UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA
JAN KOSMINA
KOPER, 2021
JA N K O S M IN A Z A K L JU Č N A P R O JE K T N A N A L O G A 2 02 1
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Zaključna projektna naloga
ANALIZA POSLOVANJA GOSPODARSKE DRUŽBE
Jan Kosmina
Koper, 2021 Mentor: izr. prof. dr. Mateja Jerman
POVZETEK
Namen zaključne projektne naloge je ugotoviti uspešnost poslovanja po spremembi lastništva v državnem podjetju Elan, d. o. o. Primerjali bomo poslovne rezultate iz obdobja 2013–2015, ko je bilo podjetje še v državni lasti, s poslovnimi rezultati v obdobju 2015–2018, ko je podjetje poslovalo pod okriljem novih zasebnih lastnikov. Zaključna projektna naloga je razdeljena na dva dela; v prvem delu smo opredelili teoretično plat, ki je potrebna za razumevanje računovodskih izkazov in za njihovo analiziranje; v drugem, praktičnem delu pa je opravljena analiza poslovanja podjetja, Elan d. o. o. Ugotovljeno je bilo, da so se poslovni rezultati podjetja po spremembi lastništva poslabšali.
Ključne besede: prodaja, poslovanje podjetja, analiza, računovodski izkazi.
SUMMARY
The purpose of the diploma thesis is to determine the performance of the business after the change of ownership of the state company Elan d. o. o. We will compare the business results from the period 2013–2015, when the company was still state-owned, with the business results from the period 2015–2018, when the company operated under the auspices of new private owners. The diploma thesis is divided into two parts. In the first part, we defined the theoretical background required to understand the financial statements and analyze them. In the second, practical part, an analysis of the business of Elan d. o. o. It was found that the company's business results deteriorated after the change of ownership.
Keywords: sales, business operations of the company, analysis, financial statements.
UDK: 657:005.71(043.2)
VSEBINA
1 UVOD ... 1
1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč ... 1
1.2 Namen in cilj zaključne projektne naloge ... 2
1.3 Metode za doseganje ciljev zaključne projektne naloge ... 2
1.4 Predpostavke in omejitve problema ... 3
2 ZUNANJE RAČUNOVODSKO POROČANJE ... 4
3 LETNO POROČILO ... 6
3.1 Poslovno poročilo ... 6
3.2 Računovodsko poročilo ... 6
3.2.1 Bilanca stanja ... 6
3.2.2 Izkaz poslovnega izida ... 7
3.2.3 Izkaz denarnih tokov ... 8
3.2.4 Izkaz gibanja kapitala ... 9
3.2.5 Priloge s pojasnili k računovodskim izkazom ... 10
4 ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ... 11
4.1 Vodoravna in navpična analiza računovodskih izkazov ... 11
4.2 Analiza računovodskih izkazov s kazalniki ... 11
4.2.1 Kazalniki stanja financiranja ... 12
4.2.2 Kazalniki stanja investiranja ... 12
4.2.3 Kazalniki plačilne sposobnosti ... 13
4.2.4 Kazalniki obračanja ... 14
4.2.5 Kazalniki gospodarnosti ... 14
4.2.6 Kazalniki dobičkonosnosti ... 15
5 ELAN, D. O. O. ... 16
5.1 Kratka zgodovina podjetja ... 16
6 NAVPIČNA ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ... 18
6.1 Navpična analiza bilance stanja ... 18
6.2 Navpična analiza izkaza poslovnega izida izbranega podjetja ... 19
7 VODORAVNA ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ... 21
7.1 Vodoravna analiza bilance stanja izbranega podjetja ... 21
7.2 Vodoravna analiza izkaza poslovnega izida izbranega podjetja ... 22
8 ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV PODJETJA S KAZALNIKI ... 23
8.1 Analiza s temeljnimi kazalniki stanja financiranja za obdobje 2013–2018 ... 23
8.2 Analiza temeljnih kazalnikov stanja investiranja ... 24
8.3 Analiza s temeljnimi kazalniki plačilne sposobnosti ... 24
8.4 Analiza s temeljnimi kazalniki obračanja ... 25
8.5 Analiza s temeljnimi kazalniki gospodarnosti ... 26
8.6 Analiza s temeljnimi kazalniki dobičkonosnosti... 26
9 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALIZE ... 28
LITERATURA ... 29
PRILOGE ... 31
PONAZORILA Slika 1: Prikaz bilance stanja ... 7
Preglednica 1: Prikaz razčlenitve izkaza poslovnega izida – nemška metoda ... 8
Preglednica 2: Oblika izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje ... 9
Preglednica 3: Oblika izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje ... 9
Preglednica 4: Poslovanje podjetja Elan, d. o. o., v obdobju 2014–2018 ... 16
Preglednica 5: Temeljni kazalniki stanja financiranja ... 23
Preglednica 6: Temeljni kazalniki stanja investiranja ... 24
Preglednica 7: Analiza temeljnih kazalnikov plačilne sposobnosti ... 24
Preglednica 8: Temeljni kazalniki obračanja ... 25
Preglednica 9: Temeljni kazalniki gospodarnosti ... 26
Preglednica 10: Temeljni kazalniki dobičkonosnosti ... 26
KRAJŠAVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve EBIT Poslovni izid iz poslovanja
EBITDA Poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo ROA Return on assets – koeficient čiste donosnosti sredstev ROE Return on equity – koeficient čiste donosnosti kapitala SRS Slovenski računovodski standardi (2016)
ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah RS Republika Slovenija
GVIN Bisnode GVIN
1 UVOD
Slovenska javnost se sprašuje, kakšen vpliv na poslovanje ima prodaja velikih državnih podjetij zasebnim (tako domačim kot tujim) vlagateljem. V zaključni projektni nalogi bomo obravnavali prodajo podjetja Elan, d. o. o., iz leta 2015, in sicer z namenom, da bi ugotovili, ali je bilo poslovanje podjetja uspešnejše takrat, ko je bilo podjetje še v državni lasti, ali takrat, ko je prešlo v zasebno (tujo) last.
Tema privatizacije državnih podjetij odpira različna vprašanja, povezana s kratkoročnimi in dolgoročnimi vplivi, ki jih ima na podjetja z lastništvom, zamenjanim iz državnega v zasebno.
1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč
V akademski skupnosti se z analizo uspešnosti poslovanja ukvarja več različnih znanstvenih vej, zato lahko različni pristopi pripeljejo do različnih sklepov (Neely 2007). V tej zaključni projektni nalogi bomo poslovanje izbranega podjetja analizirali z računovodskega vidika – na ta način bomo ugotovili, ali je podjetje poslovalo bolje pred menjavo lastništva ali po njej.
Vloga računovodstva se je skozi čas spreminjala. V 20. stoletju se je računovodstvo izjemno razvilo, dobilo je nove vloge in zahteve. Začeti je moralo podajati informacije, kaj je bilo nabavljeno in kaj prodano, koliko se dolguje in koliko terja ter s kolikšnim premoženjem gospodarska družba razpolaga (tj. knjigovodstvo). Poleg tega je računovodstvo začelo posredovati informacije o pričakovani in doseženi gospodarski ter finančni uspešnosti poslovanja podjetja (tj. računovodsko predračunavanje). Nazadnje je začelo računovodstvo opravljati tudi funkcijo analiziranja računovodskih informacij (tj. računovodsko analiziranje) (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 3).
Analizo poslovanja lahko na kratko opredelimo kot uporabo metod in orodij za analize pri preučevanju podatkov in poročil, za oblikovanje informacij, pomembnih za poslovno odločanje, ter za posredovanje teh informacij uporabnikom (Bergant 2013, 34).
Letno poročilo družb, v katerem dobimo podatke o poslovanju, je sestavljeno iz (Mayr 2007, 73–74):
bilance stanja,
izkaza poslovnega izida,
izkaza denarnih tokov,
izkaza gibanja kapitala,
priloge s pojasnili k izkazom,
poslovnega poročila.
Vsebina letnega poročila je določena v Zakonu o gospodarskih družbah in Slovenskih
večja podjetja morajo pripraviti obsežnejše poročilo, ki je razčlenjeno na več delov kot poročilo pri manjših podjetjih.
Računovodski izkazi vsebujejo podatke o premoženjskem in finančnem položaju ter o uspešnosti poslovanja podjetja. Njihovo analiziranje je pomembno za različne deležnike, povezane s podjetjem. Z analizo računovodskih izkazov, ki prikazujejo preteklo poslovanje gospodarske družbe, poskušajo uporabniki oceniti prihodnje poslovanje. Če uporabniki lahko točneje ocenijo prihodnje poslovanje, lažje sprejemajo odločitve, pomembne za prihodnost podjetja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 387).
V sklopu računovodske analize se uporabljajo naslednje metode: navpična analiza, vodoravna analiza in analiza s kazalniki. Najbolj razširjena metoda analize računovodskih izkazov je analiza s kazalniki – ti so relativna števila, dobljena z delitvijo določene gospodarske kategorije s kakšno drugo. Kazalniki so lahko izraženi kot koeficienti, indeksi in stopnje udeležbe (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 397).
Ker se v praksi pogosto postavlja vprašanje, ali podjetja, ko preidejo iz državne lasti v zasebno, poslujejo uspešneje, bomo analizirali uspešnost poslovanja izbranega podjetja, ki je tej poti prešlo iz državne lasti v zasebno (tujo) last.
1.2 Namen in cilj zaključne projektne naloge
Namen zaključne projektne naloge je analizirati uspešnost poslovanja izbranega podjetja in ugotoviti, ali se je uspešnost poslovanja, odkar izbrano podjetje ni več v državni lasti, izboljšala.
V praktičnem delu bomo z uporabo vodoravne in navpične analize ter analize s kazalniki analizirali poslovanje pred prodajo državnega podjetja tujim lastnikom in po njej.
Uresničili bomo naslednje cilje:
Predstavili bomo značilnosti zunanjega računovodskega poročanja.
Predstavili bomo značilnosti letnega poročila.
Predstavili bomo teoretična izhodišča analize računovodskih izkazov.
Predstavili bomo teoretična izhodišča analize računovodskih izkazov z uporabo kazalnikov.
Analizirali bomo uspešnost poslovanja izbranega podjetja.
Na podlagi rezultatov analize bomo podali ugotovitev, ali se je poslovanje izbranega podjetja po prodaji izboljšalo ali poslabšalo.
1.3 Metode za doseganje ciljev zaključne projektne naloge
Zaključna projektna naloga bo razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu bomo predstavili strokovna izhodišča s področja zunanjega poročanja, relevantne informacije
o vsebini letnega poročila ter izhodišča za analiziranje računovodskih izkazov. Predstavili bomo tudi izbrane metode analiziranja računovodskih izkazov.
V praktičnem delu bomo analizirali računovodske izkaze izbranega podjetja s pomočjo vodoravne in navpične analize ter analize s kazalniki. Osredotočili se bomo na obdobje treh let pred prodajo izbranega podjetja (2013–2015) in na obdobje po prodaji podjetja (2016–2018).
Po opravljeni analizi bomo ugotovili, ali se je poslovanje po prodaji izboljšalo ali poslabšalo.
1.4 Predpostavke in omejitve problema
Predpostavljamo, da so podatki prikazani v javno objavljenih letnih poročilih, resnični in pošteni. Omejitve naše zaključne projektne naloge so v tem, da bomo analizirali vpliv prodaje državnega podjetja zasebnim (tujim) vlagateljem le na primeru izbranega podjetja.
2 ZUNANJE RAČUNOVODSKO POROČANJE
Področje računovodstva in računovodskega poročanja v Sloveniji ureja Zakon o gospodarskih družbah, v katerem je zapisano, da slovenska podjetja za zunanje poročanje lahko uporabljajo slovenske računovodske standarde ali mednarodne standarde računovodskega poročanja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 29). Namen slovenskih računovodskih standardov je podati pravila o strokovnem ravnanju na področju računovodenja. Pravila oblikuje Slovenski inštitut za revizijo (Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 95/15, 74/16 – popr., 23/17, 57/18 in 81/18, 1. odstavek).
Družbe se po velikosti delijo na mikrodružbe, majhne, srednje in velike družbe. Delijo se glede na povprečno število delavcev v poslovnem letu, čiste prihodke od prodaje ter vrednost aktive.
Podjetje, ki ga bomo obravnavali v tej zaključni projektni nalogi, spada v kategorijo velikih podjetij, zato bomo v tem poglavju predstavili pomembna določila, ki jih Zakon o gospodarskih družbah predvideva za velika podjetja na področju zunanjega poročanja.
Velika družba je družba, ki ni mikrodružba, majhna ali srednja družba. Izpolnjevati mora naslednja merila (Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21, 55. člen):
povprečno število zaposlenih mora presegati 250,
čisti prihodki od prodaje morajo presegati 40.000.000 evrov in
vrednost aktive mora presegati 20.000.000 evrov.
Velikost družbe se določi na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let, in sicer na bilančni presečni dan bilance stanja (ZGD-1, 55. člen). Razvrstitev družb po velikosti je s stališča računovodskega poročanja pomembna zaradi različnih zahtev za sestavljanje in javno objavljanje letnih računovodskih izkazov, globine razčlenjevanja postavk v posameznih računovodskih izkazih, obsežnosti prilog s pojasnili k njim, zakonsko predpisane obveznosti revidiranja računovodskih izkazov ipd. (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 28).
Letna poročila velikih kapitalskih družb pregleda revizor na način in pod pogoji, ki so določeni z zakonom, ki ureja revidiranje. Revizor mora revidirati računovodsko poročilo ter pregledati poslovno poročilo v obsegu, potrebnem, da bi preveril, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila (ZGD-1, 57. člen, 1. odstavek). Revizorjevo poročilo mora obsegati več ključnih točk: opredelitve družbe, opis obsega revizije, revizijsko mnenje, pojasnjevalni odstavek, mnenje o usklajenosti ali neusklajenosti poslovnega poročila, datum in revizorjev podpis (ZGD-1, 57. člen, 2. odstavek).
Revizija se opravlja zato, da bi imeli uporabniki večje zaupanje v računovodske izkaze. V Sloveniji revizijo opravljajo neodvisni strokovnjaki, ki imajo naziv pooblaščeni revizor (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 364). Po prebiranju literature o reviziji sklepamo, da je ta
pomembna zato, ker družbe ne izkažejo vedno resničnih in poštenih podatkov o svojem poslovanju in je zato naloga revizorja podati mnenje o resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov.
Letno poročilo vsebuje poslovno ter računovodsko poročilo:
Vsebino poslovnega poročila določa 70., 70a., in 70b. člen ZGD,
Vsebino računovodskega poročila določajo 60.–69. člen ZGD (ZGD-1, 60.–69. člen).
Do podatkov o gospodarskih družbah lahko zunanji uporabniki dostopajo po spletnih portalih.
Državni spletni portal za pridobivanje informacij iz letnih poročil o gospodarskih družbah je spletni portal AJPES, ki je osrednja nacionalna institucija na področju registracije poslovnih subjektov ter zbiranja, objavljanja in posredovanja podatkov in informacij za zagotavljanje preglednega nacionalnega in evropskega poslovnega okolja (Ajpes, b. l.). Kot zunanji uporabniki smo omejeni na javno dostopne informacije.
3 LETNO POROČILO
Letno poročilo je poročilo o poslovanju podjetja v določenem poslovnem letu. Vsa podjetja ga morajo pripraviti v skladu z zakonodajo. Sestavljeno je iz poslovnega ter računovodskega poročila (Igličar, Hočevar in Zaman Groff, 2013, 295).
3.1 Poslovno poročilo
Poslovno poročilo lahko razumemo kot trditve in pogled uprave na poslovanje podjetja.
Vsebuje primerjave v času, da bi bralec poročila dobil vtis o dinamiki in smeri razvoja družbe.
V njem so navedeni tudi izidi poslovanja družbe in finančni položaj. Za razliko od računovodskih izkazov izidi poslovanja v poslovnem poročilu zajemajo širše področje.
Pomembno je, da v poslovnem poročilu podjetje zajame vsa pomembna področja poslovanja družbe, na primer: vizija, strategija, prvine, organiziranost in procesi, ekonomika, finance, tveganja, in sicer z dolgoročnega, srednjeročnega in kratkoročnega vidika (Bergant, 2013, 208, 209).
Poslovno poročilo mora vsebovati pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja. Treba je zapisati tudi bistvena tveganja in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena (Mayr 2007, 87). Poslovno poročilo mora vsebovati tudi vse pomembnejše dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta, pričakovani razvoj družbe, delovanje družbe na področju raziskav in razvoja, obstoj podružnic družbe in opis politike raznolikosti, ki se izvaja v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe iz različnih vidikov (ZGD- 1, 70. člen, 3. odstavek). Poslovno poročilo je torej bolj vsebinsko kot računsko naravnan dokument, ki med prebiranjem poda uporabniku občutek o delovanju podjetja, njegovi velikosti ter o prihodnjih ciljih razvoja družbe.
3.2 Računovodsko poročilo
Računovodsko poročilo vsebuje letne računovodske izkaze in priloge s pojasnili k računovodskim izkazom.
3.2.1 Bilanca stanja
Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje višino in strukturo sredstev ter obveznosti do virov sredstev podjetja na določen dan (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 300, Uvod v računovodstvo). Bilanca stanja pokaže premoženjski in finančni položaj podjetja na določen dan. Razdeljena je razdeljena na dve strani – strani, na kateri so prikazana sredstva, pravimo aktivna stran, tisti, na kateri so obveznosti do virov sredstev, pa pasivna stran.
Pomembno je, da sta obe strani bilance vrednostno izenačeni (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 300–301).
Bilanca stanja akumulira vplive preteklih računovodskih odločitev. Poslovodstvo tako lahko ob pomoči zaposlenih v računovodskem oddelku s svojimi odločitvami optimizira stanje v bilanci stanja (Barton in Simko 2002). V nadaljevanju na Sliki 1 prikazujemo prikaz bilance stanja.
Slika 1: Prikaz bilance stanja Vir: (Kranjc 2013, 147)
Poleg poslovne uspešnosti, ki jo izmerimo s čistim dobičkom, je prav tako pomembno tudi to, s kakšnimi sredstvi smo ta čisti dobiček dosegli in kako se je podjetje financiralo. Pomen računovodske analize gibanja sredstev, dolgov in kapitala ter ugotavljanja razmerij med njimi se je v zadnjem času občutno povečalo, z njim pa tudi uporaba različnih kazalnikov, ki so izračunani na podatkih bilance stanja (Morec 2014).
Členjenost bilance stanja je odvisna od velikosti podjetja (Mayr 2007, 76). Bilanca stanja velikih podjetjih vsebuje več postavk kot bilanca stanja manjših gospodarskih družb. Iz strukture virov sredstev v bilanci stanja lahko dobimo denimo informacije o zadolženosti podjetja, ki jih nato lahko primerjamo s podatki preostalih gospodarskih družb v isti panogi, in ugotovimo, ali je podjetje nadpovprečno, povprečno ali podpovprečno zadolženo. Razčlenitev bilance stanja za velika podjetja je prikazana v Prilogi 6.
3.2.2 Izkaz poslovnega izida
Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu (Mayr 2007, 75). Gre za računovodski izkaz, ki se nanaša na določeno obdobje in ne na točno določen trenutek. Za ugotovitev poslovnega izida seštejemo vse prihodke v določenem obdobju in od teh odštejemo vse odhodke. Če so odhodki višji od prihodkov, beležimo izgubo, če so pa prihodki višji od odhodkov, beležimo dobiček (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 307).
Družbe lahko izbirajo med dvema prikazoma izkaza poslovnega izida. Obstaja nemška različica, ki jo uporablja večina uporabnikov v Sloveniji, ter anglosaksonska različica. V
nadaljevanju v Preglednici 1 prikazujemo razčlenitev izkaza poslovnega izida po nemški metodi.
Preglednica 1: Prikaz razčlenitve izkaza poslovnega izida – nemška metoda 1. Čisti dohodki od prodaje
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 5. Stroški blaga, materiala in storitev
6. Stroški dela 7. Odpisi vrednosti 8. Drugi poslovni odhodki 9. Finančni dohodki iz deležev 10. Finančni dohodki iz danih posojil 11. Finančni dohodki iz poslovnih terjatev
12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 15. Drugi dohodki
16. Drugi odhodki 17. Davek iz dobička 18. Odloženi davki
19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (1 + 2 + 3 + 4 … +18) Vir: ZGD-1, 66. člen.
3.2.3 Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je eden izmed temeljnih računovodskih izkazov. V njem prikazujemo spremembe denarnih sredstev v določenem obdobju, in sicer prejemke in izdatke. Prejemki pomenijo povečanje denarnih sredstev, izdatki pa zmanjšanje. Če so prejemki višji od izdatkov, se bo stanje denarnih sredstev povišalo, če so pa nižji, se bo stanje denarnih sredstev zmanjšalo (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 332).
Pri izkazu denarnih tokov imamo po slovenskih računovodskih standardih na voljo dve metodi, neposredno in posredno metodo. V nadaljevanju v Preglednici 2 prikazujemo neposredno metodo izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje.
Ni dovolj, da gospodarska družba izkazuje pozitiven poslovni izid, pomembno je tudi, da ga zna pretvoriti v pozitiven denarni tok. Pomen prikaza denarnih tokov se nenehno povečuje, in sicer zaradi prepričanja, da se denarni tok ne da ponarediti, kar pa žal ne drži, saj obstaja veliko možnih načinov za prirejanje tega izkaza (Morec 2015).
Preglednica 2: Oblika izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje
A. Denarni tokovi pri poslovanju I. Prejemki pri poslovanju II. Izdatki pri poslovanju
III. Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju B. Denarni tokovi pri investiranju
I. Prejemki pri investiranju II. Izdatki pri investiranju
III. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju C. Denarni tokovi pri financiranju
I. Prejemki pri financiranju II. Izdatki pri financiranju
III. Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju D. Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju + začetno stanje denarnih sredstev Vir: Slovenski računovodski standardi, 22.
3.2.4 Izkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala prikazuje spremembe pri kapitalu, ki so se zgodile v posameznih njegovih postavkah v določenem obdobju (poslovnem letu). To so lahko bili bodisi premiki v kapital ali pa premiki iz kapitala – premiki v kapital pomenijo povečanje, premiki iz kapitala pa njegovo zmanjšanje kapitala (Podbevšek 2007).
Preglednica 3: Oblika izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje
A. Vpoklicani kapital I. Osnovni kapital
II. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) B. Kapitalske rezerve
C. Rezerve iz dobička I. Zakonske rezerve
II. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže
III. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) IV. Statutarne rezerve
V. Druge rezerve iz dobička D. Revalorizacijske rezerve
E. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti F. Preneseni čisto poslovni izid
I. Preneseni čisti dobiček II. Prenesena čista izguba G. Čisti poslovni izid poslovnega leta
I. Čisti dobiček poslovnega leta II. Čista izguba poslovnega leta H. Skupaj
Vir: Slovenski računovodski standard, 23.
3.2.5 Priloge s pojasnili k računovodskim izkazom
V prilogi s pojasnili k računovodskim izkazom so razkriti različni podatki o poslovanju podjetja. Če je podjetje mikro, majhno ali srednje, mu ni treba razkriti toliko podatkov, kot če gre za veliko podjetje. Velike družbe morajo po 69. členu ZGD-1 poleg 2. in 3. odstavka, v katerih so navedeni vsi podatki, ki jih morajo razkriti mikro, majhne in srednje družbe, razkriti še podatke, navedene v 4. odstavku 69. člena ZGD-1. Poleg tega morajo velika podjetja razkriti še informacije, ki jih določa SRS.
4. odstavek 69. člena ZGD-1 določa:
a) Če bi razkriti podatki zaradi njihove specifičnosti škodovali poslovanju družbe, jih družba ni dolžna razkriti, morajo pa podjetja razkriti naslednje informacije,
b) Znesek, porabljen za revizorja za revidiranje letnega poročila, in ločeno zneske, izplačane temu revizorju, za:
druge storitve dajanja zagotovil,
storitve davčnega svetovanja,
za druge nerevizijske storitve.
Priloge s pojasnili k računovodskim izkazom imajo namen pomagati razumeti poslovanje zunanjim uporabnikom, ko prebirajo računovodske izkaze. V naslednjem poglavju se bomo osredotočili na analizo računovodskih izkazov, ki nam lahko z uporabo različnih metod analiziranja prikaže različne vidike poslovanja.
4 ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Računovodski izkazi so končni produkt računovodske službe. Njihov namen je zagotavljanje informacij o finančnem položaju in uspešnosti podjetja, ki so koristne deležnikom za sprejemanje ekonomskih odločitev (Lončar 2009, 22).
Deležniki, ki jim lahko te informacije koristijo, so finančni analitiki, fizične osebe ali podjetja z deleži v podjetju, potencialni vlagatelji, zaposleni, dobavitelji, kupci idr. (Benjamin in Stanga 1977, 187–192).
Analiza računovodskih izkazov se uporablja za ocenjevanje uspešnosti poslovanja izbranega podjetja. Poznamo več metod analiziranja računovodskih izkazov. V tej zaključni projektni nalogi bomo uporabili metode vodoravne in navpične analize ter analize s kazalniki.
4.1 Vodoravna in navpična analiza računovodskih izkazov
Z vodoravno analizo ugotavljamo, kako se med različnimi obdobji spreminjajo posamezne postavke v računovodskih izkazih, zato jo imenujemo tudi analiza računovodskih izkazov v času. Z navpično analizo proučujemo pomembnost in smer gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih z ugotavljanjem strukturnih deležev, zato jo imenujemo tudi analiza strukturnih deležev računovodskih izkazov (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 391, 394).
Za boljše razumevanje, katere postavke so bolj relevantne za primer izbranega podjetja, bomo najprej opravili navpično analizo, da bi ugotovili pomembnost določenih postavk, nato pa bomo naredili še vodoravno analizo najbolj relevantnih postavk, da bi videli, kako so se skozi čas spreminjale.
4.2 Analiza računovodskih izkazov s kazalniki
V praktičnem delu te zaključne projektne naloge bomo na primeru izbranega podjetja analizirali računovodske izkaze z uporabo metode analize s kazalniki, ki je najbolj razširjena metoda za analizo računovodskih izkazov (Igličar, Hočevar in Zaman Groff, 2013, 397).
»Računovodski kazalniki so relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki. Lahko so koeficienti, stopnje udeležbe ali indeksi«
(Mayr 2007, 137). Koeficiente dobimo tako, da podatek, ki ga primerjamo, delimo s podatkom, s katerim ga primerjamo. Stopnja udeležbe je relativno število, ki prikazuje razmerje med dvema istovrstnima kategorijama, od katerih se prva nanaša na del, druga pa na celoto. Če to pomnožimo s 100, dobimo odstotek udeležbe. Indeks dobimo tako, da določen podatek o posamezni kategoriji v računovodskih izkazih primerjamo z istovrstno izhodiščno velikostjo.
Poznamo časovni in stvarni indeks (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 397, 398).
V nadaljevanju bomo predstavili temeljne kazalnike financiranja, investiranja, plačilne sposobnosti, obračanja, gospodarnosti in dobičkonosnosti. Tehnični izračun računovodskih kazalnikov je na videz zelo preprost, vendar nas lahko zavede. Marsikaterega finančnika ali računovodjo izračuni kazalnikov zavedejo in glede na dobljene rezultate na slepo sprejemajo odločitve, ki niso optimalne. Stroka se zato vrača k dvema preprostejšima kazalnikoma, EBIT in EBITDA, ki se v praksi uporabljata kot ocena obsega denarnega toka iz poslovanja. Problem nastane, saj ni predpisano, kako se kazalnika izračunata, zato se izračuni med podjetji lahko razlikujejo (Morec 2013).
4.2.1 Kazalniki stanja financiranja
S kazalniki stanja financiranja analiziramo pasivno stran bilance stanja. Zanima nas delež posameznih virov financiranja oziroma obveznosti do virov sredstev ter z njo povezana sposobnost najemanja novih dolgov (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 400). Za primer našega podjetja smo izbrali naslednje kazalnike stanja financiranja: 1. delež kapitala v financiranju, 2. delež dolgov v financiranju in 3. delež finančnih dolgov v financiranju.
1. Delež kapitala v financiranju = Kapital / obveznosti do virov sredstev
Kazalnik nam prikaže kolikšen je delež kapitala v strukturi financiranja podjetja. Delež je lahko od 0 do 100 odstotkov. Višji kot je, večji je delež kapitala v strukturi financiranja podjetja. Leta 2018 je povprečni delež kapitala za slovenske gospodarske družbe znašal 48,6% (Ajpes, b. l.).
2. Delež dolgov v financiranju = Dolgovi / Obveznosti do virov sredstev
Kazalnik nam prikaže delež dolgov v strukturi financiranja podjetja. Delež je lahko od 0 do 100 odstotkov. Višji kot je, večji je delež dolgov v strukturi financiranja podjetja. Leta 2018 je povprečni delež dolgov v financiranju za slovenske gospodarske družbe znašal 51,4%.
3. Delež finančnih dolgov v financiranju = Finančni dolgovi / Obveznosti do virov sredstev Kazalnik nam prikaže delež finančnih dolgov v strukturi financiranja podjetja. Delež je lahko od 0 do 100 odstotkov. Višji kot je, večji je delež finančnih dolgov v strukturi financiranja podjetja (Slovenski inštitut za revizijo 2016).
4.2.2 Kazalniki stanja investiranja
S kazalniki stanja investiranja analiziramo strukturo sredstev, in sicer analiziramo aktivno stran bilance stanja. Te informacije so pomembne za odločanje o investicijah v določene vrste sredstev (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 404). Predstavljamo naslednje kazalnike stanja investiranja: 1. delež dolgoročnih sredstev, 2. delež osnovnih sredstev v sredstvih, 3. delež kratkoročnih sredstev in 4. delež finančnih naložb v sredstvih.
1. Delež dolgoročnih sredstev = Dolgoročna sredstva / sredstva
Kazalnik nam prikaže delež dolgoročnih sredstev v strukturi sredstev. Delež je lahko od 0 do 100 odstotkov. Višji ko je, večji je delež dolgoročnih sredstev v strukturi sredstev. Leta 2018 je povprečni delež dolgoročnih sredstev za slovenske gospodarske družbe znašal 58,5 %.
2. Delež osnovnih sredstev v sredstvih = Osnovna sredstva / Vsa sredstva
Kazalnik nam prikaže delež osnovnih sredstev v strukturi sredstev. Delež je lahko od 0 do 100 odstotkov. Višji ko je, večji je delež osnovnih sredstev v strukturi sredstev.
3. Delež kratkoročnih sredstev = Kratkoročna sredstva / Sredstva
Kazalnik nam prikaže delež kratkoročnih sredstev v strukturi sredstev. Delež je lahko od 0 do 100 odstotkov. Višji ko je, večji je delež kratkoročnih sredstev v strukturi sredstev. Leta 2018 je povprečni delež za slovenske gospodarske družbe znašal 410,56 %.
4. Delež finančnih naložb v sredstvih = Finančne naložbe / Vsa sredstva
Kazalnik nam prikaže delež finančnih naložb v strukturi sredstev. Delež je lahko od 0 do 100 odstotkov. Višji kot je, večji je delež finančnih naložb v strukturi sredstev.
4.2.3 Kazalniki plačilne sposobnosti
Kazalniki plačilne sposobnosti nam pokažejo kratkoročno sposobnost podjetja, da nemoteno poravnava zapadle obveznosti. Merimo jih na različne načine. Lahko iz bilance stanja, lahko pa iz denarnih tokov (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 407). Predstavljamo naslednje kazalnike plačilne sposobnosti: kratkoročni koeficient, hitri koeficient in dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev.
1. Kratkoročni koeficient = Kratkoročna sredstva / Kratkoročne obveznosti
Kazalnik nam prikaže, kolikšen del vseh kratkoročnih obveznosti je lahko podjetje poravnalo s kratkoročnimi sredstvi na določen presečni datum. Če je koeficient manjši od 1, podjetje s kratkoročnimi sredstvi ne pokriva vseh kratkoročnih obveznosti, in obratno, če je koeficient večji od 1.
2. Hitri koeficient = (Denarna sredstva + Kratkoročne finančne naložbe) / Kratkoročne obveznosti
Kazalnik nam prikaže, kolikšen del kratkoročnih obveznosti je lahko podjetje poravnalo z denarnimi sredstvi na določen presečni datum. Če je koeficient manjši od 1, podjetje z denarnimi sredstvi in kratkoročnimi finančnimi naložbami ni pokrilo vseh kratkoročnih obveznosti, in obratno, če je koeficient večji od 1.
3. Dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev = (kapital + Rezervacije + Dolgoročne obveznosti + Dolgoročne pasivne časovne razmejitve) / Dolgoročna sredstva
Kazalnik nam prikaže delež kapitala, dolgoročnih dolgov, rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v razmerju do dolgoročnih sredstev (Slovenski inštitut za revizijo, 2016).
4.2.4 Kazalniki obračanja
S kazalniki obračanja proučujemo hitrost obračanja določenih vrst sredstev, izražajo, koliko je poslovodstvo učinkovito pri poslovanju s sredstvi (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 413).
Predstavljamo naslednje kazalnike obračanja: 1. koeficient obračanja terjatev do kupcev, 2. koeficient obračanja zalog proizvodov, 3. koeficient obračanja zalog materiala in 4. koeficient obračanja sredstev.
1. Koeficient obračanja terjatev do kupcev = Prihodki od prodaje / povprečno stanje terjatev do kupcev
Kazalnik nam prikaže število obratov terjatev do kupcev v denarna sredstva v enem letu.
Višja ko je vrednost kazalnika, krajši je povprečni plačilni rok kupcev. Izračun kazalnika z uporabo prihodkov od prodaje je približek (Slovenski inštitut za revizijo, 2016).
2. Koeficient obračanja zalog proizvodov = stroški prodanih proizvodov / Povprečno stanje zalog proizvodov
Kazalnik nam prikaže število obratov zaloge proizvodov v prodajo v enem letu. Višja ko je vrednost kazalnika, manjša je povprečna doba vezave zalog proizvodov (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 415).
3. Koeficient obračanja zalog materiala = Stroški materiala / Povprečno stanje zalog materiala Kazalnik nam prikaže število obratov zaloge materiala v proizvodnjo v letu dni. Višja ko je vrednost kazalnika, manjša je povprečna doba vezave zalog materiala (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 416).
4. Koeficient obračanja sredstev = Prihodki / Povprečno stanje sredstev
Kazalnik nam prikaže število obratov sredstev v letu dni. Višja ko je vrednost kazalnika, hitreje se bodo sredstva povrnila. Na kazalnik vpliva tudi vrsta panoge, saj bo, če je v panogi delež dolgoročnih sredstev visok, koeficient kazalnika nižji in obratno (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 416).
4.2.5 Kazalniki gospodarnosti
S kazalniki gospodarnosti ugotavljamo učinkovitost poslovanja podjetja. Prikazujejo razmerje med prihodki in odhodki (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 417). V nadaljevanju predstavljamo naslednja kazalnika gospodarnosti: 1. koeficient gospodarnosti poslovanja in 2.
kazalnik celotne gospodarnosti.
1. Koeficient gospodarnosti poslovanja = Poslovni prihodki / Poslovni odhodki
Kazalnik nam prikaže, koliko poslovnih prihodkov je podjetje ustvarilo na eno enoto poslovnih odhodkov. Če je koeficient manjši od 1, pomeni, da poslovni odhodki presegajo poslovne prihodke, in obratno, če je koeficient večji od 1 (Slovenski inštitut za revizijo, 2016).
2. Kazalnik celotne gospodarnosti = Prihodki / odhodki
Kazalnik nam prikaže koliko celotnih prihodkov je podjetje ustvarilo na eno enoto celotnih odhodkov. Če je koeficient manjši od 1 pomeni, da odhodki presegajo prihodke in obratno,
če je koeficient večji od 1 (Slovenski inštitut za revizijo, 2016).
4.2.6 Kazalniki dobičkonosnosti
Pri kazalnikih dobičkonosnosti ugotavljamo dobičkonosnost prihodkov, sredstev in kapitala.
Vrednosti običajno izražamo v odstotkih (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 419).
Predstavljamo naslednje kazalnike dobičkonosnosti: 1. dobičkonosnost iz poslovanja, 2. čista dobičkonosnost prihodkov, 3. čista dobičkonosnost sredstev in 4. čista dobičkonosnost kapitala.
V praksi se uporabljajo še drugi kazalniki, kot na primer koeficient izplačila dividend, razširjena donosnost sredstev, dividenda na delnico, osnovni čisti poslovni izid na delnico, popravljeni čisti poslovni izid na delnico itd., vendar teh ne bomo obravnavali.
1. Dobičkonosnost iz poslovanja = Poslovni izid iz poslovanja / Poslovni prihodki
Kazalnik nam prikaže, koliko dobička iz poslovanja podjetje ustvari s poslovnimi dohodki.
Pove nam, koliko enot dobička iz poslovanja podjetje ustvari na 100 enot poslovnih prihodkov. Višji ko je rezultat, boljša je dobičkonosnost iz poslovanja.
2. Čista dobičkonosnost prihodkov = Čisti poslovni izid / Celotni prihodki
Kazalnik nam prikaže, koliko čistega dobička podjetje ustvari s celotnimi prihodki. Pove nam, koliko enot dobička podjetje ustvari na 100 enot celotnih prihodkov. Višji ko je rezultat, boljša je čista dobičkonosnost prihodkov.
3. ROA, čista dobičkonosnost sredstev = Čisti poslovni izid obračunskega obdobja / Povprečna sredstva
Kazalnik nam prikaže razmerje med čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja in povprečnimi sredstvi. Višji ko je delež čistega poslovnega izida obračunskega obdobja v razmerju do sredstev, večja je dobičkonosnost sredstev. Poznamo več načinov izračunanja ROA – izbrali smo način, pri katerem v imenovalcu uporabimo povprečno vrednost sredstev, lahko pa bi ROA izračunali tudi z vrednostjo sredstev zadnjega dneva poslovnega leta.
4. ROE, čista dobičkonosnost kapitala = Čisti poslovni izid obračunskega obdobja / Povprečni kapital
Kazalnik nam prikaže razmerje med čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja in povprečnim kapitalom. Višji ko je delež čistega poslovnega izida obračunskega obdobja v razmerju do kapitala, večja je dobičkonosnost kapitala. V našem primeru smo izbrali način, pri katerem v števcu uporabimo povprečno vrednost kapitala, lahko pa bi ROE izračunali tudi z vrednostjo kapitala zadnjega dneva poslovnega leta.
5 ELAN, D. O. O.
Za svojo analizo smo izbrali podjetje Elan, d. o. o. Podatke o podjetju in njegovih računovodskih izkazih smo pridobili s spletne strani podjetja in a portala GVIN, na katerem so objavljeni računovodski izkazi izbranega podjetja. Naša analiza je bila narejena za obdobje pred prodajo podjetja (2013–2015) ter za obdobje po njej (2015–2018). Uporabili smo vodoravno in navpično metodo analize računovodskih izkazov ter analizo s kazalniki.
Podjetje Elan, d. o. o., spada v kategorijo velikih podjetij in posluje v treh panogah – v panogi proizvodnje smučarske opreme in trgovskega blaga povezanega s smučanjem, v panogi proizvodnje jadrnic ter v panogi proizvodnje vetrnih elektrarn. V nadaljevanju bomo na kratko opisali poslovanje podjetja v obdobju 2014–2018. Podatki so prikazani v Preglednici 4.
Preglednica 4: Poslovanje podjetja Elan, d. o. o., v obdobju 2014–2018
Leto 2014 2015 2016 2017 2018
Stopnja rasti 2014- 2018
Število zaposlenih 508 546 577 716 704 38,60%
Vrednost sredstev v
€
80.958.0 00
82.475.0 00
83.478.0 00
83.918.0 00
90.597.0
00 11,90%
Vrednost kapitala v
€
25.172.0 00
28.795.0 00
29.971.0 00
27.988.0 00
27.466.0
00 9,10%
Prihodki od prodaje v €
54.560.0 00
58.680.0 00
58.418.0 00
66.893.0 00
67.690.0
00 24,10%
Vir: Elan 2018
Iz Preglednice 4 je razvidno, da je število zaposlenih v obdobju 2014–2018 naraslo za 38,6 % – leta 2018 je bilo zaposlenih 196 več ljudi kot leta 2014. Stanje sredstev se je v obdobju 2014–
2018 povečalo za 11,9 % oziroma za 9,639 milijona evrov. Stanje kapitala se je v izbranem obdobju povečalo za 9,1 % oziroma za 2,294 milijona evrov. Dohodki od prodaje so se v izbranem obdobju povečali za 24,1 % oziroma za 13,13 milijona evrov.
5.1 Kratka zgodovina podjetja
Podjetje Elan, d. o. o., deluje od leta 1945, ko ga je ustanovil ga je Rudi Fižingar. Glavna dejavnost podjetja je bila izdelava športnega orodja. V 1960. letih je podjetje širilo svoj nabor izdelkov – najpomembnejši izdelek so bile smuči, majhne jadrnice in drugi čolni ter oprema za športne objekte. V 1970. letih je Elan začel pridobivati status inovatorja predvsem po zaslugah Ingemarja Stenmarka, ki je na tekmovanjih v smučanju zmagoval na smučeh njihove blagovne znamke. V Obdobju 1980–1990 je v Sloveniji smučanje postalo tako rekoč nacionalni šport in s tem je narastel tudi ugled podjetja, postalo je neke vrste nacionalni ponos. V obdobju 1990–
2000 je podjetje kot inovacijo predstavilo krajše smuči z večjimi loki, kar je povzročilo revolucijo v tedanjem smučanje. V obdobju 2000–2010 so nadaljevali krajšanje smuči in se s
tem približali današnjim smučem z zarezno tehniko, t. i. carving smučem, ki so prav tako rezultat razvoja in dela v Elanu (Elan, b. l.), ki so ju zaradi pomanjkljivega prijavljanja patentov prevzeli tudi preostali svetovni proizvajalci smuči.
Podjetje Elan je eno najprepoznavnejših slovenskih podjetij in imelo je velik vpliv na razvoj slovenskega smučanja druge polovice 20. stoletja. Ob tem ima tudi bogato zgodovino inovacij, ki so Slovenijo postavile na zemljevid kot inovativno družbo, ki je kljub majhnemu številu prebivalcev zmožna marsikaterega vrhunskega dosežka.
Podjetje pa velikega učinka ni povzročilo le pri smučarski industriji in z njo povezani smučarski kulturi v Sloveniji, temveč tudi pri jadralski, saj so bili tudi največji izdelovalci jadrnic na našem območju. S tem so pripomogli cenovno dostopnejšim jadrnicam in omogočili širšim množicam, da so si lahko privoščile nakup jadrnice.
6 NAVPIČNA ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
V Prilogah 4 in 5 predstavljamo rezultate navpične analize bilance stanja za obdobje 2013– 2018 ter navpično analizo izkaza poslovnega izida za obdobje 2013–2018. V nadaljevanju bomo izpostavili leta 2013, 2015 in 2018.
6.1 Navpična analiza bilance stanja
Najprej bomo predstavili rezultate navpične analize bilance stanja. Medsebojno primerjamo leta 2013, 2015 in 2018 – za medsebojno primerjavo so bila ta leta izbrana zato, ker je bilo leto 2013 prvo leto analize, 2015 je bilo leto pred prodajo, leta 2018 pa je podjetje že tri leta poslovalo pod novimi lastniki. Izpostavljamo samo najbolj relevantne postavke, izbrane glede na delež njihove pomembnosti v navpični analizi.
Dolgoročna sredstva so leta 2013 pomenila 62,8 % odstotkov vseh sredstev, ki so znašala 82.420.000 €, leta 2015 so pomenila 58,16 % vseh sredstev, ta so znašala 82.475.000 €, leta 2018 pa je bila udeležba dolgoročnih sredstev 52,37 % vseh sredstev, ki so znašala 90.597.000 €. Delež dolgoročnih sredstev se je zmanjševal, vendar so se dolgoročna sredstva v obdobju 2013–2018 povečala za približno 8.000.000 €. Iz teh podatkov je razvidno, da se je ta delež v analiziranem obdobju zmanjšal.
Opredmetena osnovna sredstva so leta 2013 znašala 56,77 %, leta 2015 nato 52,1 % vseh sredstev, 2018 pa 46,57 % vseh sredstev. Absolutno so se v tem obdobju zmanjšala za približno 4.500.000 €. Dolgoročne finančne naložbe so leta 2013 znašale 5,98 % vseh sredstev, leta 2015 dalje 6,02 %, 2018 pa 4,98 % odstotkov vseh sredstev.
Kratkoročna sredstva so leta 2013 znašala 37,01 % vseh sredstev, leta 2015 dalje 41,71 %, leta 2018 pa 47,14 % vseh sredstev. Delež kratkoročnih sredstev se je v obdobju 2013–2018 povečal. Zaloge so leta 2013 znašale 11,10 %, leta 2015 nato 12,53 %, leta 2018 pa 15,60 % vseh sredstev.
Kratkoročne poslovne terjatve so leta 2013 znašale 23,94 %, leta 2015 dalje 26,65 %, leta 2018 pa 28,61 % vseh sredstev. Iz teh podatkov je razvidno, da je podjetje z novimi lastniki ubralo drugo strategijo, to je bilo zmanjšanje dolgoročnih sredstev ter povečanje kratkoročnih.
Kapital je leta 2013 znašal 44,93 % vseh obveznosti do virov sredstev, ki so znašala 37.033.000 €, leta 2015 je nato znašal 34,91 % od 82.475.000 €, leta 2018 pa 30,32 % vseh obveznosti do virov sredstev, ki so znašala 90.597.000 €. Delež kapitala se je v tem obdobju zmanjšal, je pa zrastel v absolutni vrednosti. Dolgoročne obveznosti so leta 2013 znašale 21,50 % vseh virov sredstev, leta 2015 nato 19,96 %, leta 2018 pa 19,26 % vseh virov sredstev.
Delež se med leti ni bistveno spreminjal. Dolgoročne finančne obveznosti so leta 2013 znašale 21,50 %, leta 2015 nato 19,96 %, leta 2018 pa 19,26 % vseh obveznosti do virov sredstev. Tudi
v tem primeru vidnejših sprememb v relativnem deležu ni bilo. Dolgoročnih poslovnih obveznosti v letih 2013, 2015 in 2018 ni bilo.
Kratkoročne obveznosti so leta 2013 znašale 26,45 % vseh obveznosti do virov sredstev, leta 2015 so znašale 42,64 odstotkov vseh obveznosti do virov sredstev, leta 2018 pa 48,21 odstotkov vseh obveznosti do virov sredstev. Kratkoročne finančne obveznosti so leta 2013 znašale 10,36 odstotkov, leta 2015 dalje 27,05 %, leta 2018 pa 31,53 % vseh obveznosti do virov sredstev. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da se je kratkoročna finančna zadolžitev izrazito povečala. Kratkoročne poslovne obveznosti so leta 2013 znašale 16,08 odstotkov, leta 2015 zatem 15,58 %, leta 2018 pa 16,68 % vseh obveznosti do virov sredstev.
Izpostavili bomo ključne podatke iz obdobij 2013–2015 in 2016–2018, da bi podali in utemeljili ugotovitev, kdaj je bilo stanje v bilanci stanja objektivno boljše. Sredstva so bila skupaj višja v obdobju po prodaji, vendar je bila struktura obveznosti do virov sredstev slabša, saj je podjetje povečalo dolžniško financiranje, posebno kratkoročne obveznosti. Sklepamo, da je podjetje kot posledico prilagodilo strukturo sredstev.
6.2 Navpična analiza izkaza poslovnega izida izbranega podjetja
V nadaljevanju sledi navpična analiza izkaza poslovnega izida podjetja. Medsebojno primerjamo leta 2013, 2015 in 2018. Predstavljamo najrelevantnejše postavke, izbrane glede na njihov delež v navpični analizi.
Poslovni prihodki so leta 2013 znašali 106,91 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 53.839.000 €, leta 2015 so znašali 110,82 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 58.680.000 €, leta 2018 pa 103,59 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 67.690.000 €.
Poslovni prihodki so se v obdobju 2013–2018 v absolutnem znesku povečali za 13.000.000 €.
Poslovni odhodki so leta 2013 znašali 102,30 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 53.839.000 €, leta 2015 so nato znašali 101,62 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 58.680.000 €, leta 2018 pa 101,88 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 67.690.000 €.
Poslovni odhodki so se prav tako povečali za približno 13.000.000 €. Stroški blaga, materiala in storitev so leta 2013 znašali 73,78 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 53.839.000 €, leta 2015 so znašali 72,57 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 58.680.000 €, leta 2018 pa 69,74 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 67.690.000 €. Stroški dela so leta 2013 znašali 18,78 odstotkov, leta 2015 so znašali 19,73 %, 2018 pa 25,24 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 67.690.000 €. EBIT je leta 2013 znašal 0,35 % čistih prihodkov od prodaje, leta 2015 nato 8,60 % čistih prihodkov od prodaje, leta 2018 pa 2,56 %, ki so znašali 67.690.000 €. Celotni prihodki so leta 2013 znašali 103,94 %, leta 2015 zatem 112,39 %, 2018 pa 106,45 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 67.690.000 €. Celotni odhodki so leta
prodaje, ki so znašali 67.690.000 €. Celotni poslovni izid je leta 2013 znašal –3,30 %, leta 2015 zatem 6,13 % čistih prihodkov od prodaje, 2018 pa –0,73 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 67.690.000 €. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je leta 2013 znašal –3,30 %, leta 2015 je znašal 6,13 % čistih prihodkov od prodaje, 2018 pa –0,73 % čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 67.690.000 €.
Obseg poslovanja se je sicer povečal, se je pa poslovanje podjetja v skladu z zgoraj navedenimi podatki poslovnega izida v obdobju 2013–2018 poslabšalo. Celotni poslovni izid je bil 2016 še pozitiven, vendar je bil nato naslednje dve leti, 2017 in 2018, negativen. Eden od razlogov za negativen rezultat je tudi povišanje stroškov dela in blaga.
7 VODORAVNA ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
V Prilogi 1 ter 2 in 3 smo opravili vodoravno analizo bilance stanja za obdobje 2013–2018 in vodoravno analizo izkaza poslovnega izida za obdobje 2013–2018. Izpostavili bomo tri posamezna leta, to so 2013, 2015 in 2018. Preglednice so v prilogi.
7.1 Vodoravna analiza bilance stanja izbranega podjetja
Predstavljamo rezultate vodoravne analize bilance stanja, in sicer postavke, ki so najbolj relevantne glede na njihov delež v navpični analizi.
Dolgoročna sredstva so leta 2013 znašala 51.762.000 €, leta 2015 nato 47.967.000 €, leta 2018 pa 47.450.000 €. Relativno so se dolgoročna sredstva zmanjšala za 8,33 %. Opredmetena osnovna sredstva so leta 2013 znašala 46.792.000 €, leta 2015 zatem 42.969.000 €, leta 2018 pa 42.194.000 € – skupno so se v obravnavanem obdobju torej zmanjšala za 9,82 %.
Kratkoročna sredstva so 2013 znašala 30.500.000 €, leta 2015 34.403.000 € in leta 2018 končno 42.710.000 € – povečala so se za 40,03 %.
Podjetje je v letih 2013–2018 zmanjšalo dolgoročna sredstva in povečalo kratkoročna. Iz tega lahko sklepamo, da podjetje ni vlagalo v dolgoročna sredstva, kot so oprema, stroji ipd.
Kapital je leta 2013 znašal 37.033.000 €, leta 2015 nato 28.795.000 €, leta 2018 pa 27.467.000 € – zmanjšal se je torej za 25,83 %, kar je povečalo dolžniško financiranje v strukturi sredstev. Dolgoročne obveznosti so leta 2013 zanašale 17.722.000 €, leta 2015 nato 16.465.000 € in leta 2018 zatem 17.453.000 € – torej so se zmanjšale za 1,52 %.
Dolgoročne finančne obveznosti so leta 2013 znašale 17.722.000 €, leta 2015 zatem 16.465.000 € in leta 2018 nato 17.453.000 €. Dolgoročnih poslovnih obveznosti v letih 2013 in 2018 ni bilo. Kratkoročne obveznosti so leta 2013 znašale 21.798.000 €, leta 2015 35.165.000 €, leta 2018 pa 43.680.000 € – povečale so se za 100 odstotkov, in to je močno spremenilo strukturo obveznosti.
Kratkoročne finančne obveznosti so leta 2013 znašale 8.542.000 €, leta 2015 zatem 22.312.000 € in leta 2018 nato 28.568.000 € – povečale so se za 234 %. Zaradi novih kratkoročnih finančnih obveznosti so se skupne kratkoročne obveznosti pomembno povečale.
Kratkoročne poslovne obveznosti so leta 2013 znašale 13.265.000 €, leta 2015 nato 12.853.000 € in leta 2018 zatem 15.112.000 € – torej se niso veliko spremenile.
Vse obveznosti do virov sredstev so 2013 znašale 82.420.000 €, leta 2015 zatem 82.475.000 € in 2018 nato 90.597.000 € – torej so se povečale za 9,92 %.
Lastniško financiranje je v tem obdobju ostalo približno enako, je pa na drugi strani dolžniško
7.2 Vodoravna analiza izkaza poslovnega izida izbranega podjetja
V nadaljevanju sledi opis vodoravne analize izkaza poslovnega izida. Analizirali smo obdobje 2013–2018. Izpostavili bomo tri leta iz tega obdobja, in sicer leta 2013, 2015 ter 2018.
Izpostavljamo postavke, ki so najbolj relevantne glede na njihov delež v navpični analizi.
Poslovni prihodki so leta 2013 znašali 57.558.000 €, leta 2015 zatem 65.023.000 € in 2018 nato 70.117.000 €, povečali so se za 21,82 %. Čisti dohodki od prodaje so leta 2013 znašali 53.839.000 €, leta 2015 že 58.680.000 €, leta 2018 pa 67.690.000 € – povečali so se torej za 25,73 %. Poslovni odhodki so leta 2013 znašali 55.083.000 €, leta 2015 zatem 59.628.000 in leta 2018 nato 68.965.000 € – povečali so se torej za 25,20 %. Stroški blaga, materiala in storitev so leta 2013 znašali 39.507.000 €, leta 2015 nato 42.584.000 €, leta 2018 pa 47.205.000 €, povečali so se za 19,49 %. Stroški dela so leta 2013 znašali 10.110.000 €, leta 2015 nato 11.579.000 € in leta 2018 zatem 17.087.000 €, povečali so se torej za 69,01 %. Odpisi vrednosti so 2013 znašali 5.166.000 €, leta 2015 zatem 4.812.000 € in leta 2018 4.320.000 € – zmanjšali so se za 16,38 odstotkov.
Dohodki so v tem obdobju izkazali manjšo rast, kar je vplivalo tudi na slabši poslovni rezultat.
Stroški dela so se (merjeno v odstotnem deležu) med vsemi stroški najbolj povečali, kar je poslabšalo poslovni rezultat.
EBIT je leta 2013 znašal 188.000 €, leta 2015 nato 5.045.000 € in leta 2018 zatem 1.735.000 €, povečal se je za 922,87 %. Finančni dohodki so leta 2013 znašali 416.000 €, leta 2015 že 1.168.000 € in leta 2018 celo 1.290.000 €, povečali so se za 310 %. Finančni odhodki so leta 2013 znašali 2.228.000 €, leta 2015 potem 2.526.000 €, leta 2018 pa 3.586.000 €, torej so se v tem obdobju povečali za 222,8 %. Celotni dohodki so leta 2013 znašali 55.959.000 €, leta 2015 nato 65.951.000 € in leta 2018 kar 72.056.000 €. Celotni odhodki so leta 2013 znašali 57.736.000 €, leta 2015 nato 62.351.000 €, leta 2018 pa 72.553.000 €. Celotni poslovni izid je leta 2013 znašal –1.777.000 €, leta 2015 celo 3.600.000 €, leta 2018 pa –497.000 €. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je leta 2013 znašal –1.777.000 €, leta 2015 kar 3.600.000 €, leta 2018 pa –497.000 €.
8 ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV PODJETJA S KAZALNIKI
V tem poglavju analiziramo računovodske izkaze družbe Elan, d. o. o., s kazalniki, da bi ugotovili, ali se je poslovanje podjetja po prodaji (leta 2015) poslabšalo ali izboljšalo. Za analizo smo izbrali obdobje treh let pred prodajo in treh let po prodaji.
8.1 Analiza s temeljnimi kazalniki stanja financiranja za obdobje 2013–2018
V Preglednici 5 smo izračunali temeljne kazalnike stanja financiranja za obdobje 2013–2018.
Kazalniki v Preglednici 5 so izračunani na način, kot smo ga predstavili v teoretičnem delu v poglavju 4.2.1.
Preglednica 5: Temeljni kazalniki stanja financiranja
Pred prodajo Po prodaji
Kazalniki 2013 2014 2015 2016 2017 2018
Delež kapitala v
financiranju 44,93 % 31,09% 34,91% 35,90 % 33,35% 30,32%
Delež dolgov v
financiranju 55,07 % 68,91% 65,09% 64,10 % 66,65% 69,68%
Delež finančnih
dolgov 31,87 % 45,91% 47,02% 48,60 % 50,51% 50,80%
Vir: Bisnode, b. l.
Iz preglednice je razvidno, da se je delež kapitala v strukturi financiranja v analiziranem obdobju znižal. Leta 2013 je znašal 44,93 %, leta 2018 pa 30,32 %. V obdobju 2013–2015 se je znižal za 10,2 odstotne točke, po prodaji 2015–2018 pa še za dodatnih 4,59 odstotne točke.
Rezultat nam pove, da je bilo podjetje vse bolj zadolženo. Delež dolgov v strukturi financiranja se je v analiziranem obdobju povečal. Leta 2013 je znašal 55,07 %, leta 2018 pa 69,68 %. V obdobju 2013–2015 se je zvišal za 10,02 odstotne točke, v obdobju 2015–2018 pa še za dodatnih 4,59 odstotne točke. Delež finančnih dolgov v financiranju se je v analiziranem obdobju povečeval – leta 2013 je znašal 31,87 %, leta 2018 pa 50,80 %. V obdobju 2013–2015 se je zvišal za 15,15 odstotne točke, v obdobju 2015–2018 pa še za dodatnih 3,78 odstotne točke. Ta rezultat nam pove, da je izbrano podjetje za svoje poslovanje potrebovalo vedno več bančnih posojil.
Iz analize je razvidno, da je delež kapitala v podjetju Elan, d. o. o., v primerjavi s slovenskim povprečjem podpovprečen. Leta 2018 je bil povprečen delež za slovenske gospodarske družbe 48,6 %, v podjetju Elan, d. o. o., pa 30,32 % – torej za 18,28 odstotne točke manj. Delež dolgov v financiranju je med slovenskimi gospodarskimi družbami leta 2018 v povprečju znašal 51,4 %, v podjetju Elan je bil torej nadpovprečen.
8.2 Analiza temeljnih kazalnikov stanja investiranja
V Preglednici 6 smo predstavili izračunane temeljne kazalnike stanja investiranja za obdobje 2013–2018. Kazalniki v Preglednici 6 so izračunani na način, ki smo ga predstavili v teoretičnem delu v poglavju 4.2.2.
Preglednica 6: Temeljni kazalniki stanja investiranja
Pred prodajo Po prodaji
Kazalniki 2013 2014 2015 2016 2017 2018
Delež dolgoročnih sredstev 62,80% 61,47% 58,16% 55,32% 54,86% 52,37%
Delež osnovnih sredstev v sredstvih 56,83% 55,38% 52,12% 49,93% 49,50% 46,66%
Delež kratkoročnih sredstev 37,01% 38,37% 41,71% 44,48% 44,85% 47,14%
Delež finančnih naložb v sredstvih 6,22% 6,24% 6,05% 5,42% 5,38% 5,03%
Vir: Bisnode, b. l.
Delež dolgoročnih sredstev v strukturi sredstev se je v analiziranem obdobju nižal. Leta 2013 je znašal 62,80 %, leta 2018 pa 52,37 % – zmanjšala so se predvsem opredmetena dolgoročna sredstva. V obdobju pred prodajo se je delež dolgoročnih sredstev znižal za 4,64 odstotne točke, v obdobju po prodaji pa še za dodatnih 5,79 odstotne točke. Ta rezultat nam pove, da se je delež dolgoročnih sredstev manjšal in večal se je delež kratkoročnih. Delež osnovnih sredstev v strukturi sredstev se je v analiziranem obdobju zniževal. Leta 2013 je znašal 56,83 %, leta 2018 pa 46,66 %. V obdobju pred prodajo se je znižal za 4,71 odstotne točke, v obdobju po prodaji pa za 5,46 odstotne točke. Rezultat nam pove, da je imelo podjetje v tem obdobju vse manj osnovnih sredstev. Delež kratkoročnih sredstev v strukturi sredstev se je v analiziranem obdobju povečeval. Leta 2013 je znašal 37,01 %, leta 2018 pa 47,14 %, najbolj so se povečale kratkoročne poslovne terjatve ter zaloge. Delež finančnih naložb v strukturi sredstev se je sicer zmanjšal, vendar sprememba ni pomembna. Leta 2013 je delež znašal 6,22 %, leta 2018 pa 5,03 %.
8.3 Analiza s temeljnimi kazalniki plačilne sposobnosti
V Preglednici 7 so prikazani temeljni kazalniki plačilne sposobnosti za obdobje 2013–2018.
Kazalniki v Preglednici 7 so izračunani na način, ki smo ga predstavili v teoretičnem delu v poglavju 4.2.3.
Preglednica 7: Analiza temeljnih kazalnikov plačilne sposobnosti
Pred prodajo Po prodaji
Kazalniki 2013 2014 2015 2016 2017 2018
Kratkoročni koeficient 1,4 0,95 0,98 0,72 1,04 0,98
Hitri koeficient 0,06 0,04 0,06 0,1 0,07 0,06
Dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev 1,07 0,87 0,96 0,67 1,01 0,97 Vir: Bisnode, b. l.
Kratkoročni koeficient se je v obdobju 2013–2018 zmanjšal. Leta 2013 je znašal 1,4, kar pomeni, da je lahko podjetje na dan 31. 12. 2013 z vsemi kratkoročnimi sredstvi poravnalo 1,4- kratnik kratkoročnih obveznosti, leta 2018 pa 0,98-kratnik. Rezultat nam pove, da je na bilančni presečni dan izbrano podjetje leta 2013 lahko odplačalo vse svoje kratkoročne obveznosti, leta 2018 pa mu ni več uspelo poravnati vseh kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi sredstvi.
Hitri koeficient je imel v letih 2013 in 2018 enako vrednost, in sicer 0,06, kar pomeni, da je lahko podjetje poravnalo 0,06-kratnik vseh kratkoročnih obveznosti z denarnimi sredstvi.
Koeficient dolgoročnega financiranja dolgoročnih sredstev je bil leta 2013 višji kot leta 2018, in sicer 1,07, kar nam pove, da so bila pri podjetju vsa dolgoročna sredstva pokrita z dolgoročnimi viri. Leta 2018 je znašal 0,97, kar nam pokaže, da vsa dolgoročna sredstva niso bila pokrita z dolgoročnimi viri.
8.4 Analiza s temeljnimi kazalniki obračanja
V Preglednici 8 smo izračunali temeljne kazalnike obračanja za obdobje 2013–2018. Kazalniki v Preglednici 8 so izračunani na način, ki smo ga predstavili v teoretičnem delu v poglavju 4.2.4.
Preglednica 8: Temeljni kazalniki obračanja
Pred prodajo Po prodaji
Kazalniki 2013 2014 2015 Povprečje 2016 2017 2018 Povprečje Koeficient obračanja
terjatev do kupcev
2,68 2,78 2,82 2,76 2,77 3,16 2,77 2,9 Koeficient obračanja
zalog proizvodov
4,84 5,34 5,39 5,19 5,03 5,22 4,77 5,01 Koeficient obračanja
zalog materiala
3,08 3,4 3,38 3,29 3,21 3,21 2,86 3,09 Koeficient obračanja
sredstev
0,63 0,67 0,72 0,67 0,7 0,8 0,78 0,76 Vir: Bisnode, b. l.
Koeficient obračanja terjatev do kupcev je v obdobju pred prodajo znašal povprečno 2,76, kar nam prikaže število obratov terjatev kupcev v denarna sredstva v enem letu. V obdobju po prodaji je bil povprečen koeficient 2,9, kar pomeni, da je bil plačilni rok kupcev krajši.
Koeficient obračanja zalog proizvodov je v obdobju pred prodajo povprečno znašal 5,19, v obdobju po prodaji pa povprečno 5,01. V obdobju pred prodajo je bilo v povprečju večje število obratov zalog proizvodov v prodajo v enem letu. Koeficient obračanja zalog materiala je v obdobju pred prodajo povprečno znašal 3,29, v obdobju po prodaji pa 3,09. Podatki kažejo, da je bilo v obdobju pred prodajo število obratov v proizvodnjo v letu dni večje, kar kaže na boljše poslovanje z zalogami. Koeficient obračanja sredstev je v obdobju pred prodajo povprečno znašal 0,67, v obdobju po prodaji pa 0,76. Koeficient nam prikaže število obratov sredstev v
8.5 Analiza s temeljnimi kazalniki gospodarnosti
V Preglednici 9 smo prikazali izračunane temeljne kazalnike gospodarnosti za obdobje 2013–2018. Kazalniki, prikazani v Preglednici 9, so izračunani na način, ki smo ga predstavili v teoretičnem delu v poglavju 4.2.5.
Preglednica 9: Temeljni kazalniki gospodarnosti
Pred prodajo Po prodaji
Kazalniki 2013 2014 2015 Povprečje 2016 2017 2018 Povprečje Koeficient gospodarnosti
poslovanja
1,04 1 1,09 1,03 1 1,02
Koeficient celotne gospodarnosti
0,97 1 1,06 1,01 1,02 0,97 0,99 0,99 Vir: Bisnode, b. l.
Koeficient celotne gospodarnosti je v obdobju pred prodajo povprečno znašal 1,01, v obdobju po prodaji pa 0,99. Iz tega lahko sklepamo, da je podjetje v obdobju pred prodajo poslovalo bolje, saj so bili dohodki višji od odhodkov. Ker so razlike zelo majhne, je težko oceniti, kdaj je bilo poslovanje uspešnejše.
8.6 Analiza s temeljnimi kazalniki dobičkonosnosti
V spodnji preglednici smo izračunali temeljne kazalnike dobičkonosnosti za obdobje 2013–
2018. Kazalniki v Preglednici 10 so izračunani na način, ki smo ga predstavili v teoretičnem delu v poglavju 4.2.6.
Preglednica 10: Temeljni kazalniki dobičkonosnosti
Pred prodajo Po prodaji
Kazalniki 2013 2014 2015 Povprečje 2016 2017 2018 Povprečje Dobičkonosnost iz
poslovanja
0,33
%
1,78
%
7,76
%
3,29 3,74
%
2,08
%
2,47
%
2,76 Čista dobičkonosnost
prihodkov
–3,18
%
0,21
%
5,46
%
0,83 1,92
%
–2,74
%
–0,68
%
–0,50 Čista dobičkonosnost
sredstev
-2,07
%
0,15
%
4,41
%
0,83 1,51
%
–2,33
%
–0,56
%
–0,46 Čista dobičkonosnost
kapitala
-4,46
%
0,39
%
13,34
%
3,09 4,28
%
–6,73
%
–1,79
%
–1,41 Vir: Bisnode, b. l.
Dobičkonosnost iz poslovanja je bila v obdobju pred prodajo povprečno 3,29 %, v obdobju po prodaji pa 2,76 %. Ti podatki nam pokažejo, da so v obdobju pred prodajo na 100 € poslovnih prihodkov v povprečju ustvarili 3,29€ poslovnih prihodkov, v obdobju po prodaji pa 2,76 €.
Čista dobičkonosnost prihodkov je bila v obdobju pred prodajo povprečno 0,83 %, v obdobju
