6. Drugi poslovni prihodki;
1,8 %
II. FINANČNI PRIHODKI; 0,7 %
III. DRUGI PRIHODKI; 0,3 %
I. POSLOVNI PRIHODKI 99 %
Finančni prihodki so znašali 12.353 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2014 višji za 4
%. Med finančnimi prihodki je bilo 63,2 % prihodkov iz deležev, 16,1 % prihodkov iz danih posojil in 20,7 % prihodkov iz poslovnih terjatev. V primerjavi z letom 2014 so družbe imele manj finančnih prihodkov iz danih posojil, za 18,4 %, in iz poslovnih terjatev, za 18,7 %, večji pa so bili finančni prihodki iz deležev, za 24 %.
Drugi prihodki so znašali 4.706 tisoč evrov ali 16 % manj kakor v letu 2014. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti, iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti in tudi neobičajne postavke (prejete odškodnine, kazni ter subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki).
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz priloge (Tabela 2).
3.2.2. Odhodki
Družbe so v letu 2015 izkazale 1.638.656 tisoč evrov odhodkov, 4 % (62.035 tisoč evrov) več kakor v letu 2014. V primerjavi z letom 2014 so se odhodki povečali manj kot prihodki, kar je vplivalo na vrednost kazalnika celotne gospodarnosti.
Večino celotnih odhodkov, 98,4 %, so pomenili poslovni odhodki, 1,3 % finančni odhodki in le 0,3 % drugi odhodki. V primerjavi z letom 2014 se je za 0,4 odstotne točke povečal delež poslovnih odhodkov, za 0,1 odstotne točke se je povečal delež drugih odhodkov, delež finančnih odhodkov pa se je zmanjšal za 0,4 odstotne točke.
Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2015 je razvidna iz grafičnega prikaza na naslednji strani:
Družbe so v letu 2015 ugotovile 1.612.160 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 4 % (66.493 tisoč evrov) več kakor v letu 2014.
Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2015 so družbe obračunale 1.231.455 tisoč evrov teh stroškov, kar je za 5 % več kakor v letu 2014. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 21,3 %, delež stroškov porabljenega materiala 54,9 % in delež stroškov storitev 23,8 %. Stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala so bili v primerjavi z letom 2014 manjši za 1
%, stroški porabljenega materiala so bili večji za 7 % in stroški storitev pa večji za 6 %.
Med poslovnimi odhodki so se stroški dela povečali za 5 %, in so znašali 284.666 tisoč evrov.
Med stroški dela je bilo 72,9 % stroškov plač, 13,2 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 13,9 % drugih stroškov dela.
Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposleni prejemajo za čas, ko ne delajo, in bremenijo delodajalca. Družbe so v letu 2015 za plače namenile 207.485 tisoč evrov, 5 % več kakor v letu 2014. V letu 2015 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah 1.461 evrov, v letu 2014 pa 1.417 evrov. V primerjavi z letom 2014 je bila tako nominalno večja za 3 %. V družbah s področja
predelovalnih dejavnosti je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.504 evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 1.337 evrov, v družbah s področja gradbeništva 1.334 evrov in v družbah s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti 1.570 evrov. V letu 2015 so najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega imele družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro 1.943 evrov, najnižjo pa s področja gostinstva, 963 evrov.
Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali 37.680 tisoč evrov, drugi stroški dela pa 39.502 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2014 so se prvi povečali za 6 %, drugi pa za 4 %.
Odpisi vrednosti so se zmanjšali za 7 % in so znašali 80.377 tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 83,1 %, preostali del pa predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki. Glede na leto 2014 se je amortizacija povečala za 3 % in prevrednotovalni poslovni odhodki pa so se zmanjšali za 37 %.
Finančni odhodki so znašali 20.818 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2014 manjši za 24 %. Na tolikšno zmanjšanje so vplivali predvsem za 54 % manjši finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb in tudi za 22 % manjši finančni odhodki iz finančnih obveznosti, ki vključujejo odhodke za obresti in tečajne razlike od kratkoročnih in dolgoročnih finančnih dolgov. V primerjavi z letom 2014 so bili finančni odhodki iz poslovnih obveznosti večji za 25 %.
Družbe so v letu 2015 obračunale 5.678 tisoč evrov drugih odhodkov, 56 % več kakor v letu 2014. Ta vrsta odhodkov, poleg neobičajnih postavk, obsega tudi odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti in iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz priloge (Tabela 2).
3.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci
Dodana vrednost16 je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku 451.032 tisoč evrov, za 8 % več kakor v letu 2014, je ugotovilo 1.037 družb ali 84,8 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 611 tisoč evrov, za 66 % manj kakor v letu 2014, je izkazalo 147 družb, 12 % vseh.
Družbe so v letu 2015 ustvarile 450.420 tisoč evrov neto dodane vrednosti17, 8 % več kakor v letu 2014. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 34.531 evrov, 3 % več kakor v letu 2014.
3.2.4. Čisti dobiček / čista izguba
Čisti dobiček v znesku 85.971 tisoč evrov je v letu 2015 izkazalo 881 družb, to je 72 % vseh.
Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2014 povečal za 10 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb se je povečal, od 4,8 % v letu 2014 na 5 % v letu 2015.
V 30 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 70,5 % čistega dobička. 397 družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov, je ustvarilo 0,7 % čistega dobička vseh družb.
Čisto izgubo v znesku 19.748 tisoč evrov je v letu 2015 izkazalo 307 družb, to je 25,1 % vseh družb. V primerjavi z letom 2014 je bila čista izguba manjša za 52 %. Njen delež v prihodkih vseh družb se je zmanjšal, od 2,6 % v letu 2014 na 1,2 % v letu 2015. Družbe s čisto izgubo so imele 1641 zaposlenih, kar je 13,9 % vseh zaposlenih. Največji delež čiste izgube so imele družbe s področja predelovalne dejavnosti, 75 %, s področja gradbeništva 8,1 %, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 6,2 %, in s področja gostinstva, 4,2 %.
Večje zneske čiste izgube (nad 500 tisoč evrov) je v letu 2015 ugotovilo 7 družb. Skupaj so imele 14.469 tisoč evrov čiste izgube, kar je 73,3 % celotne čiste izgube.
Neto čisti dobiček je v letu 2015 znašal 66.223 tisoč evrov, za81,5 % več kakor v letu 2014.
16 Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke.
17 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci.
3.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV
Družbe so na dan 31. 12. 2015 izkazale 1.381.570 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 5 % več kakor na dan 31. 12. 2014.
3.3.1. Sredstva
Družbe so na dan 31. 12. 2015 izkazale 50,3 % dolgoročnih sredstev, 49,1 % kratkoročnih sredstev in 0,5 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev.
Dolgoročna sredstva so znašala 695.572 tisoč evrov, 5 % več kakor na dan 31. 12. 2014. Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev, 83,9 %, dolgoročnih finančnih naložb, 6,7 %, neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev, 4,1 % in naložbenih nepremičnin, 3,4 %.
Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala 583.540 tisoč evrov, 6 % več kakor ob koncu leta 2014.
Dolgoročne finančne naložbe so znašale 47.727 tisoč evrov, 9 % manj kakor konec leta 2014.
Njihov delež v strukturi sredstev se je zmanjšal iz 7,9 % na 6,7 %.
Druga pomembnejša skupina sredstev so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta 2015 znašala 678.885 tisoč evrov, 4 % več kot konec leta 2014. Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev, 44,9 %, zalog, 29,1 %, kratkoročnih finančnih naložb, 13 %, in denarnih sredstev, 12 %. Med navedenimi kratkoročnimi sredstvi so se največ povečale kratkoročne finančne naložbe, za 18 %.
3.3.2. Obveznosti do virov
Med obveznostmi do virov sredstev je bilo na dan 31. 12. 2015 42,8 % kapitala, 36 % kratkoročnih obveznosti, 16,5 % dolgoročnih obveznosti, in 4,7 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev.
Ob koncu leta 2015 so imele družbe 590.764 tisoč evrov kapitala, 8 % (45.287 tisoč evrov) več kakor ob koncu leta 2014. Njegov delež v strukturi virov sredstev se je povečal od 41,3 % na 42,8 %. V strukturi kapitala je največji del, 32,2 %, pomenil rezultati poslovanja družb iz
prejšnjih let, 27,1 % vpoklicani kapital, 16,5 % rezerve iz dobička, 11,3 % rezultati poslovanja družb v letu 2015, 9,7 % kapitalske rezerve in 3,2 % presežek iz prevrednotenja..
Dolgoročne obveznosti družb so na dan 31. 12. 2015 znašale 227.604 tisoč evrov, 9 % (18.167 tisoč evrov) več kakor konec leta 2014. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 90,2
% finančnih in 8,6 % poslovnih obveznosti, preostali del pa so pomenile odložene obveznosti za davek. Vse dolgoročne obveznosti so se povečale obveznosti. Na povečanje dolgoročnih obveznosti so vplivale predvsem dolgoročne finančne obveznosti, ki so znašale 205.409 tisoč evrov, 8 % (14.520 tisoč evrov) manj kakor konec leta 2014.
Ob koncu leta 2015 so kratkoročne obveznosti družb znašale 496.849 tisoč evrov, 1 % (3.079 tisoč evrov) manj kakor ob koncu leta 2014. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 71,7 % poslovnih in 28,9 % finančnih obveznosti. Na zmanjšanje kratkoročnih obveznosti so vplivale finančne obveznosti, ki so znašale 140.386 tisoč evrov, 6 % (9.573 tisoč evrov) manj kot konec leta 2014. Povečale pa so se kratkoročne poslovne obveznosti, za 2 % (6.494 tisoč evrov).
3.3.3. Struktura financiranja
Družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2015, so konec leta 2015 s kapitalom financirale 84,9 % dolgoročnih sredstev, konec leta 2014 pa 82,4 %. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog18 je konec leta 2015 znašal 0,976, konec leta 2014 pa 0,950. V letu 2015 niso bila dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Konec leta 2015 je bilo 92 % zalog financiranih z dolgoročnimi viri, konec leta 2014 pa 80,4 %.
Ugodnejši je bil tudi pospešeni koeficient19, ki kaže, ali bi družbe lahko pokrile svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogle uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti (priporočena vrednost kazalnika je okrog 1). Ta je konec leta 2015 znašal 0,944, konec leta 2014 pa 0,903.
18 Izračunan iz razmerja med kapitalom, rezervacijami, dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami in dolgoročnimi obveznostmi v primerjavi z dolgoročnimi sredstvi in zalogami.
19 Izračunan iz razmerja med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami v primerjavi s kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami.
Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta 2015 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razviden iz priloge (Tabela 10).
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
SREDSTVA VIRI
ZALOGE; 14,3 % KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ ZALOG; 35,3%
KAPITAL; 42,8 % DOLGOROČNE
OBVEZNOSTI, REZERVACIJE IN
DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE; 20,4 %
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI; 36,9 %
Deleži
4. SAMOSTOJNI PODJETNIKI
Podjetniki so v letu 2015 ustvarili 190.695 tisoč evrov prihodkov in 175.029 tisoč evrov odhodkov. Leto 2015 so zaključili z neto podjetnikovim dohodkom20, 15.665 tisoč evrov, ki je bil za 14,6 % večji kakor v letu 2014.
Neto podjetnikov dohodek so ustvarili iz poslovanja, 15.936 tisoč evrov, in iz drugega delovanja, 794 tisoč evrov. Prvega so povečali za 15,2 %, drugega pa zmanjšali za 22,8 % glede na preteklo leto. Neto negativen rezultat so imeli iz finančnega delovanja, 1.066 tisoč evrov, za 10,6 % manj kot v preteklem letu.
Podjetniki so izkazali 17.066 tisoč evrov podjetnikovega dohodka in 1.401 tisoč evrov negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom 2014 povečal za 15 %, negativni poslovni izid pa za 17 %.
Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov so prikazane v naslednji preglednici:
POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA
Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih
2015 2014 2015
2014 2015 2014
Prihodki 190.695 179.783 106 100,0% 100,0%
Odhodki 175.029 166.108 105 91,8% 92,4%
Podjetnikov dohodek 17.066 14.874 115 8,9% 8,3%
Negativni poslovni izid 1.401 1.199 117 0,7% 0,7%
Neto podjetnikov dohodek 15.665 13.675 115 8,2% 7,6%
4.1. OSNOVNI KAZALNIKI
Podjetniki so v primerjavi z letom 2014 povečali prihodke za 6% in odhodke za 5 % , zato je kazalnik celotne gospodarnosti21 v letu 2014 znašal 1,08 v letu 2015 pa 1,09. Podjetniki so v letu 2015 na 100 evrov odhodkov izkazali 109 evrov prihodkov.
20 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid.
21 Po Pravilih skrbnega računovodenja 8 (2016) RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE je kazalnik celotne gospodarnosti izračunan iz razmerja med prihodki in odhodki.
Primerjava rezultatov in kazalnikov poslovanja podjetnikov v letih od 2011 do 201522 je prikazana v prilogi Tabela 12 in Tabela 21. Delež podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in delež neto podjetnikovega dohodka v prihodkih od leta 2005 do 2015 prikazuje naslednji grafični prikaz:
Iz primerjave rezultatov poslovanja med leti je razvidno, da so v letu 2015 podjetniki imeli največjo vrednost kazalnika čiste donosnosti sredstev. Izračunan je iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in sredstvi; na 100 evrov sredstev so v letu 2015 ustvarili 12,5 evra neto podjetnikovega dohodka, v letu 2014 pa 11,6 evra.
V zadnjih petih letih so vsi uporabljeni kazalniki produktivnosti v letu 2015 imela najvišjo vrednost. Kazalniki produktivnosti merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo število zaposlenih.
22 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta.
0,0%
1,0%
2,0%
3,0%
4,0%
5,0%
6,0%
7,0%
8,0%
9,0%
10,0%
2011 2012 2013 2014 2015
Delež v prihodkih
Podjetnikov dohodek Negativni poslovni izid Neto podjetnikov dohodek
4.2. REZULTATI POSLOVANJA
4.2.1. Prihodki
Podjetniki so v letu 2015 ustvarili 190.695 tisoč evrov prihodkov, 6 % več kakor v letu 2014.
V strukturi prihodkov leta 2015 so večino prihodkov, 99,3 %, pomenili poslovni prihodki, 0,1
% finančni prihodki in 0,6 % drugi prihodki.
Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2015 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu
83,5 % 2. Čisti prihodki od
prodaje na trgu EU 14,3 %
3. Čisti prihodki od prodaje na trgu
izven EU 0,5 %
4. Ostali poslovni prihodki
1,0 % II. FINANČNI PRIHODKI
0,1 %
III. DRUGI PRIHODKI
0,6 %
I. POSLOVNI PRIHODKI 99,3 %
Podjetniki so v letu 2015 izkazali 189.392 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 6 % več kakor v letu 2014. Ustvarili so jih predvsem s čistimi prihodki od prodaje na domačem trgu, 84 %, in na trgu EU, 14,4 %. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 7 %, čisti prihodki od prodaje na tujem trgu pa so bili večji za samo 0,3.
Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 357 podjetnikov. Od tega je 354 mikro podjetnikov ustvarilo 88 % in 3 majhnih podjetnikov 12 % vseh prihodkov na tujem trgu.
Največji delež, 35,6 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo 92 podjetnikov iz oddelka predelovalne dejavnosti, 68 podjetnikov iz oddelka dejavnosti promet in skladiščenje 27,1 % teh prihodkov in 60 podjetnikov iz oddelka dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 18,1 % teh prihodkov.
Finančni prihodki so znašali 101 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2014 večji za 31 %.
Na njihovo povečanje so vplivali vsi finančni prihodki.
Drugih prihodkov je bilo 1.201 tisoč evrov, 22 % manj kakor v letu 2014. Ta vrsta prihodkov obsega predvsem prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti in iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti. V tej skupini prihodkov se izkazujejo tudi prejete subvencije, dotacije, ki niso povezane s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in kazni ter drugi prihodki.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov podjetnikov je razviden iz priloge Tabela 13.
4.2.2. Odhodki
Podjetniki so v letu 2015 ugotovili 175.029 tisoč evrov odhodkov, 5 % več kakor v letu 2014.
Večino celotnih odhodkov, 99,1 %, so pomenili poslovni odhodki, 0,7 % finančni odhodki in 0,2 % drugi odhodki.
Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2015 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
Podjetniki so v letu 2015 ugotovili 173.456 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 6 % več kakor v letu 2014. Večji del poslovnih odhodkov, 68,2 %, so pomenili stroški blaga, materiala in storitev. Podjetniki so v letu 2015 ugotovili 118.344 tisoč evrov tovrstnih stroškov, 5 % več kakor v letu 2014. Med temi stroški je bil največji delež stroškov porabljenega materiala, 38,4
%, sledi delež stroškov storitev, 31,4 %, in delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, 30,2 %.
Stroški dela so pri podjetnikih pomenili 15,8 % vseh poslovnih odhodkov. Znašali so 27.364 tisoč evrov, 4 % več kakor v letu 2014. Vključevali so stroške plač, 70,4 %, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj, 12,9 %, ter druge stroške dela, 16,7 %.
Stroški plač podjetnikov so v letu 2015 znašali 19.263 tisoč evrov, v primerjavi z letom poprej so se povečali za 4 %. V letu 2015 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih 1.034 evrov.
1. Stroški blaga, materiala in
storitev 67,6 % 2. Stroški dela
15,6 % 3. Odpisi vrednosti
5,9 %
4. Drugi poslovni odhodki
10,0 %
II. FINANČNI ODHODKI
0,7 %
III. DRUGI ODHODKI
0,2 %
I. POSLOVNI ODHODKI 99,1 %
Podjetniki so v letu 2015 obračunali 3.524 tisoč evrov stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter 4.578 tisoč evrov drugih stroškov dela. Prvi so se povečali za 6 %, drugi pa zmanjšali za 1 %.
Odpisi vrednosti so v poslovnih odhodkih pomenili 5,9 %. Znašali so 10.284 tisoč evrov in bili večji za 8 %. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 93,4 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki.
Drugi poslovni odhodki so pomenili 10 % poslovnih odhodkov, zajemajo pa tudi prispevke za socialno varnost podjetnika. Podjetniki so v letu 2015 obračunali 17.464 tisoč evrov drugih poslovnih odhodkov, 10 % več kakor v letu 2014.
Finančni odhodki podjetnikov so pomenili 0,7 % vseh odhodkov. Znašali so 1.167 tisoč evrov, 8 % manj kakor v letu 2014, in so se pretežno nanašali na finančne odhodke iz finančnih obveznosti.
Drugi odhodki so pomenili le 0,2 % vseh odhodkov podjetnikov, znašali so 407 tisoč evrov in so v primerjavi z letom 2014 ostali na enaki ravni. Ta skupina odhodkov obsega odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti in iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po poštenih vrednostih ter neobičajne postavke.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov podjetnikov je razviden iz priloge Tabela 2.
4.2.3. Dodana vrednost / izguba na substanci
Dodano vrednost23 v znesku 54.115 tisoč evrov, za 8 % več kakor v letu 2014, je ugotovilo 1.990 podjetnikov, to je 90,5 % vseh. Izgubo na substanci24 v znesku 530 tisoč evrov, za 57
% več kakor v letu 2014, je izkazalo 198 podjetnikov, 9 % vseh.
Podjetniki so v letu 2015 ustvarili 53.585 tisoč evrov neto dodane vrednosti25, 8 % več kakor v letu 2014. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2015 znašala 34.531 evrov, v letu
23 Dodana vrednost je pozitivna razlika med čistimi prihodki od prodaje, povečanimi za razliko zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, za usredstvene lastne proizvode in druge poslovne prihodke, ter zmanjšanimi za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke.
24 O izgubi na substanci govorimo, če je na opisan način izračunana dodana vrednost negativna.
25 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci.
2014 pa 33.529 evrov. V letu 2015 je bila v primerjavi z letom 2014 večja za 3 %. Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene je v letu 2015 znašala 14.286 evrov, v primerjavi z letom 2014 je bila večja za 6,1 %.
4.2.4. Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid
Podjetnikov dohodek26 v znesku 17.066 tisoč evrov je v letu 2015 izkazalo 1.902 podjetnikov, to je 86,5 % vseh. V primerjavi z letom 2014 se je podjetnikov dohodek povečal za 15 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je v letu 2015 znašal 8,9 %, v letu 2014 pa 8,5 %.
Negativni poslovni izid27 v znesku 1.401 tisoč evrov je v letu 2015 imelo 281 podjetnikov, to je 12,8 % vseh. V primerjavi z letom 2014 je bil negativni poslovni izid večji za 17 %. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov je v letu 2015 znašal 0,7 %, v letu 2014 pa 0,8%.
Podjetniki z negativnim poslovnim izidom so imeli 97 ali 6,2 % vseh zaposlenih pri podjetnikih.
16 podjetnikov v letu 2015 ni ugotovilo niti podjetnikovega dohodka niti negativnega poslovnega izida, kar pomeni, da so poslovali s pozitivno ničlo.
Podjetniki so kot celota v letu 2015 ugotovili neto podjetnikov dohodek28 v znesku 15.665 tisoč evrov, kar je za 14,6 % več kakor v letu 2014. Njegov delež v vseh prihodkih podjetnikov se je v letu 2015 povečal od 8,2 % na 7 %.
4.3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV
Podjetniki so na dan 31.12.2015 izkazali 128.908 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % več kakor na dan 31.12.2014.
26 Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med prihodki in odhodki.
27 Negativni poslovni izid je negativna razlika med prihodki in odhodki.
28 Neto podjetnikov dohodek je podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid.
4.3.1. Sredstva
Med sredstvi, ki so jih podjetniki izkazali na dan 31.12.2015, je bilo 54,6 % dolgoročnih sredstev, 40,6 % kratkoročnih sredstev, 4,1 % terjatev do podjetnika in 0,7 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev.
Dolgoročna sredstva so na dan 31.12.2015 znašala 70.443 tisoč evrov in so se glede na stanje na dan 31.12.2014 povečala za 6 %. Med dolgoročnimi sredstvi so se povečala vsa sredstva razen naložbenih nepremičnin in dolgoročnih finančnih naložb.
Kratkoročna sredstva so na dan 31.12.2015 znašala 52.336 tisoč evrov, 6 % več kakor na dan 31.12.2014. Njihov delež v strukturi vseh sredstev se je zmanjšal od 40,8 % na 40,6 %. Med kratkoročnimi sredstvi so bile najobsežnejše kratkoročne poslovne terjatve, 29.067 tisoč evrov, ki so bile večje za 7 %.
Terjatve do podjetnika so znašale 5.257 tisoč evrov, 17 % več kakor na dan 31.12.2014.
Delež terjatev do podjetnika se je v strukturi vseh sredstev povečal od 3,7 % na 4,1 %.
4.3.2. Obveznosti do virov
Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 54,6 % podjetnikovega kapitala, 1,7 % rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev, 15,2 % dolgoročnih obveznosti, 28,1 % kratkoročnih obveznosti in 0,4 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev.
Podjetnikov kapital, kot najkvalitetnejši vir financiranja sredstev podjetnikov, je na dan 31.12.2015 znašal 70.364 tisoč evrov, 6 % več kakor pred letom dni. Njegov delež v obveznostih do virov sredstev se je zmanjšal od 54,7 % na 54,6 %.
Rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev je bilo 2.227 tisoč evrov, 12 % več kakor konec leta 2014,od tega večinoma dolgoročne pasivne časovne razmejitve.
Dolgoročnih obveznosti je bilo 19.533 tisoč evrov, 5 % več kakor konec leta 2014. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 85,9 % finančnih in 14,1 % poslovnih obveznosti.
Dolgoročne finančne obveznosti so se povečale za 6 %, dolgoročne poslovne obveznosti pa so se zmanjšale za 1 %.
Ob koncu leta 2015 so kratkoročne obveznosti znašale 36.278 tisoč evrov, 8 % več kakor ob koncu leta 2014. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 83 % poslovnih in 17 % finančnih obveznosti. Na povečanje kratkoročnih obveznosti so vplivale predvsem kratkoročne poslovne obveznosti, ki so znašale 30.117 tisoč evrov, 8 % več kot konec leta 2014.
4.3.3. Struktura financiranja
Konec leta 2015 in 2014 so podjetniki s kapitalom financirali skoraj vsa dolgoročna sredstva.
V obeh letih so tudi dolgoročna sredstva in zaloge financirali z dolgoročnimi viri sredstev.
Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog29 je ob koncu leta 2015 znašal 1,12, konec leta 2014 pa 1,10.
Podjetniki so v primerjavi z družbami imeli ugodnejšo vrednost pospešenega koeficienta, izračunanega kot razmerje med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi obveznostmi. Pospešeni koeficient pove, ali bi poslovni subjekt lahko pokril svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi mogel uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti (priporočena vrednost kazalnika je okrog 1). Pri podjetnikih je bila vrednost pospešenega koeficienta konec leta 2015 1,12 % in konec leta 2014 1,10 (pri družbah je bila vrednost tega kazalnika pod 1; konec leta 2015 je znašal 0,944, konec leta 2014 pa 0,903).
Podjetniki so za pokrivanje kratkoročnih obveznosti torej imeli na voljo več kratkoročnih sredstev kot družbe.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov je razviden iz priloge Tabela 20.
29 Kazalnik je izračunan iz razmerja med dolgoročnimi viri sredstev (podjetnikovim kapitalom, dolgoročnimi obveznostmi, rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami) in dolgoročnimi sredstvi, vključno z zalogami.
5. ZADRUGE
Zadruge so podatke iz letnih poročil za leto 2015 predložile na poenotenih obrazcih, ki se razlikujejo od poenotenih obrazcev družb30, zato jih obravnavamo posebej.
5.1. REZULTATI POSLOVANJA
V letu 2015 je 12 zadrug (v letu 2014 9 zadrug) ustvarilo 36.280 tisoč evrov prihodkov in 36.247 tisoč evrov odhodkov. Tako prihodki kot tudi odhodki so se zmanjšali, prvi za 8 %, drugi pa za 5,6 %. Prihodki zadrug so pomenili 2,1 % prihodkov družb.
V zadrugah je bilo 142 zaposlenih, tri manj kakor v letu 2014 in so pomenili 1,2 % zaposlenih v družbah.
V letu 2015 je neto dodana vrednost zadrug znašala 3.667 tisoč evrov, kar je 7,3 % manj kakor v letu 2014. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 25.861 evrov, 5,3 % manj kakor v letu 2014 ter je bila za dobro tretjino manjša kakor pri družbah.
Čisti dobiček je ugotovilo 7 zadrug, čisto izgubo pa 4 zadruge. V primerjavi z letom 2014 se je čisti dobiček zmanjšal za 2,5 %, čista izguba pa za 83,8 %. V letu 2015 je neto čisti dobiček zadrug znašal 31.251 tisoč evrov, v letu 2014 pa 9.096 tisoč evrov.
Večina zadrug, 91,7 % vseh (11 od 12), je sodila med mikro zadruge. Največji vpliv na rezultate poslovanje je imela srednja zadruga.
Najpomembnejši področji po številu zadrug, zaposlenih in po ustvarjenih prihodkih v letu 2015 je bilo področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. V področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil sta 2 zadrugi s 16,7 % vseh zaposlenih ustvarili 92,4 % vseh prihodkov.
30 Izjema je obrazec podatki iz izkaza poslovnega izida, ki je enak tako za družbe kot za zadruge.
5.2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Zadruge so na dan 31.12.2015 imele 14.477 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 1,8 % manj kakor na dan 31.12.2014. Med sredstvi je bilo 48,6 % dolgoročnih sredstev, 50,6 % kratkoročnih sredstev in 0,8 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev.
Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 57 % kapitala, 8,2 % dolgoročnih obveznosti, 34%
kratkoročnih obveznosti ter 0,2 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Kapital je na dan 31.12.2015 znašal 4.927 tisoč evrov. Največ kapitala je bilo zadružnega, 5.378 tisoč evrov, od tega je bilo 5.170 tisoč evrov nerazdeljivega kapitala, preostali del pa so pomenili deleži članov zadruge. Nerazdeljivi kapital je izkazalo 6 zadrug.
