I I I N N N F FO F O O R R R M M M A A A C C C I I I J JA J A A
O O O P P PO O O S SL S L L O O O V V V A AN A N N J J J U U U G G G O O O S SP S P PO O O D DA D A AR R RS S SK K K I I I H H H D D DR R RU U UŽ Ž ŽB B B I I I N N N S SA S A AM M MO O O S ST S T T O O O J JN J N N I I I H H H P P PO O O D DJ D J JE E E T T T N NI N I I K K K O O O V V V P P PO O O S SA S A AM M ME E E Z ZN Z N N I I I K K K O O O V V V
V V V Z Z Z A A A S S S A A A V V V S S S K K K I I I R R R E E E G G G I I I J J J I I I V V V L L L E E E T T T U U U 2 2 2 0 0 0 1 1 1 0 0 0
T Tr rb bo ov v lj l je e, , m m aj a j 2 20 01 11 1
A J P E S
Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve Izpostava Trbovlje
K A Z A L O
Stran
I. UVOD ... 1
II. POVZETEK ... 2
III. POSLOVANJE DRUŽB ... 4
1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB ... 7
1.1. PRIHODKI ... 7
1.2. ODHODKI ... 8
1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI ... 10
1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA ... 10
2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST ... 11
3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH ... 12
4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO OBČINAH ... 14
5. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŽB ... 15
5.1. SREDSTVA ... 16
5.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ... 16
IV. POSLOVANJE PODJETNIKOV ... 17
1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV ... 19
1.1. PRIHODKI IN ODHODKI ... 19
1.2. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI ... 20
1.3. PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID ... 21
2. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH, PO DEJAVNOSTIH IN PO OBČINAH ... 21
3. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PODJETNIKOV ... 24
V. PRILOGE ... 25
Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2006 do 2010 ...26
Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb ...27
Priloga 3 : Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb ...28
Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost ...29
Priloga 5: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti ...30
Priloga 6: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti ...31
Priloga 7: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti ...32
Priloga 8: Rezultati poslovanja družb po občinah ...33
Priloga 9: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb………. ...34
Priloga 10: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2006 do 2010 ...35
Priloga 11: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih od 2006 do 2010 ...36
Priloga 12: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov podjetnikov ...37
Priloga 13 : Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov podjetnikov ...38
Priloga 14: Razvrstitev podjetnikov po področjih dejavnosti ...39
Priloga 15: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po področjih dejavnosti ...40
Priloga 16: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid podjetnikov po področjih dejavnosti ...41
Priloga 17: Rezultati poslovanja podjetnikov po občinah ...42
Priloga 18: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetnikov ...43
Priloga 19: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih od 2006 do 2010 ...44
1 I. UVOD
V tej informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetniki) v Zasavski regiji v letu 2010. Podlaga so podatki1 iz letnih poročil za leto 2010, ki so jih družbe in podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)2 za namen državne statistike predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2011.
Družbe in podjetniki so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložili na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: navodilo)3.
Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih ni primerna. V informaciji tudi ni podatkov o družbah in podjetnikih, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku.
Oblika in vsebina letnega poročila podjetnika je odvisna od njegove velikosti.4 Srednji in veliki podjetniki so sestavili in predložili letno poročilo na obrazcih, predpisanih za družbe. Za majhne podjetnike pa so obrazci predpisani na podlagi Slovenskega računovodskega standarda 39 (2006) – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih.5
V Zasavski regiji v letu 2010 ni bilo podjetnikov, ki bi po velikosti sodili med srednje in velike, zato sta v informaciji obravnavana poslovni izid in premoženjsko finančni položaj majhnih samostojnih podjetnikov posameznikov.
Pri presoji poslovanja družb v letu 2010 je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni.
1 Podatki, predloženi v evrih, so v tej informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa so prikazani na eno decimalno mesto.
2 Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009 Odl.US: U-I-268/06-35, 42/2009, 83/2009, Odl.US: U-I- 165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011.
3 Uradni list RS, št. 7/2008, 8/2009, 107/2009 in 109/2010.
4 Za razvrščanje samostojnih podjetnikov po velikosti veljajo enaka merila kot za gospodarske družbe.
5 Uradni list RS št.118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.), 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.
2 II. POVZETEK
Podatke iz letnih poročil za leto 2010 je AJPES predložilo 608 družb (1,1 % vseh) in 1.138 podjetnikov (1,6 % vseh) s sedežem v Zasavski regiji. 104 družbe in 182 podjetnikov je bilo iz Hrastnika, 285 družb in 473 podjetnikov iz Trbovelj ter 219 družb in 483 podjetnikov iz Zagorja. Podatke iz letnih poročil za leto 2010 je predložilo 15 družb in 1 podjetnik več kakor leto poprej.
Med družbami je bilo 92,3 % mikro družb, 4,1 % majhnih družb, 2,0 % srednjih družb in 1,6 % velikih družb. Med podjetniki pa so vsi podjetniki sodili med majhne podjetnike.
Zasavske družbe so v letu 2010 poslovale slabše kot podjetniki. V letu 2010 so tako kot v letu 2009 ugotovile negativni poslovni izid, ki pa je bil še enkrat večji kakor leto poprej. Zasavski podjetniki so v letu 2010 poslovali pozitivno, poslovni izid se je v primerjavi z letom poprej celo nekoliko povečal.
Čisti dobiček je ugotovilo 371 družb, znašal je 11,4 milijonov evrov, čisto izgubo pa je ugotovilo 217 družb, znašala je 16,6 milijonov evrov. Končni rezultat poslovanja zasavskih družb je bila neto čista izguba, kot negativna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo, v znesku 5,2 milijona evrov. Znesek neto čiste izgube je bil enkrat večji od zneska, ki so ga te družbe izkazale v letu 20096. Zasavske družbe so ustvarile 214 milijonov evrov neto dodane vrednosti, 3 % več kakor v letu 2009. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 31.204 evre, v primerjavi z letom 2009 je bila večja za 7 %.
Podjetnikov dohodek (čisti dobiček podjetnikov) je ugotovilo 879 podjetnikov, znašal je 4,9 milijona evrov. Negativni poslovni izid (čista izguba podjetnikov) je ugotovilo 253 podjetnikov, znašal je 1,3 milijone evrov. Končni rezultat poslovanja zasavskih podjetnikov je bil neto podjetnikov dohodek, kot pozitivna razlika med podjetnikovim dohodkom in negativnim poslovnim izidom, v znesku 3,6 milijona evrov in je bil za 11 % večji kakor v letu 2009. Zasavski podjetniki so ustvarili 17,6 milijonov evrov neto dodane vrednosti, 4 % več kakor v letu 2009. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 24.116 evrov, v primerjavi z letom 2009 je bila večja za 3 %.
V zasavskih družbah je bilo v letu 2010 zaposlenih 6.858 delavcev, 4 % manj kakor v letu 2009. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je v zasavskih družbah znašala 1.363 evrov in je bila za 6 % večja kot v letu 2009. Bila je le za 10
6 Podatek o višini neto čiste izgube za leto 2009 iz letnih poročil za leto 2010 se razlikuje od podatka za leto 2009, ki je bil objavljen na podlagi podatkov iz letnih poročil za leto 2009, ker je število družb, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, po posameznih letih različno. V prikaz poslovanja za leto 2010 pa tudi niso več vključene družbe, nad katerimi je bil začet stečajni postopek;
primer srednje velike zasavske družbe, pri kateri je v letu 2010 prišlo do začetka stečajnega postopka je Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje d.d. – v stečaju.
3
evrov manjša kakor povprečna mesečna plača na zaposlenega pri vseh slovenskih družbah.
Pri zasavskih podjetnikih je bilo zaposlenih 730 delavcev, 1 % več kakor v letu 2009. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 861 evrov in je bila za 6 % večja kakor v letu 2009. Bila je le za 3 evre manjša kakor povprečna mesečna plača na zaposlenega pri vseh slovenskih podjetnikih.
Na rezultate poslovanja Zasavske regije so odločilno vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti in s področja rudarstva, ki so ugotovile največ neto čiste izgube ter podjetniki s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, s področja gradbeništva in s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, ki so skupaj ustvarili več kot polovico neto podjetnikovega dohodka v Zasavski regiji.
Družbe in podjetniki iz Zagorske občine so poslovali boljše kot družbe in podjetniki v drugih dveh zasavskih občinah. Zagorske družbe so v letu 2010 poslovale pozitivno, ustvarile so skoraj 3 milijone neto čistega dobička in tako pripomogle, da ni bila neto čista izguba Zasavske regije v letu 2010 še večja. Zagorski podjetniki so ustvarili 1,6 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka oziroma 45,4 % celotnega neto podjetnikovega dohodka Zasavske regije.
ZASAVSKA REGIJA
Število gospodarskih družb:
608
Skupna površina:
264 km2
Število samostojnih podjetnikov:
1.038
Število prebivalcev (1.1.2011):
44.222
Poslovni izid gospodarskih družb:
5,2 milijona EUR neto čiste izgube
Poslovni izid samostojnih podjetnikov:
3,6 milijonov EUR neto podjetnikovega dohodka OBČINE:
Hrastnik Trbovlje Zagorje ob Savi
Število zaposlenih:
- v družbah: 6.858 - pri podjetnikih: 730
Povprečna mesečna plača na zaposlenega:
- v družbah: 1.363 EUR - pri podjetnikih: 861
4 III. POSLOVANJE DRUŽB
Zasavske družbe so leto 2010 zaključile z negativnim poslovnim rezultatom. Ustvarile so 693.800 tisoč evrov prihodkov in ugotovile 698.534 tisoč evrov odhodkov. Neto celotna izguba7 je znašala 4.734 tisoč evrov.
Neto pozitiven rezultat so zasavske družbe v letu 2010 ustvarile iz poslovanja, in sicer v znesku 727 tisoč evrov, ter iz drugega delovanja v znesku 2.412 tisoč evrov. Družbe so iz finančnega delovanja izkazale neto negativen rezultat, in sicer kar 7.874 tisoč evrov.
Družbe so ustvarile 11.382 tisoč evrov čistega dobička in 16.622 tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 13 %, čista izguba pa se je povečala za 7 %. Družbe so sicer poslovanje sklenile z neto čisto izgubo8 v višini 5.240 tisoč evrov.
Pomembnejše postavke poslovnega izida družb iz letnih poročil na poenotenih obrazcih za leto 2010 so prikazane v naslednji preglednici:
Indeks
Prihodki 693.800 662.057 105 100,0 100,0
Odhodki 698.534 662.983 105 100,7 100,1
Neto celotni
dobiček/izguba -4.734 -927 511 -0,7 -0,1
Čisti dobiček 11.382 13.118 87 1,6 2,0
Čista izguba 16.622 15.546 107 2,4 2,3
Neto čisti
dobiček/izguba -5.240 -2.428 216 -0,8 -0,4
2010 2009
POSTAVKE
POSLOVNEGA IZIDA 2010 2009 2010
2009
Znesek v tisoč EUR Delež v prihodkih (v %)
7 Neto celotna izguba je negativna razlika med prihodki in odhodki.
8 Neto čista izguba je neto celotna izguba povečana za znesek obračunanih davkov in zmanjšana za znesek neto odloženih davkov, ker je bil ta negativen. Negativni znesek odloženih davkov namreč povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo.
5
Družbe iz Zasavske regije so s svojimi rezultati prispevale k rezultatom vseh družb v Sloveniji le manjše deleže. Zaposlovale so 1,5 % delavcev vseh družb, ustvarile 0,9 % vseh prihodkov in 1,3 % neto dodane vrednosti vseh družb. V Zasavski regiji je bilo 1,1 % vseh družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2010, imele pa so 0,8 % vseh sredstev.
V letu 2009 je neto čisto izgubo ugotovilo 6 regij, v letu 2010 pa že 8 regij. Največ neto čiste izgube so v letu 2010 izkazale družbe iz Gorenjske regije, sledijo družbe iz Podravske in Osrednjeslovenske regije, družbe iz Zasavske regije pa so ugotovile najmanjši znesek neto čiste izgube. Največ neto čistega dobička so v letu 2010 izkazale družbe iz Jugovzhodne Slovenije, sledijo družbe iz Goriške in Spodnjeposavske regije.
208.184 48.420
44.798 8.297 -5.240
-6.477 -7.680 -18.404 -58.928 -78.723 -147.526
-243.217
-300.000 -250.000 -200.000 -150.000 -100.000 -50.000 0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000 Jugovzhodna Slovenija
Goriška Spodnejeposavska Koroška Zasavska Notranjsko - kraška Pomurska Savinjska Obalno - kraška Osrednjeslovenska Podravska Gorenjska
Neto čista izguba v tisoč EUR Neto čisti dobiček v tisoč EUR
Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh regijah. V primerjavi z letom 2009 se je povečala v vseh regijah, razen v Spodnjeposavski. Največjo rast neto dodane vrednosti so imele družbe iz Savinjske regije, slovensko povprečno rast (5 %) pa so presegle še Koroška, Gorenjska in Goriška regija. Zasavska regija je bila s 3 % rastjo neto dodane vrednosti na sedmem mestu med 12 regijami.
Po prihodkih na zaposlenega je Zasavska regija na zadnjem mestu. Prihodki na zaposlenega so znašali 101.160 evrov ali kar polovico manj kakor v Osrednjeslovenski regiji oziroma 62 % manj kot je slovensko povprečje. Po neto dodani vrednosti na zaposlenega je Zasavska regija na osmem mestu, največ neto dodane vrednosti na zaposlenega so izkazale družbe iz Jugovzhodne Slovenije, 41 % več kakor v Zasavski regiji. Zasavske družbe so z 764 evri neto čiste izgube na zaposlenega na četrtem mestu med osmimi regijami, ki so v letu 2010 poslovale negativno. Neto čista izguba na zaposlenega je bila v Zasavju za 292 evrov višja od slovenskega povprečja.
6
Pomembnejše postavke poslovanja družb v letu 2010 so po posameznih regijah prikazane v naslednji preglednici:
PODATKI DRUŽBE ZAPOSLENI PRIHODKI
PRIHODKI NA ZAPOSL.
NETO DODANA VREDNOST NA ZAPOSL.
NETO ČISTI DOBIČEK/
IZGUBA NA ZAPOSL.
REGIJE delež v
%
delež v
% delež v % delež v %
indeks 2010 2009
leto 2010 znesek v tisoč EUR
leto 2009 znesek v tisoč EUR
znesek v EUR
znesek v EUR
znesek v EUR
SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 105 -256.497 536.056 162.799 36.044 -554
Pomurska 2,8 3,5 2,5 2,5 105 -7.680 -16.815 110.931 25.798 -472
Podravska 11,9 13,9 10,8 10,9 102 -147.526 48.819 121.778 28.439 -2.302
Koroška 1,9 2,5 2,3 2,2 110 8.297 4.805 126.151 30.871 709
Savinjska 9,4 12,6 10,3 12,4 117 -18.404 -27.353 134.425 35.663 -316
Zasavska 1,1 1,5 0,9 1,3 103 -5.240 -2.428 101.160 31.204 -764
Spodnejeposavska 2,0 2,0 2,0 2,1 88 44.798 87.773 194.351 37.903 4.814
Jugovzhodna Slovenija 4,1 6,0 6,1 7,3 101 208.184 218.212 180.202 43.916 7.521
Osrednjeslovenska 44,6 37,3 45,9 41,9 102 -78.723 491.100 202.356 40.454 -456
Gorenjska 8,9 8,9 7,6 8,1 109 -243.217 -87.270 134.006 32.548 -5.876
Notranjsko - kraška 1,6 1,9 1,3 1,4 100 -6.477 1.832 112.275 27.040 -735
Goriška 4,9 5,3 4,7 5,1 107 48.420 -19.403 139.425 34.812 1.975
Obalno - kraška 6,8 4,6 5,7 4,7 104 -58.928 -163.215 190.222 37.346 -2.779
NETO DODANA VREDNOST
NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA
Podrobnejši pregled rezultatov in kazalnikov poslovanja zasavskih družb v letih od 2006 do 2010 je razviden iz preglednic v Prilogi 1 in Prilogi 10. Trend poslovanja zasavskih družb v zadnjih petih letih je prikazan na osnovi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta 9.
Na podlagi večletnih podatkov o poslovnem izidu družb Zasavske regije je razvidno, da so zasavske družbe v letih od 2002 do 2008 izkazovale pozitiven poslovni izid, leti 2009 in 2010 pa zaključile z negativnim poslovnim izidom. Slabitev zasavskega gospodarstva je bilo zaznati že v letu 2008, ko se je neto čisti dobiček zmanjšal za več kot polovico, še bolj pa se je vpliv splošne gospodarske krize odrazil v letih 2009 in 2010, ko so zasavske družbe izkazale neto čisto izgubo.
9 Rezultati in kazalniki poslovanja v letih 2006 do 2010 so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2009 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2009 družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je število družb, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, po posameznih letih različno. V prikaz poslovanja za leto 2010 tudi niso več vključene družbe, nad katerimi je bil začet stečajni postopek.
7
1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB
1.1. PRIHODKI
Družbe so v letu 2010 ustvarile 693.800 tisoč evrov prihodkov, kar 5 % več kakor v letu 2009.
Večino celotnih prihodkov, 98,6 %, so pomenili poslovni prihodki, 0,6 % finančni prihodki in 0,8 % drugi prihodki.
Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2010 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
1.Čisti prihodki od prodaje na domačem
trgu 63,5%
2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU
18,4%
3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven
EU 10,7%
4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
1,0%
5. Usredstveni lastni proizvodi in lastne
storitve 0,2%
6. Drugi poslovni prihodki
4,8% II. FINANČNI PRIHODKI
0,6%
III. DRUGI PRIHODKI 0,8%
POSLOVNI PRIHODKI 98,6 %
Družbe so v letu 2010 izkazale 683.883 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 5 % več kakor v letu 2009. Največ poslovnih prihodkov so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, 440.416 tisoč evrov (64,4 %), s prodajo na trgu EU 127.580 tisoč evrov (18,7 %) in s prodajo na trgu izven EU 74.183 tisoč evrov (10,8 %). Največjo rast v primerjavi z letom 2009 so dosegli čisti prihodki od prodaje na trgu EU, 20 %, čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU so se povečali za 2 %, čisti prihodki od prodaje na domačem trgu pa za 1 %.
Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu v znesku 201.762 tisoč evrov je ustvarilo 108 družb. Med temi družbami pa je bilo 36 takšnih, ki so s prodajo na tujem trgu dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu, in sicer 17 iz Zagorja, 13 iz Trbovelj
8
in 6 iz Hrastnika. Te družbe so ustvarile 158.447 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu, 78,5 % vseh tovrstnih prihodkov. Od teh družb jih je 14 sodilo v področje predelovalnih dejavnosti, ustvarile pa so kar 71,5 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu.
Finančni prihodki so znašali 4.167 tisoč evrov, v primerjavi z letom 2009 se niso bistveno spremenili. Med finančnimi prihodki so se prihodki iz poslovnih terjatev povečali za 28 %, prihodki iz danih posojil za 11 %, prihodki iz deležev pa so se zmanjšali za 23 %.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov zasavskih družb je razviden iz preglednice v Prilogi 2.
1.2. ODHODKI
Družbe so v letu 2010 ugotovile 698.534 tisoč evrov odhodkov, 5 % več kakor v letu 2009. Rast odhodkov je bila enaka rasti prihodkov.
Večino celotnih odhodkov, 97,8 %, so pomenili poslovni odhodki, 1,7 % finančni odhodki in le 0,5 % drugi odhodki.
Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2010 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
1. Stroški blaga, materiala in storitev
65,6%
2. Stroški dela 22,5%
3. Odpisi vrednosti 8,0%
4. Drugi poslovni odhodki
1,6%
II. FINANČNI ODHODKI
1,7%
III. DRUGI ODHODKI 0,5%
I. POSLOVNI ODHODKI 97,8 %
Družbe so v letu 2010 ugotovile 683.156 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 5 % več kakor v letu 2009.
9
Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2010 so družbe obračunale 458.550 tisoč evrov teh stroškov, 6 % več kakor v letu poprej. Med temi stroški je bil največji delež stroškov porabljenega materiala, 39,4 %, delež stroškov storitev je znašal 33,3 %, delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala pa 27,3 %.
Na drugem mestu po obsegu so bili stroški dela v znesku 157.407 tisoč evrov, ki vključujejo stroške plač, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter druge stroške dela. Stroški dela so se povečali le za 1 %, torej manj kot stroški blaga, materiala in storitev. Med stroški dela je bilo 71,3 % stroškov plač, 14,4 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 14,3 % drugih stroškov dela.
Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposlenci prejemajo za čas, ko ne delajo, in ki bremenijo delodajalca. Področje plač so v letu 2010 urejale kolektivne pogodbe dejavnosti in Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (KPPI)10.
Zasavske družbe so v letu 2010 za plače namenile 112.175 tisoč evrov, 2 % več kakor v letu 2009. V letu 2010 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v Zasavju 1.363 evrov, 6,3 % višja kakor v letu 2009. Glede na rast cen življenjskih potrebščin (1,8 %) je bila realno višja za 4,5 %11. V primerjavi s povprečno slovensko mesečno plačo na zaposlenega, ki je znašala 1.373 evrov, je bila nižja le za 10 evrov oziroma 0,7 %. V zasavskih družbah, ki sodijo v področje predelovalnih dejavnostih in ki so v letu 2010 zaposlovale več kakor polovico vseh zasavskih delavcev, je povprečna mesečna plača na zaposlenega znašala 1.209 evrov in se je povečala za 9,1 % (realno za 7,3 %). Najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega so v letu 2010 imele družbe s področja oskrbe z elektriko, plinom in paro, znašala je 2.084 evrov, v primerjavi z letom 2009 se je povečala za 6,9 %.
Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so v letu 2010 znašali 22.665 tisoč evrov, 3 % več kakor v letu 2009, drugi stroški dela pa 22.567 tisoč evrov, 7 % manj kakor v letu 2009.
Odpisi vrednosti so znašali 55.878 tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež stroškov amortizacije (72,2 %), preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki. Znesek amortizacije se v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 2 %.
10 Uradni list RS, št. 62/2008. KPPI je prenehala veljati z 31.12.2009. Te določbe se lahko uporabljajo do sklenitve nove pogodbe, vendar najdalj eno leto, kot določa 17. člen Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26).
11 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v obdobju januar - december 2010 v primerjavi z obdobjem januar - december 2009.
10
Finančni odhodki so znašali 12.041 tisoč evra in so bili v primerjavi z letom 2009 večji za 2 %. Največji del finančnih odhodkov (74,3 %) so pomenili finančni odhodki iz finančnih obveznosti, med katerimi prevladujejo finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank. Sledili so finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (15,4 %) in finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (10,4 %).
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov zasavskih družb je razviden iz preglednice v Prilogi 3.
1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI
Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku 214.785 tisoč evrov je ugotovilo 493 družb ali 81,1 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 773 tisoč evrov je izkazalo 94 družb ali 15,5 % vseh. V letu 2010 so družbe ugotovile 3 % več dodane vrednosti in 10 % več izgube na substanci kakor v letu 2009.
Zasavske družbe kot celota so v letu 2010 ustvarile 214.012 tisoč evrov neto dodane vrednosti (dodana vrednost je bila za ta znesek večja od izgube na substanci), 3 % več kakor v letu 2009. Rast neto dodane vrednosti v Zasavju je bila nekoliko manjša od rasti povprečne slovenske neto dodane vrednosti, ki je bila 5 %. Delež neto dodane vrednosti zasavskih družb je v celotni neto dodani vrednosti pomenil le 1,3 %.
Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2010 znašala 31.204 evrov, v letu 2009 pa 29.070 evrov. V letu 2010 je bila v primerjavi z letom 2009 večja za 7 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega v Zasavju je bila precej nižja kot povprečna slovenska neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je znašala 36.044 evrov.
1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA
Čisti dobiček v znesku 11.382 tisoč evrov je v letu 2010 ugotovilo 371 družb, to je 61,0 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 13 %. Njegov delež v prihodkih vseh zasavskih družb je znašal 1,6 %.
Čisto izgubo v znesku 16.622 tisoč evrov je v letu 2010 ugotovilo 217 družb, to je 35,7 % vseh družb. V primerjavi z letom 2009 se je čista izguba povečala za 7 %. Njen delež v prihodkih vseh zasavskih družb je znašal 2,4 %.
11
Družbe Zasavke regije so v letu 2010 ugotovile neto čisto izgubo v znesku 5.240 tisoč evrov, enkrat več, kot so jo iste družbe ugotovile v letu 2009.12 Neto čisto izgubo je v letu 2010 prvič po letu 2001 izkazalo tudi slovensko gospodarstvo kot celota, znašala pa je 256.497 tisoč evrov.
2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST
Družbe se v skladu z ZGD-1 po velikosti razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od prodaje v poslovnem letu in vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta.13
Razvrstitev zasavskih družb glede na velikost v letu 2010 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0
Mikro Majhne Srednje Velike
Deleži v %
Število družb Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje Vrednost aktive na dan 31.12.2010
Večina družb, kar 561 ali 92,3 % vseh, je sodila med mikro družbe. Zaposlovale so 25,2 % vseh delavcev in s 20,3 % vseh sredstev ustvarile 20,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje. V letu 2010 je v Zasavski regiji poslovalo 25 majhnih družb, ki so zaposlovale 18,3 % vseh delavcev, dosegle 13,6 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 13,6 % vseh sredstev.
12 Podatek o višini neto čiste izgube za leto 2009 iz letnih poročil za leto 2010 se razlikuje od podatka za leto 2009, ki je bil lani objavljen na podlagi podatkov iz letnih poročil za leto 2009, ker je število družb, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, po posameznih letih različno. V prikaz poslovanja za leto 2010 pa tudi niso več vključene družbe, nad katerimi je bil začet stečajni postopek;
primer srednje velike zasavske družbe, pri kateri je v letu 2010 prišlo do začetka stečajnega postopka je Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje d.d. – v stečaju.
13 Velikost družbe je opredeljena s tremi merili, pri čemer mora družba izpolnjevati vrednosti dveh od treh meril, in sicer na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let.
12
12 srednjih družb je zaposlovalo 14,5 % vseh delavcev, doseglo 22,3 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 16,0 % vseh sredstev družb. V Zasavju je bilo v letu 2010 le 10 velikih družb, ki so zaposlovale kar 42,1 % vseh delavcev, dosegle 43,7 % vseh čistih prihodkov od prodaje in ob koncu leta 2010 imele več kot polovico, 50,1 % vseh sredstev družb.
Na rezultate poslovanja zasavskih družb so odločilno vplivale velike družbe, ki so sicer ustvarile skoraj polovico, 49,4 %, neto dodane vrednosti, hkrati pa so ustvarile tudi največ neto čiste izgube, kar 6.442 tisoč evrov. Neto čisto izgubo v višini 1.106 tisoč evrov so ustvarile tudi majhne družbe. Mikro in srednje družbe so skupaj ustvarile 35,7 % neto dodane vrednosti, vendar pa so poslovale z neto čistim dobičkom, in sicer srednje družbe v višini 1.292 tisoč evrov, mikro družbe pa v višini 1.016 tisoč evrov in tako bistveno pripomogle k temu, da ni bil rezultat poslovanja zasavskih družb še slabši.
Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja zasavskih družb glede na velikost je razviden iz preglednic v Prilogi 4.
3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH
Družbe se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, ki se je pričela uporabljati s 1.1.2008.14
Struktura temeljnih podatkov o poslovanju zasavskih družb v letu 2010 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0
Predelovalne dejavnosti Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
Gradbeništvo Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
Druge dejavnosti
Število družb Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto dodana vrednost
Deleži v %
14 Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008.
13
Najpomembnejše področje po številu zaposlenih in po ustvarjenih prihodkih v letu 2010 v Zasavju je bilo tako kot v preteklih letih še vedno področje predelovalnih dejavnosti.
103 družbe tega področja so zaposlovale 50,9 % vseh delavcev, ki so ustvarili 43,9 % vseh prihodkov. Drugo pomembnejše področje je bilo področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. 132 družb tega področja je zaposlovalo 11,7 % vseh delavcev in ustvarilo 22,4 % vseh prihodkov. 126 družb je sodilo v področje strokovnih, znanstvenih tehničnih dejavnosti, kamor spadajo pravne in računovodske dejavnosti, podjetniško in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje, oglaševanje, znanstvena raziskovalna dejavnost in druge podobne dejavnosti. Družbe s tega področja so zaposlovale 5,9 % vseh delavcev in ustvarile 8,1 % vseh prihodkov. V področju gradbeništva je bilo 100 družb, ki so zaposlovale 6,4 % vseh delavcev in ustvarile 5,1 % vseh prihodkov.
Na slabe rezultate poslovanja Zasavske regije so odločilno vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, ki so ugotovile največ neto čiste izgube, 3.622 tisoč evrov ter družbe s področja rudarstva, ki so ustvarile 1.506 tisoč evrov neto čiste izgube. Več kot 500 tisoč evrov neto čiste izgube so ustvarile tudi družbe s področja gradbeništva, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter s področja drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, skupaj 2.113 tisoč evrov neto čiste izgube.
Neto čisto izgubo zasavskih družb so s svojim pozitivnim rezultatom poslovanja nekoliko zmanjšale družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, ki so ustvarile 1.065 tisoč evrov neto čistega dobička in s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, ki so ustvarile 755 tisoč evrov neto čistega dobička.
Neto čisti dobiček in neto čista izguba po pomembnejših področjih dejavnosti sta za leti 2009 in 2010 razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
-4.000 -3.500 -3.000 -2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500
Predelovalne dejavnosti
Rudarstvo Gradbeništvo Informacijske in komunikacijske dejavnosti
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
Druge dejavnosti
Neto čisti dobiček/izguba v tisoč EUR
2010 2009
14
Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja zasavskih družb po področjih dejavnosti je razviden iz preglednic v Prilogah 5, 6 in 7.
4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO OBČINAH
Zasavska statistična regija ima 3 občine, in sicer občino Hrastnik, občino Trbovlje in občino Zagorje.15
Struktura temeljnih podatkov o poslovanju zasavskih družb v letu 2010 po občinah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0
Hrastnik Trbovlje Zagorje
Deleži v %
Število družb Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto dodana vrednost
Največ družb, ki so predložile letno poročilo za leto 2010, je imelo sedež v občini Trbovlje. Teh je bilo 285 ali 46,9 % vseh zasavskih družb, ki so zaposlovale 34,5 % vseh delavcev in ustvarile 42,4 % vseh prihodkov. Največ zaposlenih so imele družbe s sedežem v občini Zagorje ob Savi, 43,7 % vseh zaposlenih v Zasavju, ustvarile pa so tudi največ skupnih prihodkov, 42,9 %. V občini Hrastnik je bilo 17,1 % vseh družb, ki so zaposlovale 21,8 % vseh delavcev in dosegle 14,8 % vseh prihodkov.
Poslovanje družb v letu 2010 se je po posameznih zasavskih občinah močno razlikovalo. Družbe s sedežem v občini Zagorje so edine zaključile leto 2010 s pozitivnim izidom, ki se je glede na leto 2009 močno povečal, za več kot 10 krat. Neto čisti dobiček zagorskih družbe je v letu 2010 znašal 2.943 tisoč evrov. Družbe s sedežem v občinah Trbovlje in Hrastnik pa so v letu 2010 poslovale negativno. V občini Hrastnik so družbe v letu 2010 ustvarile 3.508 tisoč evrov neto čiste izgube, kljub temu
15 Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, št. 9/2007).
15
pa se je njihov rezultat poslovanja glede na leto 2009 izboljšal, saj je bila neto čista izguba v letu 2009 še večja, znašala je 5.071 tisoč evrov. Družbe s sedežem v občini Trbovlje so v letu 2010 ustvarile kar 4.675 tisoč evrov neto čiste izgube in tako občutno poslabšale svoje rezultate poslovanja. Leto 2009 so namreč te družbe zaključile še z neto čistim dobičkom.16
Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh treh občinah, od tega 41,5 % pri družbah iz Zagorja, 41,1 % pri družbah iz Trbovelj in 17,1 % pri družbah iz Hrastnika.
Neto dodana vrednost se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 najbolj povečala pri družbah iz Zagorja, za 12 %, pri družbah iz Hrastnika se je povečala za 5 %, pri družbah iz Trbovelj pa se je zmanjšala za 5 %.
Najvišja povprečna mesečna plača na zaposlenega v Zasavski regiji je bila ugotovljena v občini, ki je ustvarila največ neto čiste izgube v Zasavju, to je občina Trbovlje.
Znašala je 1.565 evrov in je bila za 3 % večja kakor v letu 2009. Najbolj se je povprečna mesečna plača na zaposlenega povečala v občini Zagorje, ki je v letu 2010 kot edina zasavska občina poslovala z neto čistim dobičkom. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je pri zagorskih družbah znašala 1.225 evrov. Najnižjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega so imeli v občini Hrastnik, 1.140 evrov, glede na preteklo leto pa se je povečala za 5 %.
Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja zasavskih družb po občinah je razviden iz preglednic v Prilogi 8.
5. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31.12.2010 se v primerjavi s strukturo na dan 31.12.2009 ni bistveno spremenila.
Zasavske družbe so na dan 31.12.2010 izkazale 757.388 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 1 % manj kakor na dan 31.12.2009.
Premoženje družb se je torej glede na 1,9 %17 rast cen življenjskih potrebščin realno nekoliko zmanjšalo.
16 Po podatkih iz letnih poročil za leto 2010 so družbe s sedežem v občini Trbovlje za leto 2009 izkazale neto čisti dobiček, po podatkih iz letnih poročil za leto 2009 pa so izkazale neto čisto izgubo. Podatka se razlikujeta, ker je število družb, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, po posameznih letih različno, v prikaz poslovanja za leto 2010 pa tudi niso več vključene družbe, nad katerimi je bil začet stečajni postopek (med njimi npr. tudi srednja velika zasavska družba Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje d.d. – v stečaju). Če upoštevamo rezultat poslovanja iz letnih poročil, ki so bila predložena za leto 2009, se je neto čista izguba trboveljskih družb povečala kar za 4,5 krat.
17 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v decembru 2010 v primerjavi z decembrom 2009.
16 5.1. SREDSTVA
Družbe so na dan 31.12.2010 izkazale 57,0 % dolgoročnih sredstev, 42,0 % kratkoročnih sredstev in 1,0 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev.
Dolgoročna sredstva so znašala 431.666 tisoč evrov, 2 % manj kakor na dan 31.12.2009. Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev (69,2 %), dolgoročnih finančnih naložb (15,7 %), in naložbenih nepremičnin (9,7 %).
Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je ob koncu leta 2010 v primerjavi z letom poprej zmanjšala za 5 %, naložbene nepremičnine so se povečale za 4 %, dolgoročne finančne naložbe pa za 3 %.
Druga pomembnejša skupina sredstev so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta 2010 znašala 318.052 tisoč evrov. Njihova vrednost je v primerjavi z letom 2009 ostala nespremenjena. Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev (53,0 %), zalog (28,9 %) in kratkoročnih finančnih naložb (9,8 %). Med kratkoročnimi sredstvi se je vrednost zalog povečala za 4 %, vrednost drugih kratkoročnih sredstev pa se je zmanjšala, najbolj kratkoročne finančne naložbe (za 7 %).
5.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Med obveznostmi do virov sredstev je bilo na dan 31.12.2010 40,6 % kapitala, 39,4 % kratkoročnih obveznosti, 13,2 % dolgoročnih obveznosti ter 6,8 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev.
Ob koncu leta 2010 so imele zasavske družbe 307.308 tisoč evrov kapitala, 2 % manj kakor ob koncu leta 2009. V strukturi kapitala je največji del, 48,7 %, pomenil vpoklicani kapital, 32,0 % kapitalske rezerve, 9,1 % rezerve iz dobička in 3,3 % presežek iz prevrednotenja. Preostali del kapitala, 6,9 %, pa je bil odvisen od rezultatov poslovanja družb v letu 2010 in iz prejšnjih let.
Ob koncu leta 2010 so se kratkoročne obveznosti družb povečale (za 6 %), dolgoročne obveznosti pa zmanjšale (za 16 %). Kratkoročne obveznosti so na dan 31.12.2010 znašale 298.282 tisoč evrov. Med kratkoročnimi obveznostmi je bilo 52,9 % poslovnih in 47,1 % finančnih obveznosti. Dolgoročne obveznosti družb so znašale 100.055 tisoč evrov. Večina dolgoročnih obveznosti je bilo finančnih obveznosti, kar 91,0 %, poslovnih obveznosti je bilo le 8,1 %.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razviden iz preglednice v Prilogi 9.
17 IV. POSLOVANJE PODJETNIKOV
Zasavski podjetniki so leto 2010 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Ustvarili so 70.534 tisoč evrov prihodkov in ugotovili 66.910 tisoč evrov odhodkov. Neto podjetnikov dohodek18 je znašal 3.624 tisoč evrov, kar je za 11 % več kakor v letu 2009. Večino neto podjetnikovega dohodka so podjetniki ustvarili iz poslovanja, zmanjšala pa ga je negativna razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki v znesku 350 tisoč evrov.
Podjetniki so ustvarili 4.899 tisoč evrov podjetnikovega dohodka in 1.275 tisoč evrov negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom 2009 povečal za 8 %, negativni poslovni izid pa se je zmanjšal za 1 %.
Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov so prikazane v naslednji preglednici:
Indeks
Prihodki 70.534 66.332 106 100,0 100,0
Odhodki 66.910 63.081 106 94,9 95,1
Podjetnikov dohodek 4.899 4.543 108 6,9 6,8
Negativni poslovni izid 1.275 1.292 99 1,8 1,9
Neto podjetnikov dohodek/
neto negativni poslovni izid 3.624 3.251 111 5,1 4,9
2010 2009
POSTAVKE POSLOVNEGA
IZIDA 2010 2009 2010
2009
Znesek v tisoč EUR Delež v prihodkih v %
Glede na to, da je Zasavska regija najmanjša med slovenskimi regijami, so zasavski podjetniki s svojimi rezultati prispevali le manjše deleže k rezultatom vseh majhnih slovenskih podjetnikov. Pri zasavskih podjetnikih je bilo tako zaposlenih 1,5 % delavcev vseh majhnih podjetnikov, ustvarili so 1,5 % vseh prihodkov, 1,3 % neto dodane vrednosti in 1,3 % neto podjetnikovega dohodka vseh majhnih podjetnikov.
Tako neto dodana vrednost kot neto podjetnikov dohodek sta bila ugotovljena v vseh regijah. V primerjavi z letom 2009 se je neto dodana vrednost povečala v vseh regijah razen v Spodnjeposavski in Notranjsko-kraški regiji, neto podjetnikov dohodek pa se ni povečal v Spodnjeposavski, Notranjsko-kraški, Obalno-kraški in Podravski regiji.
18 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek zmanjšan za negativni poslovni izid.
18
V Zasavski regiji je bila rast neto dodane vrednosti in neto podjetnikovega dohodka višja od povprečne slovenske rasti. Čeprav so zasavski podjetniki ustvarili najmanjši znesek neto dodane vrednosti in neto podjetnikovega dohodka, pa je Zasavska regija tako po rasti neto dodane vrednosti (za 4 %) kot tudi po rasti neto podjetnikovega dohodka (za 11 %) na tretjem mestu med 12 regijami. Večjo rast so ugotovili le podjetniki iz Koroške in Goriške regije.
Pomembnejše postavke poslovanja podjetnikov v letu 2010 so po posameznih regijah prikazane v naslednji preglednici:
PODATKI PODJETNIKI ZAPOSLENI PRIHODKI
REGIJE delež v % delež v % delež v % delež v %
indeks 2010 2009
delež v % indeks
2010 2009
SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 102 100,0 105
Pomurska 4,7 6,6 5,2 5,7 101 4,7 103
Podravska 15,6 16,9 16,2 15,8 101 14,7 100
Koroška 3,6 3,4 4,0 3,9 106 4,8 124
Savinjska 11,8 14,7 14,9 14,9 103 13,3 106
Zasavska 1,6 1,5 1,5 1,3 104 1,3 111
Spodnejeposavska 3,5 4,9 4,2 4,1 97 3,1 86
Jugovzhodna Slovenija 5,9 7,5 7,5 7,6 103 6,4 107
Osrednjeslovenska 25,7 21,4 22,7 22,5 102 25,2 107
Gorenjska 10,2 8,7 9,6 9,4 102 10,4 107
Notranjsko - kraška 2,6 3,1 2,7 2,7 96 1,8 85
Goriška 7,3 5,2 6,0 6,1 106 7,5 114
Obalno - kraška 7,4 6,3 5,7 6,1 102 6,8 99
NETO DODANA VREDNOST
NETO PODJETNIKOV
DOHODEK
Podrobnejši pregled rezultatov in kazalnikov poslovanja podjetnikov v letih od 2006 do 2010 je razviden iz preglednic v Prilogi 11 in Prilogi 19. Trend poslovanja zasavskih podjetnikov v zadnjih petih letih je prikazan na osnovi podatkov iz letnih poročil, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta19.
Zasavski podjetniki so že sedmo leto zapored ugotovili pozitivni poslovni izid, vendar pa se je trend večletnega povečevanja pozitivnega poslovnega izida končal že v letu 2008. V letu 2009 so bili rezultati poslovanja zasavskih podjetnikov bistveno slabši kakor v letu 2008, saj se je podjetnikov dohodek zmanjšal za več kot tretjino, v letu 2010 pa se rezultati poslovanja glede na leto 2009 niso bistveno spremenili.
19 Rezultati in kazalniki poslovanja v letih 2005 do 2009 so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2008 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2009 podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno.
19
1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV
1.1. PRIHODKI IN ODHODKI
Zasavski podjetniki so v letu 2010 ustvarili 70.534 tisoč evrov prihodkov, 6 % več kakor v letu 2009. Večino celotnih prihodkov, 98,8 %, so pomenili poslovni prihodki, 0,1 % finančni prihodki in 1,1 % drugi prihodki.
Podjetniki so v letu 2010 izkazali 69.700 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 6 % več kakor v letu 2009. Večino poslovnih prihodkov, 98,8 %, so pomenili čisti prihodki od prodaje. Večji del, 98,4 %, čistih prihodkov od prodaje so ustvarili na domačem trgu, 1,2 % na trgu EU in 0,4 % na trgu izven EU.
Finančni prihodki so znašali 45 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2009 večji za 9 %.
Drugih prihodkov je bilo 789 tisoč evrov, 85 % več kakor v letu 2009. Ta vrsta prihodkov obsega poleg neobičajnih postavk tudi prihodke iz naložbenih nepremičnin.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov zasavskih podjetnikov je razviden iz preglednice v Prilogi 12.
Zasavski podjetniki so v letu 2010 ugotovili 66.910 tisoč evrov odhodkov, 6 % več kakor v letu 2009. Rast odhodkov je bila enaka rasti prihodkov.
Večino celotnih odhodkov, 99,3 %, so pomenili poslovni odhodki, 0,6 % finančni odhodki in 0,1 % drugi odhodki.
Podjetniki so v letu 2010 ugotovili 66.420 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 6 % več kakor v letu 2009.
Večji del poslovnih odhodkov, 66,4 %, so pomenili stroški blaga, materiala in storitev. Podjetniki so v letu 2010 ugotovili 44.074 tisoč evrov tovrstnih stroškov, 5 % več kakor v letu 2009.
Stroški dela so pri podjetnikih pomenili 15,9 % vseh poslovnih odhodkov. Znašali so 10.580 tisoč evrov, 6 % več kakor v letu 2009. Vključevali so stroške plač, 71,3 %, stroške pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj, 12,4 %, ter druge stroške dela, 16,3 %.
Stroški plač podjetnikov so v letu 2010 znašali 7.540 tisoč evrov, v primerjavi z letom poprej so se povečali za 7 %. V letu 2010 je bila povprečna mesečna plača na
20
zaposlenega pri zasavskih podjetnikih 861 evrov, 6 % višja kakor v letu 2009 in le za 3 evre manjša kot povprečna slovenska mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih.
V primerjavi s povprečno mesečno plačo zaposlenih v zasavskih družbah pa je bila bistveno nižja, saj so zaposleni v družbah v letu 2010 povprečno mesečno prejeli 1.363 evrov plače.
Podjetniki so v letu 2010 obračunali 1.311 tisoč evrov stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter 1.729 tisoč evrov drugih stroškov dela.
Odpisi vrednosti so v poslovnih odhodkih pomenili 5,6 %. Znašali so 3.742 tisoč evrov, 2 % več kakor v letu 2009. Med odpisi vrednosti je bil največji delež stroškov amortizacije, 88,3 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki.
Podjetniki so v letu 2010 obračunali 8.023 tisoč evrov drugih poslovnih odhodkov, 16 % več kakor v letu 2009. Ti odhodki zajemajo tudi prispevke za socialno varnost podjetnika.
Finančni odhodki podjetnikov so znašali so 396 tisoč evrov, 13 % manj kakor v letu 2009. 68,0 % finančnih odhodkov so pomenili finančni odhodki iz finančnih obveznosti, 32,0 % pa finančni odhodki iz poslovnih obveznosti.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov podjetnikov je razviden iz preglednice v Prilogi 13.
1.2. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI
Dodano vrednost v znesku 18.003 tisoč evrov je ugotovilo 946 podjetnikov, to je 83,1 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 400 tisoč evrov je izkazalo 186 podjetnikov, 16,3 % vseh. V letu 2010 so zasavski podjetniki ugotovili 4 % več dodane vrednosti in 27 % več izgube na substanci kakor v letu 2009.
Zasavski podjetniki so v letu 2010 ustvarili 17.603 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 4 % več kakor v letu 200920. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2010 znašala 24.116 evrov, v primerjavi z letom 2009 je bila večja za 3 %. V primerjavi z neto dodano vrednostjo na zaposlenega pri zasavskih družbah, ki je znašala 31.204 evrov, je bila nižja.
20 Neto dodana vrednost je dodana vrednost zmanjšana za izgubo na substanci.
21
1.3. PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID
Podjetnikov dohodek21 v znesku 4.899 tisoč evrov je v letu 2010 ugotovilo 879 zasavskih podjetnikov, to je 77,2 % vseh. V primerjavi z letom 2009 se je podjetnikov dohodek povečal za 8 %. Njegov delež v vseh prihodkih zasavskih podjetnikov je znašal 6,9 %.
Negativni poslovni izid22 v znesku 1.275 tisoč evrov je v letu 2010 imelo 253 zasavskih podjetnikov, to je 22,2 % vseh. V primerjavi z letom 2009 je bil negativni poslovni izid manjši za 1 %. Njegov delež v vseh prihodkih zasavskih podjetnikov je znašal 1,8 %.
Zasavski podjetniki kot celota so v letu 2010 ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 3.624 tisoč evrov23, kar je za 11 % več kakor v letu 2009.
2. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH, PO DEJAVNOSTIH IN PO OBČINAH
Pomembnejši podatki zasavskih podjetnikov po posameznih skupinah, oblikovanih glede na število zaposlenih, so razvidni iz naslednje preglednice:
POMEMBNEJŠI PODATKI
SKUPINE
število delež
v % število delež
v %
znesek v tisoč EUR
delež v %
znesek v tisoč EUR
delež v %
SKUPAJ 1.138 100,0 730 100,0 68.895 100,0 51.489 100,0
- od 0 do 1 zaposleni 990 87,0 159 21,8 33.151 48,1 30.139 58,5
- od 2 do 9 zaposlenih 141 12,4 482 66,0 30.154 43,8 18.520 36,0
- od 10 do 49 zaposlenih 7 0,6 89 12,2 5.590 8,1 2.830 5,5
PODJETNIKI ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
VREDNOST SREDSTEV NA DAN 31.12.2010
Med zasavskimi podjetniki je bilo kar 87,0 % podjetnikov, ki so imeli od 0 do 1 zaposlenega. Ti so skupaj ustvarili skoraj polovico, 48,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje in ob koncu leta 2010 imeli 58,5 % vseh sredstev zasavskih podjetnikov.
Po številu zaposlenih in čistih prihodkih od prodaje je bila največja skupina podjetnikov, ki so zaposlovali od 2 do 9 delavcev. V tej skupini je bilo 12,4 % podjetnikov, ki so zaposlovali 66,0 % vseh delavcev, ustvarili 43,8 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imeli 36,0 % vseh sredstev zasavskih podjetnikov.
21 Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med celotnimi prihodki in odhodki.
22 Negativni poslovni izid je negativna razlika med celotnimi prihodki in odhodki.
23 Neto podjetnikov dohodek je podjetnikov dohodek zmanjšan za negativni poslovni izid.
22
Razvrstitev zasavskih podjetnikov po posameznih skupinah, oblikovanih glede na število zaposlenih, je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
od 0 do 1 od 2 do 9 od 10 do 49
Deleži v %
Število podjetnikov Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje Vrednost sredstev na dan 31.12.2010
Podjetniki se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, ki se je pričela uporabljati s 1.1.2008.24 Najpomembnejši področji v letu 2010 sta bili področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter področje gradbeništva. 222 podjetnikov področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil je zaposlovalo 24,0 % vseh delavcev, ki so ustvarili 34,3 % vseh prihodkov. 202 podjetnikov s področja gradbeništva je zaposlovalo kar 28,5 % vseh delavcev in ustvarilo 18,7 % vseh prihodkov. Pomembnejša področja so bila še področja predelovalnih dejavnosti, prometa in skladiščenja ter gostinstva.
Struktura temeljnih podatkov zasavskih podjetnikov v letu 2010 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0
Trgovina;
vzdrževanje in popravila motornih vozil
Gradbeništvo Predelovalne dejavnosti
Gostinstvo Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti
Druge dejavnosti
Deleži v %
Število podjetnikov Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto podjetnikov dohodek
24 Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008.
23
Na rezultate poslovanja zasavskih podjetnikov so odločilno vplivali podjetniki s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ustvarili so skoraj četrtino neto dodane vrednosti (24,8 %) in neto podjetnikovega dohodka (23,0 %), ki pa se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšala za 18 %. Podjetniki s področja gradbeništva so ustvarili 23,3 % neto dodane vrednosti in 18,6 % neto podjetnikovega dohodka, ki se je glede na leto poprej povečal za 22 %. Podjetniki s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti pa so ustvarili 9,3 % neto dodane vrednosti in 16,5 % neto podjetnikovega dohodka, katerega rast je bila 9 %.
Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja zasavskih podjetnikov po področjih dejavnosti je razviden iz preglednic v Prilogah 14, 15 in 16.
Zasavska statistična regija ima 3 občine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi.25 Največ podjetnikov ima sedež v občini Zagorje ob Savi (483 oziroma 44,5 % vseh zasavskih podjetnikov), ki so z 44,2 % vseh delavcev ustvarili več kakor polovico (51,6 %) vseh prihodkov. V občino Trbovlje je sodilo 41,6 % podjetnikov, ki so zaposlovali 45,0 % vseh delavcev in dosegli 36,9 % vseh prihodkov. V občini Hrastnik pa je bilo 16,0 % podjetnikov, ki so s 10,8 % vseh zaposlenih dosegli 11,6 % vseh prihodkov podjetnikov.
Struktura temeljnih podatkov o poslovanju podjetnikov v letu 2010 po občinah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0
Hrastnik Trbovlje Zagorje ob Savi
Deleži v %
Število podjetnikov Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto podjetnikov dohodek
Tako neto dodana vrednost kot neto podjetnikov dohodek sta bila ugotovljena v vseh treh občinah. Podjetniki v občini Zagorje ob Savi so ustvarili skoraj polovico neto dodane vrednosti (49,3 %) in neto podjetnikovega dohodka (45,4 %). Sledili so podjetniki iz občine Trbovlje z 39,6 % neto dodane vrednosti in 39,8 % neto podjetnikovega dohodka. Podjetniki iz občine Hrastnik pa so ugotovili 11,1 % neto
25 Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, št. 9/2007).
