281
Najpomembnejši in najbolj zanimiv del kon- gresa so bila plenarna in vabljena predavanja.
Kongres je postregel s predavanji eminentnih hi- drogeologov. Pri nekaterih o teh predavanj so or- ganizatorji ubrali nenavadno pot, predavanja so potekala med kosilom, kar je evropskim ušesom zvenelo nekoliko čudno. Ker je šlo za zelo zani- mive predstavitve, si jih velja nekoliko podrob- neje ogledati. Prvo plenarno predavanje z naslo- vom »Kdaj in kako se je hidrogeologija v Kanadi pričela?« je predstavil Joseph Toth, ki poleg Pe- tra Meyboma velja tudi za začetnika kanadske hidrogeološke šole. Predavanje je bilo zanimivo, ker je v njem preko zgodovinskega orisa pred- stavil razvoj idej o regionalnem toku podzemne vode, hkrati s tem pa je orisal, kako so ti kon- cepti omogočili povsem praktično izkoriščanje podzemne vode. Naslednji predavatelj, Frank Schwartz je predstavil predavanje z naslovom
»Odziv jezer v preriji na ekstremno spremenlji- vost klime; integrirano opazovanje in analize na osnovi modelov«. Ker gre za glavnega urednika ene od osrednjih hidrogeoloških revij Ground Water, je bilo predavanje bolj kot znanstvenega vidika, zanimivo v tistem delu, ko je predstavil pogled urednika na članke, ki jih objavljajo znan- stvene revije. Razložil je pojavljanje časovnih ci- klov ponavljanja različnih idej, ki se vedno znova in znova pojavljajo v revijalnih objavah, kar je poimenoval z izrazom »zombie znanost«. Izbira predavanja Johna A. Cherrya je bila nekoliko ne- navadna. Navkljub temu, da je širši javnosti znan predvsem kot soavtor enega najpomembnejših hidrogeoloških učbenikov s preprostim naslo- vom »Groundwater« in številnih študij s področja transporta onesnaževal v podzemni vodi, se je dotaknil zelo praktične problematike odlaga- nja odpadkov. V svojem predavanju z naslovom
»Odlaganje radioaktivnih odpadkov v Kanadi;
historični pregled in kritika« je podal pregled razvoja metod in razumevanja širjenja radioak- tivnih snovi v podzemni vodi, hkrati pa se je lotil tudi kritike razumevanja kamnin primernih za odlaganje radioaktivnih odpadkov, predvsem s tega vidika da se je potrebno pri tej presoji usme- riti širše in ne le na posamezne kamnine. Hkrati je podal zelo resno kritiko neustreznega pristopa
k recenzijam in revizijam teh študij, ki so pogo- sto zelo pristranske. Allan R. Freeze drugi soav- tor prej omenjenega učbenika se je lotil predava- nja z zelo nenavadnim naslovom »Zakaj piščanec prečka cesto? Dvanajst predpostavk, ki oprede- ljujejo vpliv tehničnih podatkov na odločanje v realnem svetu«. Čeprav gre za predavatelja, ki je avtor številnih klasičnih hidrogeoloških študij predvsem s področja numeričnega modeliranja toka podzemne vode, je predavanje predstavlja- jo odstopanje od glavnega toka hidrogeologije, kljub temu vsebina za slednjo ni bila neaktualna.
Predstavil je koncepte analize tveganja in kako jih uporabiti v hidrogeološki praksi. Zaključno plenarno predavanje je predstavil Garth van der Kamp. Že naslov »Kako daleč smo prišli in kam potujemo?« je napeljeval na to, da se bo v preda- vanju lotil pregleda preteklih dosežkov, ki jih bo primerjal s sedanjim stanjem stroke.
Poleg teh predavanj sta bili predstavljeni še dve izredno zanimivi predavanji, ki ju je spon- zorirala ameriška National Groundwater Asso- ciation - NGWA. Prvo, tako imenovano McEll- hineyevo predavanje, z naslovom »Ekonomska analiza življenjskega cikla vodnjakov - obrav- nava načrtovanja in izvedba« je predstavil Mar- vin F. Glotfelty. Predavatelj je najprej predstavil izhodišča za dimenzioniranje vodnjakov, nato je sledil prikaz analize življenjskega cikla vod- njakov, vse to pa je združil v ekonomsko anali- zo. Sklep predavanja je bil povsem pričakovan, gradnja premalo domišljenih in slabo izvedenih vodnjakov je gledano z daljšega časovnega vidika povsem neekonomična. Drugo, tako imenovano Dracyevo predavanje, z naslovom »Transport vi- rusov v delno nasičenih tleh in v podzemni vodi«
je predstavil Majid Hassanizadeh. Čeprav je bilo predavanje po naslovu sodeč namenjeno pred- vsem virusom, pa je šlo preko tega, avtor je pred- stavil transport koloidov in ostalih delcev skozi porozni medij, kar je verjetno eno najbolj aktual- nih področij raziskav v hidrogeologiji.
V okviru kongresa so bili izdani tudi povzet- ki in daljši članki, ki so prosto dostopni tudi na domači strani kongresa (http://www.xcdtech.
com/iah2 012/iah2012/index.html).
6. Hidrogeološki kolokvij Ljubljana, 22. 11. 2012
Mihael BRENČIČ1’2
'Oddelek za geologijo, NTF, UL, Aškerčeva cesta 12, SI-1000 Ljubljana; e-mail: mihael.brencic@ntf.uni-lj.si
2Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana Tako kot že nekaj let zapored, je bil tudi v letu
2012 organiziran Hidrogeološki kolokvij. Oddelek za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je skupaj s Slovenskim ko- mitejem mednarodnega združenja hidrogeologov - S KI AH povabil predavatelje, ki se pri svojem znanstveno raziskovalnem delu doma in v tujini ukvarjajo s problematiko hidrogeologije. Dogod- ka se je udeležilo okoli šestdeset poslušalcev, med
katerimi so bili z udeležbo lepo zastopani študen- tje različnih letnikov študija geologije.
V prvem predavanju z naslovom »Hidrogeo- loška analiza odnosa med plitvim in globokim vodonosnikom na območju Radencev« je Janja Verzel predstavila rezultate svojega diplomske- ga dela. Svoje delo je utemeljila na analizi ar- hivskih podatkov družbe Radenska, ki na širšem območju Radencev že dolgo vrsto let izkorišča
282
mineralne vode. Predavateljica se je v svoji anali- zi osredotočila predvsem na kemijsko stanje pod- zemnih vod iz vrtin, ki zajemajo vodo na različnih globinah. Na podlagi pregleda in primerjave teh analiz je potrdila nekatera dosedanja dogna- nja o hidrogeoloških razmerah na tem območju.
Prav tako pa se je dokopala do novih spoznanj.
Pokazala je, da imamo opraviti z dvema tipoma globljih vod in da pri dvigu teh voda na površino igrajo pomembno vlogo prelomi. Hkrati s tem je dokazala obstoj plitvega in globokega vododo- nosnika, ki se med seboj mešata ter potrdila ob- stoj Radenskega preloma.
Drugo predavanje z naslovom »Prilagoditev oskrbe s pitno vodo v Ljubljani podnebnim spre- membam in rabi prostora« so pripravile soavtori- ce Branka Bračič Železnik, Barbara Čenčur Curk in Petra Souvent. V predavanju so avtorice pred- stavile rezultate evropskega projekta, ki je pote- kal v okviru transnacionalnega regionalnega so- delovanja za Jugovzhodno Evropo, v projektu pa je sodelovalo 18 partnerjev iz 9 držav. Projekt je bil posvečen vplivu sprememb klime na vire pit- ne vode, potekal pa je tako, da so projektni part- nerji obdelali primere relevantnih vodnih virov na območju držav iz katerih prihajajo. Predava- teljice so predstavile raziskave vpliva morebit- nih klimatskih sprememb na vire pitne vode Lju- bljanskega vodovoda. V prvem delu predavanja so nanizale rezultate klimatskih analiz in napovedi obnašanja klime na območju Slovenije v prihod- nosti. Te napovedi so bile izhodišče za modelne napovedi vplivov na vodni krog, katerih robni po- goj predstavlja klima. Tako so prikazale analizo vplivov klime na pretoke in režim reke Save, ki predstavlja glavni hidravlični robni pogoj vodo- nosnika Ljubljanskega polja ter vpliv sprememb klime na dianamiko in zaloge podzemne vode. Re- zultati hidravličnih modelov so bili izhodišče za napovedi vplivov na količine pitne vode in oceno vplivov na kemijsko stanje podzemne vode. Po- dane analize so prikazale, da bodo napovedane klimatske spremembe vplivale na količino vode
tako v površinskih vodotokih, kot tudi v podzem- ni vodi, vendar pa zaradi izjemnih lastnosti vo- donosnika Ljubljanskega polja ti vplivi ne bodo izraziti. Tako se Ljubljani ni bati za usodo svojega najpomembnejšega vodnega vira, vendar le, če ga bo znala obvarovati pred škodljivimi vplivi, vsaj tako uspešno, kot do sedaj.
Tako kot je že uveljavljena tradicija, je zadnje predavanje predstavil gost iz tujine. Ladislav Holko, ki deluje na Hidrološkem inštitutu Slo- vaške akademije znanosti, je predstavil preda- vanje z naslovom »Vpliv snega na vodni krog - primeri iz Slovaške«. V visokogorju in sredogorju sneg predstavlja pomembno komponento vodne- ga kroga, še zlasti je njegova prisotnost pomemb- na za napajane podzemne vode, saj zaradi svoje narave zadrži večje količine vode in podaljša in- filtracijsko obdobje. V slovenski hidrogeološki praksi imamo, navkljub velikemu pomenu sne- ga za napajanje naših vodonosnikov, na tem po- dročju relativno pomanjkljive izkušnje, zato je bilo predavanje izkušenega raziskovalca s tega področja še kako dobrodošlo. V prvem delu svo- jega predavanja je predstavil pregled zgodovine raziskav snega na Slovaškem, pri tem pa ni šlo zgolj za nizanje zgodovinskih dejstev, temveč je vzporedno nanizal tudi značilnosti nekaterih metod za določitev značilnosti snega in njegovih vplivov na odtok in napajanje podzemne vode.
Sledil je prikaz hidrologije snega z ilustracijo rezultatov v eksperimentalnem povodju. Za ko- nec so bili predstavljeni še rezultati modeliranja snežne odeje s poudarkom na modeliranju deleža uskladiščene vode v snežni odeji.
Tudi tokrat so bila na hidrogeološkem kolok- viju predstavljena zanimiva predavanja. Prav tako kot v preteklih letih je vsakemu od preda- vanj sledila intenzivna razprava, ki je še dodatno osvetlila podane informacije, hkrati s tem pa so se odprla še druga vprašanja, ki odpirajo nove poti raziskav. Čeprav udeležba na teh dogodkih ni sla- ba, pa na predavanjih še naprej pogrešamo večje število hidrogeologov, ki delujejo v praksi.
It- Predstavitev Društva študentov geologije Eva MENCIN
Gotska 4, SI-1000 Ljubljana; e-mail: emencin@gmail.com
Društvo študentov geologije je samostojno, prostovoljno, nepridobitno združenje, ki je bilo ustanovljeno marca 2012 s sedežem na Privozu 11, 1000 Ljubljana. Društvo nadaljuje s poslanstvom in dejavnostmi Organizacije študentov geologije, ki je delovala v preteklih letih. Z nadaljevanjem izvajanja obštudijskih dejavnosti želimo dvigniti raven znanja študentov, vzpostaviti vezi med njimi in geološkimi strokovnjaki ter strokovnjaki dru- gih znanosti, ki so pomembne za geologijo. Poleg upravnega odbora (predsednica in blagajničarka Eva Mencin, podpredsednik Andrej Novak, tajnik Erazem Dolžan) v društvu aktivno sodelujejo tudi ostali študentje geologije.
Društvo študentov geologije je bilo ustanovlje- no z namenom:
- medgeneracijskega povezovanja študentov ter ljubiteljev geologije;
- povezovanja in sodelovanja s strokovnjaki geologije in sorodnih strok;
- organizacije geološkega tabora Geotabor, ki je namenjen vsem, ki jih zanima geologija;
- sodelovanja pri organizaciji Geološko-geo- grafsko-krajinarskega tabora, ki povezuje stroke treh različnih fakultet;
- organizacije strokovnih ekskurzij v Slove- niji in tujini;
