Mag. se. dr. med. Samo M o d i c Klinični center v Ljubljani
lnštitut za medicino dela, prometa in športa
Aktivno zdravstveno varstvo delavcev SRS
Zgodovina človeštva je tesno povezana z zgodovino človekovega dela. Vse človeštvo si prizadeva povečati produktivnost, da bi zvišalo svoj narodni dohodek in življenjsko raven. Radi bi ob večji storilnosti delavca osvobodili in humani- zirali tudi delo. Želimo, da bo delavec odločal o sredstvih za delo, o delovnih pogojih, o rezultatih dela in o celotni družbeni reprodukciji.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1969 posvetila svetovni dan zdravja temi: »Zdravje, delo in produktivnost«. Izzvenel naj bi v mislih:
- da je zdrav delavec na urejenem delovnem mestu najbolj produktiven, - da so zdravje, delo in produktivnost najbolj pomembni dejavniki za rast narodnega dohodka in življenjske ravni, gospodarskega razvoja in družbenega napredka,
- da je stopnja življenjske vamosti, zdravja in delovne zmogljivosti delavcev merilo, s katerim se v mednarodnem svetu presoja polož aj delavskega razreda v
neki družbi. ,
Bliskovit razvoj znanosti in tehnike in stopnja našega gospodarskega razvoja in družbenega napredka zahtevajo, da delo, delovno tehnologijo, delovne priprave, delovno okolje in organizacijo dela pospešeno prilagajamo delavcem.
Človeški organizem se brani pred prevelikimi telesnimi in duševnimi napori, pred škodljivostmi na delovnem mestu z utrujenostjo; fluktuacija, poškodbe pri delu in poklicne bolezni rastejo, prav tako bolniški stalež. Poškodbe in bolezni se lahko končajo z invalidnostjo ali celo s prezgodnjo smrt jo. Vsak od teh po- javov (negativni kazalci delavskega zdravja) znižuje storilnost, narodni dohodek in življenjsko raven nas vseh. Vemo, da je nešteto vzrokov, ki vplivajo na te negativne kaz alce zdravja. Lahko jih združimo v nekaj skupin:
1. Delavec: njegove telesne in duševne lastnosti, njegovo zdravstveno stanje in delovna zmogljivost (reaktivnost),
2. Delovno mesto: telesne in duševne obremenitve pri delu, fizikalne, ke- mične in biološke škodljivosti pri delu, psihosociološke, ekonomske in družbene razmere na delovnem mestu (samoupravljanje, delitev dohodka, medsebojni od- nosi ... ),
3. Širšeokolje: življenjske razmere doma, družbene razmere v TOZD, OZD, KS, občini, republiki, fizikalni, kemični in biološki dejavniki širšega okolja ...
4. Varstvo pn delu: tehnično, zdravstveno, psihosocialno, družbenopravno.
Aktivno zdravstveno varstvo delavcev je sestavni del kompleksnega varstva pri delu, le-to pa sestavni del proizvodnje in smotmega gospodarjenja. Pobude za varstvo pri delu, posebej še za aktivno zdravstveno varstvo delavcev, so šte-
vilne: etično-moralne, socialistično humane, socialne, gospodarske, politične, bio- loško-populacijske in obrambne.
Sodobna zdravstvena služba posveča posebno pozornost skupinam prebi- valstva, ki so zaradi bioloških značilnosti posebno občutljive za vplive okolja, kot npr. ženske (nosečnice), otroci, mladina, starejši, kronični bolniki in tiste, ki živijo in delajo v zdravju škodljivem okolju. Delavci sodijo v to skupino. Nad zdravjem delavcev bedi mlada medicinska stroka - medicina dela.
Sprejeli srno tudi izhodišča za merila, s katerimi ocenjujemo uspešnost zdrav- stvene službe. Uporaba znanstvenih dosežkov v zdravju, obseg zadovoljevanja potreb in zahtev vsega prebivalstva glede zdravstvenega varstva, daljša povprečna življenjska doba, večja delovna zmogljivost, manjša umrljivost, invalidnost in manjše obolevanje za boleznimi, ki jih je možno preprečiti, to so kazalci uspeha zdravstvene službe. Preprečevanje bolezni, obenem pa pravočasno in strokovno ter učinkovito zdravljenje, morajo biti eno v dejavnosti zdravstvene službe. S po- globljenim strokovnim delom zdravstvenih delavcev bomo zadostili tudi družbeni zahtevi, da bo čim manj izostankov z dela, pri tem pa višja produktivnost in večji družbeni proizvod.
Iz naše ustavne opredelitve izhaja, da delavci v združenem delu odločajo o sredstvih za delo, o delovnih pogojih, o rezultatih dela in o celotni družbeni re- produkciji. V okviru samoupravnih interesnih skupnosti zagotavljajo širše pogoje za osebno in družbeno produktivnost dela, hkrati pa z delavci na področju druž- benih dejavnosti in skladno z načeli vzajemnosti in solidarnosti svobodno menja- vajo delo ter združujejo delo in sredstva in tako določajo politiko razvoja teh de- javnosti (aktivnega zdravstvenega varstva delavcev in službe medicine dela). Ko delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odgovorno odločajo o razvoj- nem načrtu in programih svoje temeljne organizacije združenega dela, organiza- cije združenega dela kakor tudi sestavljene organizacije, je njihova pravica in dolž- nost, da načrtujejo in programirajo tudi izboljšanje delovnih pogojev, razvoj kompleksnega varstva pri delu, še posebej aktivnega zdravstvenega varstva de- lavcev, s tem pa tudi razvoj službe medicine dela. Seveda je bistveni pogoj za uspešno načrtovanje in programiranje analiza delovnih pogojev, potreb in mož- nosti.
Najpomembnejše naloge službe medicine dela pri varovanju življenja, zdravja in delovne zmogljivosti delavcev
Najočitnejše naloge pri izvajanju aktivnega zdravstvenega varstva delavcev na delovnem mestu so:
1. Sodelovanje pri študiju dela: Preučevanje dela, merjenje dela, študij časa, oblikovanje dela, vrednotenje dela. Izhajamo iz predpostavke, da se da vsako delo še bolje opraviti, če ga razumno uredimo.
2. Analiza in strokovna zdravstvena ocena delovnega mesta (ekipno delo):
zdravnik, specialist medicine dela, ekolog, psiholog, varnostni inženir, inženir teh- nolog itd.). Analizo delovnega mesta potrebujejo različne službe v delovni orga- nizaciji, ki ocenjujejo delovno mesto z različnih gledišč. Brez nje si ne moremo misliti sodobnega in smotrnega varstva pri delu, še manj pa zdravstvenega varstva.
Na podlagi analize in strokovne zdravstvene ocene delovnih mest ocenimo
lil določimo:
delovna mesta, ki so zdravju škodljiva in kjer je večja nevarnost poškodb, obdobja občasnih zdravstvenih pregledov glede na vrsto in stopnjo škod- ljivosti,
delovna mesta, ki so neustrezna za ženske (materinstvo) in mladoletnike, delovna mesta, ki so ustrezna za invalide in kronične bolnike.
3. Proučevanje zdravstvenega stanja delavcev:
- na osnovi preventivnih zdravstvenih pregledov (o cena pozitivnega in nega- tivnega zdravja),
- na osnovi ravni in dinamike negativnih kazalcev delavskega zdravja (fluk- tuacija, bolniški stalež, poškodbe, poklicne bolezni, invalidnost, umrljivost).
4. Zdravstvena prosveta in vzgoja kot sestavni del varstvene vzgoje.
5. Organizacija, izvajanje in kontrola prve pomoči.
6. Preventivni zdravstveni pregledi:
zdravstveni pregledi pred nastopom službe, - specialni zdravstveni pregledi,
- obdobni zdravstveni pregledi delavcev, ki delajo na delovnih mestih, na katerih je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar,
nadalje učencev poklicnih šol,
delavcev, od katerih je odvisna varnost drugih (npr. poklicnih šoferjev, žerjavar- jev itd.),
delavcev z zmanjšano delovno zmogljivostjo,
delavcev s kroničnimi boleznimi, ki se poslabšajo zaradi škodljivosti pri delu, - sistematični zdravstveni pregledi,
- ciljani zdravstveni pregledi (npr. alkoholikov in narkomanov, delavcev, ki so se v obdobju enega let a poškodovali trikrat ali večkrat ali pa so v istem obdobju bili petkrat ali večkrat v bolniškem staležu).
7. Ocenjevanje delovne zmogljivosti (delazmožnosti):
poklicno usmerjanje in svetovanje, pred nastopom dela,
preverjanje bolniškega staleža nad 30 dni, ocena invalidnosti,
poklicna rehabilitacija.
8. Posebna skrb za skupine z zman]sano delovno zmogljivostjo (ženske, materinstvo, mladina, starejši, invalidi in kronični bolniki).
9. Delovni odmor, počitek, programirana aktivna zdravstvena rekreacija.
10. Skrb za družbeno prehrano, za zaščitno prehrano in za režim pri pitju tekočin.
11. Druga zdravstvena preventiva (osebna higiena, higiena prehrane, komu- nalna higiena, patronaža, fluorografiranje, cepljenja, dezinsekcija, deratizacija itd.).
Da bi lahko čimbolj varovali življenje, zdravje in delovno zmogljivost naših delavcev, mora združeno delo v okviru svobodne menjave dela opredeliti priori- tetne naloge in ustvariti pogoje za realizacijo teh nalog.
Menim, da so prioritetne naslednje skupne naloge:
- vsaka enota medicine dela mora skrbeti za zdravje določene skupine
delavcev na določenem območju. Načrt aktivnega zdravstvenega varstva delavcev se mora izvajati skladno s programom in sodobno medicinsko doktríno,
- vse enote medicine dela morajo vsakih pet let analizirati zdravstveno stanje delavcev na ravni OZD, zdravstvenih domov, komunalnih interesnih skup- nosti in na ravni republike (z negativnimi in pozitivnimi kazalci zdravja), oceniti morajo zvezo med zdravstvenim stanjem, delovnimi pogoji, delavčevo odzivnostjo in ukrepi za varovanje življenja, zdravja in delovne sposobnosti delavcev.
Inštitut za medicino dela, prometa in športa mora pripraviti enotno metodo in postopke, opredeliti kazalce in kriterije, usmerjati, usklajevati in integrirati to nalogo na ravni republike in interesnih komunalnih skupnosti.
Vse to naj financirajo skladi zdravstvenega zavarovanja delavcev in delovne organizacije:
- delovne organizacije, komunalne in republiške interesne skupnosti, ob- činske in republiška skupščina naj na podlagi analiz službe medicine dela oprede- lijo prioritetne probleme v zvezi z zavarovanjem življenja, zdravja in delovne sposobnosti slovenskih delavcev in v programu aktivnega zdravstvenega varstva delavcev za obdobje petih let opredelijo prioritetne naloge slovenske službe me- dicine dela;
- enote medicine dela na vseh ravneh morajo v letnih delovnih načrtih zajeti tudi analizo in oceno delovnih mest, proučevanje zdravstvenega stanja delavcev, za katere skrbe, proučevanje in spremljanje kroničnih degenerativnih bolezni, ki bi bile lahko v zvezi z delom, in organizirati dispanzersko dejavnost za poklicno obolele delavce.
V svojih načrtih morajo zajeti tudi dejavnost aktivnega zdravstvenega varstva v prometu, aktivnega zdravstvenega varstva športnikov in dejavnost medicine po- klicnega usmerjanja.
InštÍtut za medicino dela, prometa in športa naj s svojimi funkcionalnimi enotami načrtuje tudi dejavnost ekologije širšega okolja in kompleksne radiološke zaščite (spremljanje in preučevanje kancerogenih, teratogenih in genetskih učinkov) in spremlja ter proučuje prometni travmatizem.
Dejavnost naj financirajo delovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti (skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev, skupnost invalidskopo- kojninskega zavarovanja in raziskovalna skupnost):
- pri izvajanju aktivnega zdravstvenega varstva delavcev morajo enote medicine dela upoštevati prioritetne skupine. Inštitut za medicino dela, prometa in športa je dolžan pomagati osnovnim enotam za medicino dela pri izvajanju aktivnega zdravstvenega varstva prioritetnih skupin, če bodo za to ustvarjeni po- goji in dane možnosti;
- čimprej je treba ustvaríti pogoje za skladno in učinkovito dejavnost službe medicine dela na območju vse SR Slovenije. S tem v zvezi bo treba izboljšati odnose med gospodarstvom in zdravstveno službo in popraviti družbeni položaj službe medicine dela.
Medicinska sestra je član ekipe pri izvajanju aktivnega zdravstvenega varstva delavcev. Enkrat je nosilka nalog, kot so npr. zdravstvena prosveta in vzgoja, organizacija in izvajanje prve pomoči, skrb za družbeno prehrano, za zaščitno prehrano in za režim pri pitju tekočin, drugič pa aktivna sodelavka.
Prioritetne skupine
Stagnacija pričakovane življenjske dobe slovenskih moških nad 40 let, šte- vilčno pospešena invalidnost in umrljivost zaradi nekaterih skupin kronično-dege- nerativnih obolenj, za katere vemo, da so lahko v zvezi z življenjskimi in delo'.'- nimi razmerami, epidemija travmatizma (posebej v prometu) in nekateri drug:
negativni kazalci zdravja naših delavcev, zahtevajo od slovenske družbe hitre in učinkovite ukrepe v zvezi z varovanjem življenja, zdravja in delovne zmogljivostí naših delavcev.
Prioritetni vrstni red potreb po aktivnem zdravstvenem varstvu delavcev (ocenjen z negativnimi kazalci zdravja delavcev) je naslednji:
- industrija (1), - gradbeništvo (4), - promet (5), - gozdarstvo (3),
- obrt in komunalna dejavnost (7, 8), - kmetijstvo (2),
- kulturnoprosvetna in socialnozdravstvena dejavnost (9), - trgovina, gostinstvo, turizem (6),
- dejavnost državnih organov in drugo (O).
Vrstni red po panogah industrije je naslednji:
- metalurgija barvnih kovin (115),
- ladjedelstvo (118) ter proizvodnja in predelava premoga (112), - proizvodnja in predelava ter oplemenitenje nekovinskih rudnin (116), - črna metalurgija (114),
- industrija gradbenega materiala (121), - kovinska industrija (117),
- kemična industrija (120), - teksti1na industrija (124), - lesna industrija (122),
- industrija gumijevih izdelkov (126) in elektroindustrija (119).
Vrstni red negospodarskih dejavnosti je naslednji:
- uprava državne in javne varnosti, - zdravstvo.
Videti je, da je vrstni red prioritetnih skupin v SRS enak ali podoben kot vrstni red prioritetnih skupin v industrijsko razvitejših deželah.
Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj smo uvrstili delavce, zaposlene v zdravstvu, v prioritetno skupino negospodarskih dejavnosti. čeprav pri nas sistematično nihče ne proučuje delovnih razmer (delovnih pogojev) delavcev, zaposlenih v zdravstvu, in zdravstvenih okvar teh delavcev v zvezi z delom, pa nas izsledki proučevanj nekaterih avtorjev (1, 2, 3, 9) opozarjajo:
- da so delovne razmere zdravstvenih delavcev in sodelavcev - gledane skozi poklicne bolezni, bolniški stalež, fluktuacijo in specifično umrljivost - težke (delovni pogoji slabí). Lahko jih primerjamo z delovnimi razmerami delavcev, ki so zaposleni v nekaterih težjih vrstah in panogah gospodarstva oziroma z de- lovnimi razmerami miličnikov;
- da je kompleksno varstvo pri delu, posebej pa aktivno zdravstveno var- stvo delavcev, zaposlenih v zdravstvu, pomanjkljivo;
- v mednarodnem letu žensk pa ne smemo pozabiti, da je v zdravstvu za- poslenih več kot tri četrtine žensk, ki opravljajo tudi telesno naporno delo v noč- nih izmenah, da ne omenim psihičnih in čustvenih obremenitev.
DeUtev dela in sodelovanje enot službe medicine dela v SR Sloveniji Nosilec strokovnega dela pri izvajanju aktivnega zdravstvenega varstva de- lavcev je služba medicine dela. Za normalno strokovno delo službe je glede na potrebe in možnosti potrebno pospešeno ustvariti pogoje:
- ustrezno mrežo enot medicine dela različnih profilov na različnih ravneh, - ustrezne kadre,
- prostore in opremo,
- sodobno medicinsko tehnologijo, strokovno doktrino in dokumentacijo, - ustrezno organizacijo, delitev dela in sodelovanje (specializacijo, super- specializacijo ),
- ureditev financiranja osnove in razširjene reprodukcije za dejavnost službe medicine dela,
- pospešeno uvajanje delavskega samoupravljanja in družbenega uprav- ljanja na tem področju,
- izboljšanje družbenega položaja službe medicine dela.
Zaradi podobne problematike, podobnih metod dela, da bi racionalno izko- ristili strokovne kadre in delovna sredstva, srno v SR Sloveniji združili aktivno zdravstveno varstvo delavcev, športnikov in delavcev v prometu v skupno službo medicine dela, prometa in športa. Trenutno je najbolj šibek člen v verigi službe medicine dela, prometa in športa republiška raven. Zato pospešeno usposabljamo strokovnjake različnih strok (zdravnike, fizike, kemike, psihologe, sociologe itd.), da bodo lahko z interdisciplinamim delom proučevali vplive delovnega in širšega okolja na ravni molekulame biologije, celice, organa, psihosome in na ravni skupin delavcev. Že do sedaj je bilo dogovorjeno, da vso razširjeno reprodukcijo in vso preventivno dejavnost (aktivno zdravstveno varstvo) enot službe medicine dela, prometa in športa v delovnih organizacijah financirajo delovne organizacije.
Dogovoriti se bomo morali še z delavci združenega dela, da bodo na ravni repub- like združevali sredstva za dejavnost republiškega inštituta za medicino dela, prometa in športa in za njegov pospešen razvoj.
Zaključek
Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju Socialistične republike Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 (14) je naloga, da morajo zdrav- stvene skupnosti letos dati prednost tistim nalogam, ki vplivajo na povečanje pro- izvodnje in produktivnosti dela ter odločilno pripomorejo k manjšemu izostajanju z dela zaradi bolezni, poškodb in invalidnosti. Ta naloga zavezuje vso zdrav- stveno službo SRS: hospitalno in ekstrahospitalno, posebej še službo medicine dela, da letos intenzivirajo zdravstveno varstvo delavcev, še posebej aktivno zdrav- stveno varstvo pri delu. Posebej velja še za nekatere regionalne zdravstvene skupnosti, kot npr. Novo mesto, Ljubljana in Koper, kjer ta dejavnost zaostaja za potrebami (poškodbe, bolniški stalež), oziroma kjer služba medicine dela ni dovolj razvita.
Za uspešno aktivno zdravstveno varstvo delavcev je - med drugim - pogoj ekipno delo. Sestavni del ekipe je medicinska sestra, ki je nosilka nekaterih pomembnih nalog te dejavnosti.
Literatura:
1. Andoljšek-Jeras, L.: Ženska - zdravnik, Zbornik III.kongres a slovenskih zdravnikov, Ljubljana 1972, 89-99.
2. FUrst, B.: Umrljivost zdravnikov in zdravnic na območju SR Slovenije v obdobju 1964-1969, Zbornik III.kongresa slovenskih zdravnikov, Ljubljana 1972, 78-84.
3. Gala, S.: Družbeni položaj in delovne obremenitve kirurgov v Jugoslaviji. Zbornik III.kongresa slovenskih zdravnikov, Ljubljana 1972, 85-88.
4. Modic, S.: Poklicne bolezni v okraju Maribor od leta 1956-1965, Center za varstvo pri delu, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Maribor 1966.
5. Modic, S.: Zdravstveno varstvo delavcev in služba medicine dela v SR Sloveniji, Gradivo za razpravo v socialno-zdravstvenem zboru Skupščine SR Slovenije, jeseni 1972, Skupščina SR Slovenije, Ljubljana 1972.
6. Modic Sonja in Samo: Delovne razmere delavcev, zaposlenih v zdravstvu SR Slo- venije, Zbornik III. kongres a slovenskih zdravnikov, Ljubljana 1972, 65-77.
7. Modic, S.: Zdravstveno stanje delavcev v TGA Kidričevo (neobjavljena študija), KC - Inštitut za medicino dela, prometa in športa, Ljubljana 1972.
8. Modic, S.: Medicinski vidiki, ki terjajo posebno varstvo žensk v združenem delu.
Ženska v združenem delu I. del, Seminar ob mednarodnem letu žensk OZN, Bled 1975, Inštitut za delo Ljubljana, DDU Univerzum, Ljubljana 1975.
9. Vadnjal, J.: Preventivni zdravstveni pregledi zdravnikov v zdravstvenih delovnih organizacijah SR Slovenije, Zbornik III.kongresa slovenskih zdravnikov, Ljubljana 1972, 100-105.
10. Verhovnik, S. in J. Sušnik: Kriterij in stopnje desetih obremenitev na delovnih mestih, Klinične bolnice - Inštitut za medicino dela, Ljubljana, Ljubljana 1973.
11. Zakon o zdravstvenem varstvu, Ur. 1.SRS šl. 38/1974.
12. Zakon o varstvu pri delu, Ur.1. SRS šl. 32/1974.
13. Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, Ur. 1.SRS št. 33/1971.
14. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju Socialistične republike Slo- venije tel' ncposrednih nalogah v letu 1976, Ur. 1.SRS šl. 29/1975.
NENADNE SMRTI V OTROŠKI DOBl
Tako imenovana »smrt v zibelki« ali, kakor to imenujemo bolj strokovno, nenadni smrtni sindrom dojenčkov ni tako redek primer, kot bi mislili. Cenijo, da v Združenih državah npr. umrje na ta način 10.000 otrok letno. Kljub tem visokim številom pa so tako v Ameriki kakor tudi drugod posvetili ternu vprašanju vse premalo pozornosti.
Še vedno ne vemo, zakaj pravzaprav umirajo ti otroci. Predvidevajo sicer, da gre morda za kako virusno okužbo, vendar pa ni kakega zanesljivega vzroka, ki bi prišel v poštev v večini teh nesrečnih primerov. Primere res lahko po pravici imenujemo nesrečne, ker ti otroci, ki so prej zdravi, navadno tudi dobro uspevajo in so še na večer pred smrt jo videti popolnoma zdravi. Kljub ternu si starši nato očitajo, da so morda le naredili kaj narobe.
Olavni vzrok, da se je prej premalo raziskovalo to področje, je bil v tem, da je stvar zapletena in da je možnih več vzrokov. Nekateri trdijo, da so to otroci, ki so že pred nesrečno nočjo imeli navado, da so v presledkih prenehali dihati, drugi npr.
pa, da je vzrok nenadne smrti zastrupljenje otroka s strupi bakterije Escherichia coli (v črevesju). Histologi, ki so preiskovali pljuča teh otrok, so našli, da imajo več gladke muskulature v ožilju pljuč, kar naj bi nakazovalo, da so že pred smrt jo morali trpeti zaradi pomanjkanja kisika. To je v zadnjem času, ko je kisika v mestih vedno manj (preostalega pa še uničujemo), res razumljivo.
Dr. B. B.
