Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920
Izdajatelj:
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.
Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si
Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v publikaciji Delovni zvezki UMAR, ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
http://www.gov.si/umar/public/dz.php
Odgovorna urednica: Eva ZVER Prevod povzetka: Tina POTRATO Lektoriranje povzetka: Dean Jesson
Lektoriranje: Sonja Cestnik-Zadnek, Služba za prevajanje in lektoriranje Generalnega sekretariata Vlade RS Tehnična urednica, prelom: Ema Bertina KOPITAR
Distribucija: Katja FERFOLJA Tisk: SOLOS, Ljubljana
Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Naklada: 200
Ljubljana, 2006
© UMAR, 2006. Objava in povzemanje besedila publikacije delno ali v celoti je dovoljeno z navedbo vira.
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
Judita Mirjana Novak
Delovni zvezek 3 / 2006
Kazalo
Povzetek 7
Summary 8
Uvod 9
1 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 11
1.1 Skupni poslovni izid gospodarskih drub v letu 2004 12
1.1.1 Prihodki 13
1.1.2 Odhodki 15
1.2 Poslovanje gospodarskih drub v posameznih dejavnostih v letu 2004 18
1.2.1 Prihodki in odhodki drub v posameznih dejavnostih 19
1.2.2 Poslovni izid drub v posameznih dejavnostih 20
1.3 Sredstva in obveznosti do virov sredstev vseh gospodarskih drub skupaj in po
posameznih dejavnostih v letu 2004 23
1.3.1 Sredstva 23
1.3.2 Obveznosti do virov sredstev 26
1.4 Plaèilna sposobnost 28
1.4.1 Evidence pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno veè kot
pet dni v mesecu 28
1.4.2 Prisilne poravnave, steèaji in likvidacije 29
1.4.3 Izbrisi po Zakonu o finanènem poslovanju podjetij 30
1.5 Uspenost poslovanja vseh gospodarskih drub skupaj in po posameznih dejavnostih
v letih 2003 in 2004 30
2 Poslovanje gospodarskih družb glede na velikost v letu 2004 35
2.1 Gospodarske drube glede na tevilo zaposlenih 35
2.1.1 Poslovanje gospodarskih drub glede na tevilo zaposlenih v letu 2004 35 2.1.2 Kazalniki uspenosti poslovanja gospodarskih drub glede na tevilo zaposlenih v letu
2004 37
2.2 Velike, srednje in majhne drube 38
2.2.1 Poslovanje velikih, srednjih in majhnih drub v letu 2004 39 2.2.2 Kazalniki uspenosti poslovanja velikih, srednjih in majhnih drub v letu 2004 43
3 Izvozniki v letu 2004 45
3.1 Poslovanje izvoznikov v letu 2004 45
3.1.1 Poslovni izid 46
3.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev 47
3.2 Uspenost poslovanja izvoznikov v letih 2003 in 2004 48
4 Gospodarske družbe glede na obliko lastnine v letu 2004 51
4.1 Poslovanje gospodarskih drub glede na obliko lastnine v letu 2004 51
4.1.1 Poslovni izid 52
4.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev v letu 2004 54
4.2 Uspenost poslovanja gospodarskih drub glede na obliko lastnine v letih 2003 in 2004 55
6 UMAR Delovni zvezek 3/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Povzetek/Summary
5 Gospodarske družbe glede na poreklo kapitala v letu 2004 57
5.1 Poslovanje gospodarskih drub glede na poreklo kapitala v letu 2004 57
5.1.1 Poslovni izid 58
5.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev v letu 2004 60
5.2 Uspenost poslovanja gospodarskih drub glede na poreklo kapitala v letih 2003 in 2004 60
6 Zadruge v letu 2004 63
6.1 Poslovanje zadrug v letu 2004 63
6.1.1 Poslovni izid 64
6.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev 66
6.2 Uspenost poslovanja zadrug v letih 2003 in 2004 65
Podatkovna priloga 69
7
Delovni zvezek 3/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Povzetek/Summary
Povzetek
Gospodarske drube so pri vodenju poslovnih knjig in izdelavi letnih poroèil za leto 2004 tretje leto zapored upotevale prenovljene slovenske raèunovodske standarde in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih drubah (ZGD-F).
Poleg tega so morale upotevati tudi spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih drubah (ZGD-G in ZGD-H), ki so zaèele veljati v letu 2004.
V letu 2004 se je zaèel uporabljati spremenjeni 52. èlen zakona o gospodarskih drubah (ZGD-H), po katerem se drube razvrèajo na majhne, srednje in velike. S spremembo 52. èlena sta se poveèali dve od treh meril za razvrstitev: vrednost èistih prihodkov od prodaje in vrednost aktive sta se poveèali za priblino 70 %,
tevilo zaposlenih pa je ostalo isto. Te spremembe so v letu 2004 v strukturi skupnega
tevila drub poveèale dele majhnih drub ter zmanjale dele srednjih in velikih drub. Razvrstitev drub na majhne, srednje in velike pa je pomembna za sestavljanje in javno objavljanje letnih poroèil ter zakonsko predpisano obveznost revidiranja raèunovodskih izkazov.
Gospodarske drube so morale za potrebe dravne statistike podatke iz letnih poroèil za leto 2004 predloiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve do 31. marca 2005. To so morale storiti v skladu z Zakonom o gospodarskih drubah in Letnim programom statistiènih raziskovanj za leto 2004. Podatke so predloile na posebnih, poenotenih obrazcih, ki jih je z Metodolokim navodilom za predloitev letnih poroèil in drugih podatkov gospodarskih drub in samostojnih podjetnikov predpisala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Podatke iz letnih poroèil za leto 2004 je Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve predloilo 42.068 gospodarskih subjektov pravnih oseb (od tega 37.910 kapitalskih drub, 3.829 osebnih drub in 329 zadrug) s 468.053 zaposlenimi. Njihovo poslovanje je bilo uspeno in izkazale so neto èisti dobièek (pozitivno razliko med èistim dobièkom in èisto izgubo), ki je bil v znesku 391.397 milijonov tolarjev za 81,6 % veèji od neto èistega dobièka drub v letu 2002 in za 24,3 % veèji od neto èistega dobièka drub v letu 2003.
V delovnem zvezku je podana analiza poslovanja drub v letu 2004 za:
− vse drube skupaj,
− drube v posameznih dejavnostih,
− drube glede na tevilo zaposlenih,
− velike, srednje in majhne drube,
− izvozne drube,
− drube glede na obliko lastnine,
− drube glede na poreklo kapitala in analiza poslovanja zadrug v letu 2004.
Kljuène besede: gospodarske drube, Zakon o gospodarskih drubah, slovenski raèunovodski standardi, podatki iz izkaza poslovnega izida, podatki iz bilance stanja, kazalniki uspenosti poslovanja.
8 UMAR Delovni zvezek 3/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Povzetek/Summary
Summary
For the third consecutive year, Slovenian commercial companies had to prepare their book-keeping and annual reports in accordance with the Act Amending the Companies Act and the revised Slovenian Accounting Standards. In addition, the companies had to comply with other amendments to this law that took effect in 2004.
These include the amended Article 52 of the Companies Act, according to which companies were classified into small, medium-sized and large. Further, two out of three classification criteria were raised: the level of net revenues from sales and the value of assets was each raised by approximately 70%, while the criterion concerning the number of employees remained unchanged. These amendments affected the structure of the total number of companies, so that the proportion of small companies increased while the proportion of medium-sized and small companies dropped. The classification into small, medium-sized and large companies is important with regard to the preparation and publication of annual reports and the statutory financial accounts audits.
For statistical purposes, commercial companies were required to submit data from their annual accounts for 2004 to the Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services (AJPES) by 31 March 2005. The reporting had to comply with the Companies Act and the Annual Programme of Statistical Surveys for 2004. Data were submitted on standardised forms laid down by AJPES in the methodological instructions for submitting annual reports and other data of commercial companies and private entrepreneurs.
A total of 42,068 economic subjects legal entities employing 468,053 workers submitted data from their annual reports for 2004. That figure comprised 37,910 corporations, 3,829 partnerships and 329 co-operative societies. Their performance was positive and they recorded a positive difference between net profit and net loss amounting to SIT 391,397 m, which was 81.6% more than in 2002 and 24.3%
more than in 2003.
This Working Paper analyses the performance in 2004 of:
- commercial companies as a whole;
- companies classified by activities;
- companies classified according to the number of employees;
- large, medium-sized and small companies;
- exporters;
- companies classified by kind of ownership;
- companies classified by origin of capital; and - co-operative societies.
Key words: commercial companies, Companies Act, Slovenian Accounting Standards, data from profit and loss statements, data from balance sheets, company performance indicators.
9
Delovni zvezek 3/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Uvod
Uvod
Gospodarske drube (v nadaljevanju drube) morajo pri vodenju raèunovodskih evidenc poslovanja in izdelavi letnega poroèila upotevati slovenske raèunovodske standarde (v nadaljevanju SRS), zakon o gospodarskih drubah (v nadaljevanju ZGD) ter mnenja in stalièa Slovenskega intituta za revizijo.
Pri izdelavi letnega poroèila za leto 2004 so drube tretje leto zapored upotevale prenovljene SRS1 in ZGD-F2, upotevati pa so morale tudi spremembe ZGD-G3 in ZGD-H4, ki so zaèele veljati v letu 2004.
Drube so za potrebe dravne statistike podatke iz letnega poroèila za leto 2004 predloile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) v treh mesecih po koncu koledarskega leta (do 31. marca 2005). To so morale storiti v skladu z ZGD-F, vkljuèno s spremembami ZGD-G in ZGD-H ter Letnim programom statistiènih raziskovanj za leto 20045. Podatke so predloile na poenotenih obrazcih, ki jih je predpisala AJPES z Metodolokim navodilom za predloitev letnih poroèil in drugih podatkov gospodarskih drub in samostojnih podjetnikov posameznikov6.
Podatke iz letnih poroèil za leto 2004 je AJPES prejel od 42.068 drub7. Med njimi je bilo 37.910 kapitalskih drub (drube z omejeno odgovornostjo, delnike drube in komanditne delnike drube), 3.829 osebnih drub (drube z neomejeno odgovornostjo, komanditne drube in tihe drube) ter 329 zadrug. Te drube so v letu 2004:
• zaposlovale 468.053 delavcev (2,3 % veè kot v letu 2003),
• izkazale 13.382.478 milijonov tolarjev prihodkov (14,3 % veè kot v letu 2003),
• ustvarile 3.124.092 milijonov tolarjev dodane vrednosti (14,1 % veè kot v letu 2003),
• izkazale 391.397 milijonov tolarjev neto èistega dobièka - pozitivne razlike med èistim dobièkom in èisto izgubo (33,1 % veè kot v letu 2003)
• in ob koncu leta razpolagale s 16.167.294 milijonov tolarjev sredstev (12,3 % veè kot ob koncu leta 2003).
Najveè drub (30,8 %) je bilo v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov iroke porabe. Najveè zaposlenih (44,7 %) so imele drube v predelovalnih dejavnostih. Slednje so tudi najveè prispevale k skupnim prihodkom (35,3 %), celotni dodani vrednosti (41,7 %) in skupni vrednosti sredstev vseh drub (27,0 %).
Po tevilu zaposlenih so prevladovale drube z 0 do 1 zaposlenim. Takih je bilo dobra polovica drub. Veè kot 500 zaposlenih je imelo samo 0,3 % drub, vendar so prav te zaposlovale najveè delavcev (30,3 %) ter najveè prispevale k skupnim
1 Uradni list RS, t. 107/01.
2 Uradni list RS, t. 45/01, 59/01.
3 Uradni list RS, t. 57/04.
4 Uradni list RS, t. 139/04.
5 Uradni list RS t. 7/04.
6 Uradni list RS, t. 12/05.
7 Izvzeti so podatki bank, zavarovalnic, drub za upravljanje in nekaterih drugih finanènih in investicijskih drub, ki ne poslujejo po kontnem naèrtu za drube. Izvzeti so tudi podatki o poslovanju Slovenske odkodninske drube in Kapitalske drube pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter podatki drub, ki so bile v steèajnem ali likvidacijskem postopku.
Podatke iz
letnih poroèil
za leto 2004 je
AJPES prejel
od 42.068 drub
10 UMAR Delovni zvezek 3/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Uvod
prihodkom (30,2 %), celotni dodani vrednosti (33,2 %) in skupni vrednosti sredstev vseh drub (31,1 %).
V letu 2004 so se drube razvrstile na majhne, srednje in velike v skladu z 52.
èlenom ZGD-H, ki je zaèel veljati 29. decembra 2004. S spremembo 52. èlena ZGD sta se vrednostno poveèali dve od treh meril za razvrèanje drub v velikostne razrede. Po tej razvrstitvi je bilo od 42.068 drub 96,4 % majhnih, 1,8 % srednjih in 1,8 % velikih drub. Slednje so zaposlovale najveè delavcev (47,4 %) in najveè prispevale k skupnim prihodkom (56,1 %), celotni dodani vrednosti (55,0 %) ter celotni vrednosti sredstev drub (61,2 %).
Med drubami je bilo samo 23,5 % izvoznikov (drub, ki so izkazale èiste prihodke tudi od prodaje na tujem trgu) in kar 76,5 % drub, ki so izkazale èiste prihodke zgolj od prodaje na domaèem trgu. Èeprav je bila med drubami samo slaba èetrtina izvoznikov, je bilo pri njih zaposlenih skoraj tri èetrtine vseh delavcev (71,0 %), ki so ustvarili 78,7 % skupnih prihodkov, 76,3 % celotne dodane vrednosti in razpolagali z 62,2 % celotne vrednosti sredstev vseh drub.
Po obliki lastnine kapitala je bilo kar 94,6 % drub z zasebno obliko lastnine. Pri njih je bila zaposlena dobra polovica vseh delavcev (50,8 %), ki so prispevali 50,9 % k skupnim prihodkom, 47,5 % k celotni dodani vrednosti in upravljali z 42,6 % celotne vrednosti sredstev drub.
Po poreklu kapitala so prevladovale drube z domaèim poreklom kapitala. Takih je bilo 89,5 % drub. Zaposlovale so 85,5 % delavcev, ustvarile 78,4 % skupnih prihodkov, 81,0 % celotne dodane vrednosti ter razpolagale z 82,0 % celotne vrednosti sredstev drub.
11
Delovni zvezek 3/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
1 Poslovanje gospodarskih drub v letu 2004
V letu 2004 je 42.068 drub s 468.053 zaposlenimi izkazalo neto èisti dobièek (pozitivno razliko med èistimi dobièki in èistimi izgubami), ki je bil z zneskom 391.397 milijonov tolarjev najveèji v celotnem enajstletnem obdobju, odkar drube vodijo raèunovodske evidence in sestavljajo letna poroèila v skladu s SRS in ZGD.
Leta 2004 je bilo v primerjavi z letom 1994 11.127 (36,0 %) veè drub in 7.067 (1,5 %) manj zaposlenih. Povpreèno tevilo zaposlenih v posamezni drubi se je zmanjalo s 15,36 v letu 1994 na 11,13 v letu 2004, kar je najmanje letno povpreèje v celotnem enajstletnem obdobju.
Ker so se v letu 2002 pri vodenju raèunovodskih evidenc in sestavljanju letnega poroèila drub zaèeli uporabljati prenovljeni SRS (glej Delovni zvezek t. 1, letnik XII/03)8, je neto èisti dobièek drub v letu 2004 realno primerljiv samo z leti 2002 in 2003. Primerjava kae, da je bil neto èisti dobièek drub v letu 2004 za 81,6 % veèji od neto èistega dobièka drub v letu 2002 in za 24,3 % veèji od neto èistega dobièka drub v letu 2003.
Pri razporeditvi drub po dejavnostih so tako kot vsa leta do zdaj tudi v letu 2004 prevladovale drube v dejavnosti trgovine, popravilu motornih vozil in izdelkov iroke porabe (30,8 %), sledile so drube v dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (26,3 %) ter drube v predelovalnih dejavnostih (16,1 %). Najveè zaposlenih je bilo v drubah predelovalnih dejavnosti (44,7 %) ki so tudi najveè prispevale k skupnim prihodkom (35,3 %), celotni dodani vrednosti (41,7 % ) in skupni vrednosti sredstev ob koncu leta (27,0 %).
: 1 a l e b a
T Poslovanjegospodarskihdružbvobdobju1994–2004
o t e
L Gospodarskedružbe Zaposleni Netočistidobiček(+) ) - ( a b u g z i a t s i č o t e N o
li v e t
Š Verižniindeks Števlio Verižniindeks ZnesekvmioSIT 4
9 9
1 30.941 475.120 -36.467
5 9 9
1 33.609 108,6 484.602 102,0 -24.937
6 9 9
1 35.786 106,5 467.238 96,4 -60.417
7 9 9
1 36.717 102,6 460.376 98,5 -3.868
8 9 9
1 37.585 102,4 459.094 99,7 36.536
9 9 9
1 37.553 99,9 463.481 101,0 119.520
0 0 0
2 37.695 100,4 468.677 101,1 117.521
1 0 0
2 37.210 98,7 473.447 101,0 -299.443
2 0 0
2 38.051 102,3 469.166 99,1 215.498
3 0 0
2 39.837 104,7 464.381 99,0 314.751
4 0 0
2 42.068 105,6 468.053 100,8 391.397
r i
V :APP-Staitsitčnipodatkiizblianceuspehagospodarskihdružbzaleto1994,1995,1996,1997,1998,1999,2000in2001;AJPES-Podatkiizizkaza .
4 0 0 2 n i 3 0 0 2 , 2 0 0 2 o t e l a z b ž u r d h i k s r a d o p s o g a d i z i a g e n v o l s o p
8 Judita Mirjana Novak: Poslovanje gospodarskih drub v letu 2002, str. 9.
12 UMAR Delovni zvezek 3/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
: 2 a l e b a
T Glavnipodatkioposlovanjugospodarskihdružbvletu2004
T I S o i m v k e s e n
Z Indeks
3 0 0 2 / 4 0 0 2
% v h i k d o h i r p v ž e l e D 4
0 0
2 2003 2004 2003
) o li v e t š o l e c ( b ž u r d o li v e t
Š 42.068
) o li v e t š o l e c ( h i n e l s o p a z o li v e t
Š 468.053 457.679 102,3
i k d o h ir
P 13.382.478 11.707.894 114,3 100,0 100,0
i k d o h d
O 12.889.698 11.344.887 113,6 96,3 96,9
t s o n d e r v a n a d o
D 3.124.092 2.737.523 114,1 23,3 23,4
k e č i b o d it s i
Č 578.783 491.731 117,7 4,3 4,2
a b u g z i a t s i
Č 187.386 197.778 94,7 1,4 1,7
a b u g z i / k e č i b o d it s i č o t e
N 391.397 293.953 133,1 2,9 2,5
k e č i b o d i n č n a li
B 1.325.134 1.225.343 108,1 9,9 10,5
a b u g z i a n č n a li
B 395.135 426.171 92,7 3,0 3,6
a b u g z i / k e č i b o d i n č n a li b o t e
N 929.999 799.172 116,4 6,9 6,8
r i
V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2004.
1.1 Skupni poslovni izid gospodarskih drub v letu 2004
Drube morajo za potrebe dravne statistike poslovni izid izkazati stopenjsko v skladu s prvo razlièico SRS 25. Iz podatkov za leto 2004 je razvidno, da so na prvi in tretji stopnji izkazale neto dobièek (pozitivno razliko med dobièkom in izgubo), na drugi stopnji pa neto izgubo (negativno razliko med dobièkom in izgubo). Iz podatkov je tudi razvidno, da je k pozitivnemu poslovnemu izidu drub najveè pripomogel neto dobièek na prvi stopnji, to je neto dobièek iz poslovanja.
V letu 2004 so bili poslovni prihodki veèji od poslovnih odhodkov, zato so drube na prvi stopnji izkazale neto dobièek iz poslovanja9, ki je znaal 495.509 milijonov tolarjev (33,9 % veè kot v letu 2003). Neto dobièek, ugotovljen na prvi stopnji, je na drugi stopnji zmanjala negativna razlika med finanènimi prihodki in finanènimi odhodki
9 Neto dobièek iz poslovanja je pozitivna razlika med dobièkom in izgubo iz poslovanja.
: 3 a l e b a
T Stopenjskiizkaz poslovnegaizidagospodarskihdružbvletu2004
T I S o i m v k e s e n
Z Indeks
3 0 0 2 / 4 0 0 4 2
0 0
2 2003
a b u g z i / k e č i b o d o t e
N 492.780 363.007 135,7
a j n a v o l s o p z i
- 495.509 370.152 133,9
a j n a r i c n a n if d o
- -35.323 -51.415 68,7
v o k d o g o d h i n d e r z i d o
- 32.594 44.270 73,6
a k č i b o d z i k e v a
D 101.383 69.054 146,8
A B U G Z I / K E Č I B O D I T S I Č O T E
N 391.397 293.953 133,1
r i
V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2004.
13
Delovni zvezek 3/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
v znesku 35.323 milijonov tolarjev (31,3 % manj kot v letu 2003). Tako je neto dobièek iz rednega delovanja10, ki so ga drube izkazale na drugi stopnji, znaal 460.186 milijonov tolarjev (44,4 % veè kot v letu 2003). Ta znesek je na tretji stopnji poveèala pozitivna razlika med izrednimi prihodki in izrednimi odhodki, ki je znaala 32.594 milijonov tolarjev (26,4 % manj kot v letu 2003). Glede na to so drube na tretji stopnji izkazale neto celotni dobièek11, ki je znaal 492.780 milijonov tolarjev (35,7 % veè kot v letu 2003). Ko od tega zneska odtejemo obraèunani davek iz dobièka v znesku 101.383 milijonov tolarjev (46,8 % veè kot v letu 2003), pridemo do neto èistega dobièka12 v znesku 391.397 milijonov tolarjev (33,1 % veè kot v letu 2003).
1.1.1 Prihodki
V letu 2004 so drube ustvarile 13.382.478 milijonov tolarjev prihodkov, to je 14,3 % veè kot v preteklem letu. Najveè prihodkov so ustvarile drube predelovalnih dejavnosti (35,3 %) in dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov iroke porabe (33,4 %).
Med prihodki je bilo 96,6 % poslovnih prihodkov, 2,8 % finanènih prihodkov in 0,6 % izrednih prihodkov.
10 Neto dobièek iz rednega delovanja je pozitivna razlika med dobièkom in izgubo iz rednega delovanja.
11 Neto celotni dobièek je pozitivna razlika med celotnim dobièkom in celotno izgubo.
12 Neto èisti dobièek je pozitivna razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo.
: 4 a l e b a
T Prihodkigospodarskihdružbvletu2004
i k d o h i r
P ZnesekvmioSIT Indeks
3 0 0 2 / 4 0 0 2
% v h i k d o h i r p v ž e l e D 4
0 0
2 2003 2004 2003
) 3 + 2 + 1 ( J A P U K S I K D O H I R
P 13.382.478 11.707.894 114,3 100,0 100,0
.
1 POSLOVNIPRIHODKI 12.933.365 11.244.056 115,0 96,6 96,0 .
1 .
1 Čisitpirhodkiodprodajenadomačemtrgu 9.010.788 7.979.539 112,9 67,3 68,2 .
2 .
1 Čisitpirhodkiodprodajenatujemtrgu 3.561.412 2.958.989 120,4 26,6 25,3 .
3 .
1 Spremembavrednositzalogproizvodovin e
j n d o v z i o r p e n a č n o k o d e
n 50.166 44.596 112,5 0,4 0,4
. 4 .
1 Usredstvenilastniproizvodiinlastnestortive 39.444 41.564 94,9 0,3 0,4 .
5 .
1 Subvencjie,dotacjie,regres,ikompenzacjieindrugi i
k n i č u i m i n v o l s o p s i n a z e v o p ,i k d o h ir
p 93.494 71.037 131,6 0,7 0,6
. 6 .
1 Drugiposlovnipirhodki 178.061 148.331 120,0 1,3 1,3
.
2 FINANČNIPRIHODKI 375.018 384.676 97,5 2,8 3,3 .
1 .
2 Finančnipirhodkiizdeležev 133.815 142.036 94,2 1,0 1,2 .
2 .
2 Finančnipirhodkiizdolgoročnihtejratev 38.685 39.296 98,4 0,3 0,3 .
3 .
2 Finančnipirhodkiizkratkoročnihtejratev 202.518 203.344 99,6 1,5 1,7
.
3 IZREDNIPRIHODKI 74.095 79.162 93,6 0,6 0,7 .
1 .
3 Subvencjie,dotacjieinpodobnipirhodk,ikiniso i
k n i č u i m i n v o l s o p s i n a z e v o
p 13.420 11.338 118,4 0,1 0,1
. 2 .
3 Drugiizrednipirhodki 60.675 67.824 89,5 0,5 0,6 r
i
V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2004.
V letu 2004 je neto èisti dobièek drub znaal 391.397 milijonov tolarjev
Prihodki drub
so bili za 14,3 %
veèji kot v
prejnjem letu
14 UMAR Delovni zvezek 3/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004
Poslovni prihodki v znesku 12.933.365 milijonov tolarjev so bili za 15,0 % veèji kot v preteklem letu. Kar 97,2 % te vrednosti so predstavljali èisti prihodki od prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala. Z zneskom 12.572.200 milijonov tolarjev so bili za 14,9 % veèji kot v letu prej in obsegajo èiste prihodke od prodaje na domaèem in na tujem trgu.
Najveèji del vseh èistih prihodkov od prodaje (71,7 %) in poslovnih prihodkov (69,7 %) so predstavljali èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu. Z zneskom 9.010.788 milijonov tolarjev so bili za 12,9 % veèji kot v preteklem letu. Najveèji del te vrednosti so ustvarile drube iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov iroke porabe (43,3 %).
Po obsegu sledijo èisti prihodki od prodaje na tujem trgu. Z zneskom 3.561.412 milijonov tolarjev so predstavljali 28,3 % vseh èistih prihodkov od prodaje in 27,5 % poslovnih prihodkov. V primerjavi s prejnjim letom so se poveèali za 20,4 %, to je za 6,6 odstotne toèke veè, kot so se v tem èasu poveèali èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu, in za 7,8 odstotkane toèke veè, kot se je v tem èasu poveèal skupni izvoz blaga in storitev (nominalno v tolarjih se je poveèal za 12,6 %). Kar 73,5 % teh prihodkov so ustvarile drube predelovalnih dejavnosti.
Med poslovnimi prihodki so se najbolj poveèale subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi uèinki. V primerjavi s prejnjim letom so bile veèje za 31,6 %. Z zneskom 93.494 milijonov tolarjev so predstavljale 0,7 % poslovnih prihodkov. Najveè teh prihodkov so izkazale drube iz dejavnosti prometa, skladièenja in zvez (34,6 %) ter iz predelovalnih dejavnosti (32,6 %).
Druga skupina prihodkov so finanèni prihodki. Med njimi so posebej izkazani finanèni prihodki iz deleev, finanèni prihodki iz dolgoroènih terjatev in finanèni prihodki iz kratkoroènih terjatev. Skupno so znaali 375.018 milijonov tolarjev, kar je 2,5 % manj kot v prejnjem letu.
Dobro polovico vseh finanènih prihodkov so predstavljali finanèni prihodki iz kratkoroènih terjatev. Mednje spadajo prihodki od prevrednotenja kratkoroènih terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prihodki v zvezi z danimi posojili, morebitne pozitivne teèajne razlike v zvezi z dolgovi, zmanjanje dolgoroènih rezervacij, obresti, prihodki od prodaje finanènih nalob ter prevrednotovalni finanèni prihodki v zvezi s kratkoroènimi terjatvami. S skupnim zneskom 202.518 milijonov tolarjev so bili za 0,4 % manji kot v prejnjem letu. Najveè teh prihodkov so izkazale drube predelovalnih dejavnosti (28,1 %).
Sledili so finanèni prihodki iz deleev s 35,7odstotnim deleem v finanènih prihodkih. Mednje tejemo dividende in delee v dobièku drugih podjetij na podlagi dolgoroènih in kratkoroènih finanènih nalob, obraèunane teèajne razlike pri preraèunu finanènih nalob, izraenih v tuji valuti, in prevrednotovalne finanène prihodke iz deleev v kapitalu. Skupno so znaali 133.815 milijonov tolarjev, to je 5,8 % manj kot v prejnjem letu. Najveè tovrstnih prihodkov so izkazale drube iz dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (52,9 %).
Finanèni prihodki iz dolgoroènih terjatev so imeli 10,3odstotni dele v finanènih prihodkih. Vkljuèujejo prihodke od prevrednotenja dolgoroènih terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prihodke v zvezi z danimi posojili, morebitne pozitivne teèajne razlike v zvezi z dolgovi, prihodke na podlagi finanènega najema, zmanjanje dolgoroènih rezervacij, obresti ter prevrednotovalne finanène prihodke v zvezi z