PRIZNAVANJE DEžURSTVA, PRIPRAVLJENOSTI IN NUJNIH OBISKOV NA DOMU ZDRAVSTVENIM IN VETERINARSKIM DELAVCEM·
Skupščina SR Slovenije je na svoji zadnji seji dne 25. 4. 1974obravnavala in sprejela »Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delov- nih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci«.
Ker je bil zakon sprejet kljub razpravi in stališču nekaterih poslancev zbora delovnih skupnosti do problema dežurstva oziroma pripravljenosti in ker amand- ma k 26.členu, ki ga je pripravila skupina poslancev tega zbora, ni bil sprejet, je bilo doseženo soglasje, da se sprejme še naslednji sklep:
»Izvršnemu svetu se naročí, da v roku do konca junija letošnjega leta pred- loži pristojnim organom skupščine rešitev situacije tistih zdravstvenih in vete- rinarskih delavcev, ki morajo zaradi narave službe in zakonskih določil zagotav- ljati svojo dejavnost tudi v podaljšanem delovnem času«.
Tudi določila nove ustave SRS poudarjajo pravice živega in minulega dela (npr. Temeljna načela II, 2. odstavek, 21. člen, 63. člen, 205. člen). Na podlagi re- zultatov svojega živega in minulega dela je treba zagotoviti vsem delavcem enake pravice in dolžnosti, zato vam pošiljamo naslednji predlog, ki so ga sprejeli sa- moupravni organi podpisnikov in vas prosimo, da ga upoštevate v spremembi ali dopolnitvi »Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalcÍ«.
Dežurstvo oziroma njemu podobne oblike dela v zdravstvenih in veterinar- skih organizacijah združenega dela so specifična oblika dela, ki je pogojena s po- trebo po kontinuiranem delu v teh organizacijah in je predpisana v republiških zakonih o zdravstvu in o veterinarski službi.
Dežurstva v zdravstvenih organizacijah združenega dela po veljavnih predpi- sih ne moremo šteti za delo čez poln delovni čas v smislu klasičnega »nadurnega dela«.
Dežurstvo oziroma njemu podobne oblike dela pomenijo delo, ki ima stalen karakter. V tem času obstaja poleg efektivnega dela tudi čas obvezne prisotnosti zdravstvenega oziroma veterinarskega delavca in se v tem razlikuje od rednega delovnega časa.
Delovni čas v zdravstvenih organizacijah združenega dela je torej glede na naravo dela neprekinjen in sestoji iz efektivnega dela in obvezne prisotnosti.
1. Glede na gornje navedbe predlagamo, da se zakonsko uredi naslednje:
1. Status dežurnega dela oziroma pripravljenosti in nujnih obiskov na domu v zdravstvenih in veterinarskih organizacijah združenega dela.
2. Cas efektivnega dela zdravstvenih in veterinarskih delavcev se šteje v de- lovno dobo in s tem v dobo, vštevno v pokojnino.
3.Osebni dohodek za efektivno delo iz 1. točke se všteje v pokojninsko osnovo.
4. lzvajanje točk 2 in 3 se natančneje določi s posebnim družbenim dogovo- rom in samoupravnim sporazumom.
* Podpisana strokovna društva in delovne organizacije so 7. junija 1974po- slale lzvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije predlog kot soglasen sklep za pri- znanje podaljšanega dela v delovno dobo in osebne dohodke v pokojninsko osnovo.
Pri tej akciji je sodelovala tudi Zveza DMS Slovenije. lz tega predloga objavljamo bistveno vsebino. - Op.ured.
207
Menimo, da je iz ustavnih določil sklepov Vrhovnega gospodarskega sodišča, Ustavnega soďišča Jugoslavije in Vrhovnega sodišča Jugoslavije, stališč in načela do pravic iz minulega dela upravičena zahteva delavcev v teh dejavnostih, da se jim prizna čas za delo (ne čas za dežuranje in pripravljenost) v delovno dobo in osebni dohodek za to delo v pokojninsko osnovo. Ne gre torej za zahtevek, da se priznava niti čas dežurstva oziroma pripravljenosti v celoti kot delovna doba, ampak le dejansko porabljeni čas za delo in ne dohodek za delo, navedeno v točki III., temveč le osebni dohodek za opravljeno delo v pokojninsko osnovo.
To naj bi zakon načelno priznaval, saj je več kot na dlani, da delavci v teh dejavnostih dejansko opravijo določen odstotek več dela, ki zanj porabijo več efektivnega časa kakor delavci v drugih dejavnostih. Ne gre torej za »benefici- rani staž«, ampak za priznanje podaljšanega delovnega časa, ki ni predviden v 27. členu citiranega zakona.
Predlog je po naši oceni utemeljen in usklajen z duhom ustave in načeli so- cialistične družbene ureditve in zato pričakujemo, da bo upoštevan in sprejet.
Takšen predlog so sprejeli samoupravni organi vseh podpisnikov in ga posre- dujejo kot soglasen sklep Izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije.
ZVEZA DRUšTEV MEDICINSKIH SESTER
SLOVENSKO FARMACEVTSKO DRUšTVO
ZVEZA DRUšTEV VETERINARJEV IN VETRINARSKIH TEHNIKOV
SRS
SLOVENSKO ZDRAVNlšKO DRUšTVO
SKUPNOST ZDRAVSTVENIH DELOVNIH ORGANIZACIJSRS
SKUPNOST LEKARN SRS SKUPNOST VETERINARSKIH
ZAVODOVSRS
S.P.
ODLOK O SREDSTVIH JAVNEGA OBVEščANJA,
S KATERIMI JE PREPOVEDANO DELATI REKLAMO ZA TOBAčNE IZDELKE IN žGANE ALKOHOLNE PIJAčE
(Uradni list SFRJ, št.3/74)
S tem odlokom je določenih še devet vrst sredstev, s katerimi se poleg tiska, radia in televizije ne sme delati reklama za tobačne izdelke in žgane alkoholne pi- jače; taka sredstva so še: kinematografski diapozitivi in kratki filmi; panoji na ulicah, ob cestah in drugih javnih krajih in objektih; reklamne table, nalepnice in druge oblike reklame na stadionih in drugih javnih krajih in objektih (npr. že- lezniški vagoni, avtobusi, ladje, letala, avtotaksi itd.); svetlobne reklame; nalepnice,
lepaki in letaki, ki se razpošiljajo ločeno od tobačnih izdelkov oziroma žganih alko- holnih pij ač; knjige, revije in koledarji; blagovne loterije in druge javne manife- stacije, pri katerih so dobitki tobačni izdelki oziroma žgane alkoholne pijače; vzorci tobačnih izdelkov oziroma žganih alkoholnih pij ač, ki se brezplačno delijo obča- nom, ter dresi, oblačila in drugi predmeti z znamenji tobačnih izdelkov oziroma žganih alkoholnih pij ač, ki jih nosijo občani.
BRANJA IN PISANJA NE BOš UčiL, PREDEN NISI SAM TRDEN V TEM. šE BOLJ VELJA TO O žIVLJENJU.
(Mark Avrelij - A. Sovre) 208
