Slovenska koroška duhovščina in narodno vprašanje 1920-1932

(1)

Razprove in gradivo Ljubljana 2000 sl. 36/37 331

SIMON TRIEBNIG: DER KARNTNER SLOWENISCHE KLERUS UND DIE NATIONALE FRAGE 1920-1932

(SLOVENSKA KOROSKA DUHOVSCINA IN NARODNO VPRASANjE 1920-1932) - STUDIA CA- RINTHIACA zv. )(vIL MOHORjEVA, KLAGENFURT/CELOVEC-LjUIlLjANA-WIEN 2000, 172 ^STH.

(s SLOVENS KIM POVZETKOM NA STR. 137-150).

Med eentralna vprasanja zgodovine koroskih Siovencev steje vprasanje, kak- sno druzbenopolitieno vlogo je igrala slovenska duhovsi'ina no Koroskem ob de- janskem pom:mjkanju slovenske posvetne inteligence. Zgodovinarji iz vrst vecinskega prebivalstva praviloma pisejo Ie 0 njenih druzbenopoliticnih dejavnostih in namigujejo na odsotnosllaicne slovenske inteligenee v slovenskem narodnem gi- banju. Zelo redko seveda sprasujejo po vzrokih odsotnosti. ImJITlO razmeroma malo raziskav 0 pastoralnem delu slovenske duhovscine na Koroskem, omenimo Ie razpravo Josefa Marketza Interkulturelle Verstandigung im christlichen Kon- text. Der Beitrag der Kirche zum Zusammenleben der slowenischen und deutsc- hen Volksgruppe in Karnten ⁼ Studia Carinthiaea zv. VI. Mohorjeva, Kbgen- furI/Celovee-Ljubljana-Wien/ Dunaj 1994, 354 str., in v omejenem obsegu razpro- vo Josefa T//ia Die Karnlner Siowenen und die Di6zese Gurk-Klagenfurt. V: An- dreas Moritseh (izd), Die Kamtner Siowenen 1900-2000. Bilanz des 20. Jahrhun- derlS ~ Zgodovina brez meja 7. zv. Mohorjeva, Klagenfurt/Celovee-Ljubljana-Wien 2000, str. 67-169. Vzrok za tako stanje vidimo predvsem v tem, da za Cas med obema svetovnima vojnama ni na voljo viraY, za obdobje po drugi sverovni vojni pa je se abstojeci material neurejen. Analizo pastoralnega deb pa more opraviti Ie strokovnjak, ki go med koroskimi Siovenei verjetno ni, kak sodelavee Ijubljanske tealoske fakultete pa se za 1O eksoticno podrocje tudi se ni zanimal. Taka niti ni- mamo analize verskega mesecnika odnosno tednika ^U edelje". Siovensko zgodovinopisje dosihmal tudi se ni uspelo opraviti analize, statisticne in sieersnje, kje so se na primer porazgubili tisti "rojeni Siovend", ki so absoivirali eeiovsko gimnazijo in bili na gimnaziji zavezani, da so obiskovali pouk slovenscine. Na realki so se dijaki temu izognili ze zacetka njenega delovanja stem, da se enostavno niso priznali kot "rojeni Slovenci". Nekdo pa je moral starsem odnosno dijakom dati tozadeven namig. Slovenci pa so obiskovali tudi realko v Beljaku in sentpa- velsko gimnazijo. Zaenkrat se zadovoljuje zgodovinopisje stem, cia laicne inteligenee pac ni bilo. Ze be;:en pogled no poklieni profil pravnika nom pove, da na Karoskem za slovenskega pravnika ni bilo "dezelne" ali "drZ:lvne", n. pro notarske ali sodnijske s]uzbe, uveljaviti se je moral kveejemu kat "svoboden" pravnik. Sieer pa tudi tu ne moremo posplosevati, saj v 19. stoletju na sedezih nekaterih okraj-

(2)

332 ^Der^Kaminer^slowenische Klerus und die nalionole Frage 1920-1932

nih sodise naletimo tudi nJ sodnike in notarje, ki so uporabljaJi poJeg nemsCine se slovenscino in sicer tudi pri zigih in drugih uradnih papirjih, res pa je, da niso vsak clan oznanjali, cia so Siovenci. Ce se je pravnik zamolcal ali celo odpovedal svojemu siovenskelllll pokoJenju, ga je cakala lahko uradniska ali politicna karie+

fa. Lep primer za to sta M<:uija Rulitz, ki je po svoji koroski poklicni in politicni ka- rieri nadaljeval s poklicno sodnijsko kariero na visjem dezelnem sodisClI v GrazlI, in Matija Abuja, pray tako dezelnozborski poslanec. Albin Poznik, rojen v podjun- skem Skocijanu in eden vodilnih tabornikov na Koroskem, je poklicno delo nada- Ijevallahko Ie v Novem mestu. Odvetnik Alojzij Kraut;o je mahnit s trebuho1l1 za kruhom na Kranjsko. Kaj je spodbudilo odvetnika Segula, dOl je zapustil Celovec, ni znano. Janko Amrlls, pravnik iz Sentjakoba v ROZlI, je zapustil Korosko in nekaj easa zupanoval v Zagrebu. Iz isrega kraja prihaja sodnik Sitter, ki je sluzboval po raznih krajih Kranjske. Spomnimo se na Martina Zwittra z Zilje, ki je deloval v No- vem mestu. Ob zacetku 20. stoletja bi Iahko omen iii pravnike Ruclolfa Ravnika iz Glinj, Oibeja Ilavnika z Rebrce, Jakoba Reichmann" iz Bilcovsa, Gregorja in Josi- pa Sasla iz Siovenjega Plajberka in nenazadnjeJosipa Schaubacha iz Straje vasi, ki je po plebiscitu zapustil Korosko in se patem uveljavil kat veliki zupan mariborske oblasti. To pa se zdalee niso vsi. Nekaj koroskih Siovencev bi lahko nasteli tudi se 5 podrocja medicine in veterinarstva. Pa povrnimo se k duhovnikom, ki jim je bib zagotovljena sluzba tudi na Koroskem, pa ee so bili se tako "nacionalni". Lc en bogoslovec je moral na osnovi dosedanjih raziskav zaracli svojega narodnega clelovanja zapustiti v casu 1l1onarhije celovsko semenisce, nosi! je zvcncc prii1l1ck Neubauer, bogoslovci pa so ga klicali Franjo.

Razprava S. TrieBniga je nastala kat diplamska naloga na institutu za zgodovi- no celovske univerze in je v objavljeni verziji Ie 1l1Jlenkostno spremenjena oclnosno dopolnjena. Diplomske naloge pa so zelo razlicne kvalitete. TrieRnig navezu- je no razmisljanja He/muta Rumplerja Kalholische Kirche und NalioY/alildlenji'a- ge in Karnten. Die Bedeutung des Klagen/urter Priesterseminarsji:ir die Ausbil- dung des slowenischen Klerus (1848-1920) in uvodoma povzame nekatere os- novne ugatovitve slovenskega zgoclovinopisja glede nacionalnega gibanja.

TrieBnig meni, cia so prevratna leta z baji za mejo in plebiscirom ]9]8-J920 pri- nesb visek narodnopoliticne konfromacije, ter nadaljuje: "To so bile r:Jzvojne ten- dence, ki jih je slovensk~l dllhovscina sooblikovala z mocnim narodnopoliticnim angazmajem. Zato je bil nov z"cetek pastoralnega in politicnega del a po 1920 pod zaostrenimi pogoji jasno odlocenega, politicno pa Ie sporn ega konfliktnega sce- nadja, posebno tezak tako za duhovscino kot tudi za katolisko ccrkveno voclstvo.

Ali bo mogoce najti kompromis med vodstvom dezelne politike in slovensko dll- hovscino, ali bo nacionalno nasprotje cepilo katolisko dezelno politiko, ali bo cerkveno vodstvo vzpostJvilo izravnan oelnos do obeh narodnih taborov in ali bo mogoce obvarovati bozje Ijudstvo nacionalne delitve, to so bila leta 1920 tezka vprasanja na bodoenost." Cstr. ]5). Naj kar ugotovimo, da na ta vpras~lnja v pricll-

(3)

RQzprove in grodivo Ljubljana 2QJQ 51. 36/37 333

joCi razpravi ne najdemo zadovaljivih adgovorov in tudi ne odgovorov na se vse~

lej odprtJ vprasanja odnosov med rimskokatolisko Cerkvijo in koroskimi Sioven- ci, kot so to funkcija generalnega vikariata in vikarja v Dobrli vasi, odhod ali beg dela slovenske duhovsCine po plebiscitll oktobra 1920 oclnosno njena lIsocla v dneh protiofenzive koroskih brambovcev v majskih dneh 1919, ter vloga ordina- riata v kreiranju slovenske manjsinske politike na Koroskem po gbsovanjll. More- ce so nekatere grobe napake, ki jih avtor ne bi bi! naredi!, ce bi si ogledal strokov- no Iiteraturo in publicisticne zapise. Kaj npr. ima opraviti Anton Janezic med slo- venskimi dllhovniki in zakaj navaja stolnega prosta Ruclolfa Bllimla kot cllIhovnis- ko osebnost, ki do. se je v plebiseitnih dneh odlocila za Avstrijo? Bh.iml v tem casu nikakor ni bil stolni prost, temvec reven student mariborskega semenisca odno- sno slusatelj Ijubljanske teoloske fakultete, posvecen pa je bi! 29. junija 1922. Tudi o nekaterih duhovnikih, ki so po plebiscitll odsli ali morali oditi, vemo :i.e na 05-

novi sekundarne literature mnogo vee, kot najdemo zapisanega v tej diplom~ki nalogi. Poleg rega je Ie treba povedati, cia so med [em na volje tllcJi dod:Hni viri.

Vsekakor bi moral avtor korigirati v opombah imena dllhovnikov, tudi in zlasti ce jih viri navajajo napacno. Kot primer bi Iahko navedli podklostrskega zlipnika Cu- kala (str. 32), kaplana Carra (str. 35) in iupnika v Sentlenartu pri Sedmih studen- cih Verhnjaka (str. 47). 0 zadnjem najdemo sploh zelo zanimive podatke pri Pe- tru Tropperju. Saj je bil najprej navdusen pristas naeionalsocializma, pozneje pa med njegovimi zrtvami. Med napaene oeene spada tucli ta, cia bi bil skof Aciam Hefter leta ]927 skuiial odvrniti zupnika Vinka Poljanca iz naeelnih verskih razlo- gOY od politicnega delovanja. Skof bi bi! s Poljancell1 kar zadovoljen, ce bi ga bi!

le-ta posluiial in se orientiral po njegovih ieljah. Pa je poznal njegovo priljublje- nost med siovenskillli volilci, pa tlldi njegovo SJlllostojno odlocanje v politicnih vprasanjih. Ker se Poljanec politicno ni ravnal po skofovih zeljah, 11111 skof ob deielnozborskih volitvah ]927 ni dal potrebnega dovoljenja, ki ga je pa brez teiav dobil Janez Stare, eepr:lV ne moremo trditi, da bi bil Stare potem poslusen skofll.

Globalno gledano pa je iikof Ie dosegel svoje. Leta ]930 so pray slovenski dllhov- niki v vrstah Politicnega in gospodarskega clrllstva ocllocilno pripomogli k temu, cia so se z~ILlpniki odlocili in podprli pri drzavnozborskih volitvah ideolosko so- racino krscanskosoeialno stranko. Ta pJ. v dolocenih pogledih ni bila nic IllJnj

"nemska", kot sta to bila LJnciblind in ziJsti n:J lokalni ravni sociJ.lna demokraci- ja, najnevarnejs:1 tekmeca Koroske slovenske stranke pri volitvah. Zelo clvomljivo torej je, ali je leta 1930 do te odloCitve pripeljal s svojim nacrtnill1 delolll vodja krs- canskih socialcev Michael Paulitsch (str. 75) Dokler tega ne bo mogoce podkre- piti z viri, bo veljalo dejstvo, da je to dosegel pac skof Adam Hefter, za kar nam je na valjo nekaj virov, 0 tem pa v svojih spominih poroca tucli neposrecini akter te- danjega Casa Franc Petek Avtor precenjuje deJa slovenskih dezelnozborskih po- slaneev iz duhovniskih vrst. Dejstvo je, cia sta bila v dezelnem zboru izmed sloven~

skih duhovnikov Vinko Poljanec in Janez Starc. Ferdo Krajger je kmetoval, Franc

(4)

334 ^PerKarnlner slowenische Klerus und die oOliooole Frage 1920-1932

Petek je bil zdravnik, ee ze ne omenjamo Janka Ogrisa. Pogled v stenografske zapise koroskega dezelnega zbora bi dal potrebna pojasnila. Franc Petek je morda govoril redkeje, predvsem pa krajse, vendar gredo nJ njegov raeun interpelacije, ki jih je seveda lahko vloZille s podporo socialdemokratskih poslancev. Nekaj pa verno tudi 0 njegovih intervencijah v prid posameznim Siovencem in pozna no je njegovo delo v solski komisiji, kjer je fedna nadomescal poslanca Janeza Starca.

Sploh sta bib enD mandatno obdobje posebna dvojica. Petek, ki je bil v odboru Zveze koroskih zadrug, je Stareu na obcnih zborih Politicnega in gospoclarskega drustva swlno prepliscai porocanje 0 "narodnem gospodarstvu".Janez Stare, ki je bil clan solskega odbora in kot katehet stalno prisoten v soli, pa je Petku prepus- cal razmiSljanje 0 solski problematiki. Seved3 bi moral ;1Vtor upostevati pri obrav- navi vprasanja vsaj najosnovnejso slovensko zgoclovinopisje, pa pogJed:lti tucii objave zgodovinarjev iz vrst veCinskega naroda. Oa tega ni storil, je povscm nera- zumljivo, kef sicer ekstenzivno povzema razne tekste, ne da bi navajal avtorjev, ali

drugace povedano, ne obvlada pravil citiranja. Nacin ekstenzivnega povzemanja,

ali bolje receno prevzemanja, je vsaj enemu izmed prizadetih avtorjev, direktorju Koroskega dezelnega arhiva, doeentu Alfreclu Ogrisu, pognal v glavo vso kri, da je nalogo ostro kritiziral na mednarodnem srecanju zgdovinarjev v Celovcll okto- bra 2000. Koga je hotel s to javno kritiko dejansko prizadeti, pa je bilo navzoi'im tudi takoj jasno. Takih primerov imamo v zadnjem casu kar nekaj, saj najdemo v neki knjigi 0 koroskih Siovencih prevode slovenskih tekstov, yesi' bralec pac hitro opazi, cia bere znune stvarL Pozornost zbudi navaclno presenetljiva ugotQvitev, clo kakih logicnih zakljuckov prihajajo avtorji, 0 katerih sieer bralee ve, cia niso "1'0-

klicni" zgodovinarji ali pa da niso veliko objavljali. Ce bi bili vsi avtorji tako obcut- Ijivi, kot omenjeni Alfred Ogris, bi jih verjetno zadela kar kap. Ekstenzivno prev- zemanje tujih tekstov bi na primerll te diplomske naloge nakazali na stirih prime- rih. TrieBnig povzema Ogrisov tekst zlasti na straneh 22-25. Ti odst;]vki so doma- b identicni s stranmi 397-399 Ogrisove razprave Karnlen 1918-1920. Bilanz de,.

wissenschajllichen Diskussion zwischen zwei ./ubilaen 1970.-1980. V: Helmut Rumpler (izd.), Karntens Volksabstimmung 1920. Wissenschaftliche Kontrover- sen lind historisch-politische Diskllssionen anlaBlich des internationalen Sympo- siums Klagenfun 1980. Klagenfurt 1981, str. 382-407. Nedopustno je, cia avlOr vzbuja vtis, kot da bi bil sam raziskoval po arhivih vzroke odhoda duhovnikov po plebiscitll. Na dolocenih mestih je to ekstenzivno prevzemanje se povrsno, kef avtor enostavno in zelo nelogicno izpusca stavke, dele st~lVkov, posamezne bese- de, zlasti pridevnike, s katerimi avtarji pravzaprav karakterizirajo clolocen pojav ali odloCitev. Lep primer za to je odstavek na str. 91 diplomske naloge. Ko na stra- neh 76-82 pise 0 odnosu deielnozborskih strank do koroskih Siovencev, v opom- bi navaja clelo Hannsa Haasa Die polilischen KrajteverhallnlSSe in Karnlen und die politischen Parteien in ihrer Haltung zu den Kdrlner Slowenen.. V: Helmut Rumpler (izd.), Karntens Volksabstimmung 1920, str. 314-325. Kdor pozna strnje-

(5)

Rozorove in gradivo Ljubljgnq 2000 St. 36/37 335

ne tekste Hannsa Haasa, ve, kako tezko je najti ustrezno obliko povzemanja ozi- roma najti pot sintetienega prevemanja njegovih misli. TrielSnig se je zatekel k preprostejsi, ze opisani obliki delnega izpuseanja brez vsake naveelbe origin::line- ga teksta. Ta del teksta diplomske n"loge se domala dobesedno ujema s tekstom imenovane Haasove razprave na straneh 318-324. Simon TrietSnig je v svojo e1i- plomsko nologo vkljucil tudi poglavje 0 pogajanjih za t. im. kulturno avtonomijo.

Tozadevno se naslanja na razpravi Toneta Zorna in Haasa-Stuhlpfarrerja tel' lIpO- rablja vire, ki jih je objavil Valentin Einspieler. Ta del obsega strani 95-131 diplomske naloge. Prvi del poglavja (str. 95-106) je delno skrben, delno povrsen prevod Zornove razprave Ku/lurna avlonomija za koroske Slovence in nemska manjsi17a v Slover/i)i med obema vOjnama, objavljane v Zgodovinskem i'asopisu 28 (1974), str. 347-366. Zabj pravim slab prevod: veliki zupan mariborske oblasti mutira pri TrieBnigu v mariborskega zupana in se bko podobno cvetko bi "'hko navedli.

Edino, kar bi tu lahko koncidirali avtorju, je, da je sei gledat vsaj Cillier Zeitung in navedel Zornove citate iz tega easopisa v originalu, povsem dosledno pa tucii tega ni zdria!' Zornovemu delu sledi ali bolje reeeno ga eksrenzivno prevzema na zna- ni naein. Sledi nekaj odstavkov lastnega teksta odnosno navajanj virov iz Einspie- lerjeve objave, nakar sledi ponovno ekstenzivno prevzemanje teksrtl 0 kulturni avtonomiji, kot ga beremo v knjigi "Oslerreich unci seine Slowenen" avtorjev Haa-

sa

in StuhlpjaTTerja. Povezovalni tekst tudi ni ravno posrei'en, saj vzbuja vtis, kot cia bi bila kulturna avtonomija na osnovi priznavalnegJ naceb dejansko eksistira- Ia (str. 108 in druge) in da ni ostala Ie na nivoju osnutka odnosno preclloga strank veCinskega prebivalstva v kOfoskem dezelnem zborll. 0 pogajanjih za koroskim Siovencem ponujeno kulturno avtonomijo je seveda dosti pOfoeal rudi tednik Ko- [oski Siovenec, nekaj vesti so prinesli tudi listi vecinskega prebivalstva. Nekaj tega so upostevali v zadnjem CaSu razni avtorji, ki so pisali 0 zgodovini koroskih Slo- vencev v obdobju med obema vojnama. Vso to literature in publicistiko je Triegnig pustil ob strani in se omejil na ekstenzivno prevzemanjc zela strnjenega teksta Haasa in Stuhlpfarrerja, ob neupostevanju vseh pravil citiranja. Tako drugi del tega pog!avja ni kaj vee kat nekorektno povzemanje imenovanega teksta in si- eel' strani 56-65. Kar bi ,"hko koncidirali avtorju, je, da je tekst obeh avtorjev opre- mil s podnaslovi, "omilil" po nepotrebnem osti teksta, kar zadeva karakterizacijo nemskonacionalnih sil na Koroskem in postopanje strank vecine.

Kaj sicer 0 tekstu Iahko se recemo? Nekaj informacij najdemo 0 jeziku verou- ka v koroskih Ijudskih solah in slovensCini v delokrogu cerkve, nekaj 0 skofu Ada- mu Hefterju, nekaj piclih informacij 0 pastoralnem delu slovenskih duhovnikov, njihovem Ie gIavnem podrocju aktivnosri, tel' 0 generalnem vikarju Matiji Randili.

Avtor je imel vse moinosti imenzivnejsega lastnega raziskovalnega deb, ki pa jih ni izkoristil. Delo torej moeno spominja ~a neko disertacijo 0 solstvll na Koros- kem, kjer je moe brati integralen tekst razprnve Martina Wuttej~1 0 zgodovini utrakvisticne sole nJ Koroskem in sicer brez vsake navodnice. Glede nacina citi-

(6)

336 Der Kdrnlner slowenische Klerus und die nalionole Froge 192Q 1932

ranja pa tudi na drugo disertacijo 0 narodnosrni problematiki, v k3teri so viri -raz- ne spomenice slovenskih organizacij - citirane deloma popolnoma samovoljno.

Disertaciji po nisto objavljeni. Morda bo kdo kdaj javno kritiziral tlldi ti disertaci- ji, ki pa se seveda ujemata, kar zadeva nacionalno problematiko, s "korosko zgo- dovinsko solo". Meriia pa morajo biti za vse enaka. Vsekakor bi Illoraia tudi z3102- ba skrbneje pogledati tekste,ki jih zalaga in stem daje v javno presojo.

Avgllstin Malle