DIPLOMSKO DELO

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MATEJKA ZELENC

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

RAZREDNI POUK

PRIMERJAVA U Č NIH NA Č RTOV ZA MATEMATIKO V SLOVENIJI IN BELGIJI

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Tatjana Hodnik Čadež, doc. Kandidatka: Matejka Zelenc

Ljubljana, junij 2012

(4)

(5)

ZAHVALA

Mentorici dr. Tatjani Hodnik Čadež,

za vse nasvete, strokovno pomo č in spodbudne besede.

Ravnateljici, gospe Jocelyne Wiot Haveraels,

za prijaznost, skrb in trud, da sem ob prihodu v Belgijo imela vse kar sem potrebovala.

Vsem učiteljem na osnovni šoli Ecole Notre – Dame Jumet, Belgija, za pomo č in razumevanje ter da so me sprejeli kot del kolektiva.

Družini Haveraels – Faucon,

da so me sprejeli kot č lanico njihove družine.

Mojemu bratu Andreju, njegovi punci Nini, sestri Marjetki in mami, za vso moralno in tehni č no pomo č ter njihovo vztrajnost,

ter mojemu Janku.

(6)

(7)

Povzetek

Matematika je obvezen predmet osnovne šole, vsebine so praktično povsod enake, cilji, način poučevanja in obravnavanje posameznih matematičnih pojmov pri določeni starosti učencev pa se v različnih šolskih sistemih lahko zelo razlikujejo. Imeli smo priložnost dobro spoznati

belgijski šolski sistem, predvsem poučevanje matematike v času Comenius asistentstva v Belgiji, v letu 2010/11. Opazili smo številne razlike v šolskem sistemu in organizaciji osnovne šole.

Posebej nas je zanimal pouk matematike in učni načrt za matematiko. Ker smo ugotovili precej zanimivih razlik, pa tudi nekaj podobnosti, smo se odločili bolj poglobljeno preučiti učna načrta za matematiko v Sloveniji in Belgiji.

V diplomskem delu najprej kratko predstavimo obe državi, šolska sistema obeh držav in organizacijo osnovne šole obeh držav.

Primerjavo obeh matematičnih učnih načrtov smo oblikovali po posameznih temah – geometrija in merjenje, aritmetika in algebra, druge vsebine ter slovenskih operativnih učnih ciljev in osnovnih kompetencah belgijskega učnega načrta za matematiko po posameznih razredih in ciklih. Ob koncu smo predstavili še primerjavo uvrstitev slovenskih in belgijskih učencev v znanju matematike v raziskavah TIMSS ter zapisali osebne izkušnje s poučevanjem na osnovni šoli Ecole Notre – Dame v Belgiji.

Ključne besede:

Slovenija, Belgija, matematika, šolski sistem, osnovna šola, učni načrt, učni cilji.

(8)

Abstract

The comparison between Slovenian and Belgian mathematical curriculum

Mathematics is an obligatory school subject in which the content is merely the same whereas the aims, teaching styles and methods according to the students’ age can vary a lot. We have had the chance to observe the Belgian school system very closely, above all the teaching of mathematics during the Comenius assistance in Belgium in school year 2010/11. We have found out

significant differences between the two school systems and the organization of the schools.

Our interest was mainly mathematics – its curriculum and lessons. Therefore we decided to study and compare the Slovenian and Belgian curriculums more closely and as a result found out some interesting differences and similarities.

This diploma work first presents the Slovenian and Belgian school systems and organization and deals with the differences and similarities of both. It analyzes the curriculum according to various topics – geometry, measurement, arithmetics, algebra, Slovenian operative learning aims and Belgian competences on grades and cycles. Finally, it compares the results of Slovenian and Belgian learners in the TIMSS research and adds the description of a personal experience of teaching in primary school Ecole Notre-Dame in Belgium.

Key words:

Slovenia, Belgium, mathematics, curriculum, primary school, school system, learning aims.

(9)

Kazalo

1. Uvod ... 1

2. Predstavitev držav ... 2

2.1 Slovenija ... 2

2.2 Belgija ... 3

2.3 Primerjava Slovenije in Belgije ... 6

3. Šolski sistem ... 7

3.1 Slovenija ... 7

3.2 Belgija ... 9

3.3 Primerjava šolskih sistemov ... 11

4. Organizacija osnovne šole ... 13

4.1 Slovenija ... 13

4.1.1 Organizacija izobraževanja ... 13

4.1.2 Organizacija šolskega časa ... 13

4.1.3 Cilji osnovne šole ... 14

4.1.4 Predmetnik osnovne šole ... 15

4.1.5 Preverjanje in ocenjevanje znanja ter nacionalno preverjanje znanja ... 17

4.2 Belgija ... 18

4.2.3 Cilji osnovne šole ... 22

4.3 Primerjava organizacije izobraževanja v Sloveniji in Belgiji ... 24

5. Učni načrt za matematiko ... 27

5.1 Slovenski učni načrt ... 27

5.1.1 Opredelitev predmeta ... 27

5.1.2 Splošni cilji ... 27

5.1.3 Operativni cilji in vsebine ... 28

5.1.4 Standardi znanja ... 36

(10)

5.1.5 Didaktična priporočila ... 40

5.1.5.1 Uresničevanje ciljev predmeta ... 40

5.1.5.2 Individualizacija in diferenciacija ... 40

5.1.5.3 Medpredmetne povezave ... 41

5.1.5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja ... 41

5.1.5.5 Informacijska tehnologija ... 41

5.1.5.6 Predlagana didaktična sredstva ... 41

5.2 Belgijski učni načrt ... 42

5.2.1 Učni načrt za matematiko ... 43

5.2.1.1 Krog kompetenc ... 43

5.2.1.2 Splošni cilji ... 44

5.2.1.3 Plan kompetenc (povezovalne in specifične kompetence) ... 45

5.2.1.4 Priporočene aktivnosti ... 47

5.3 Primerjava učnih načrtov ... 49

6. Primerjava slovenskih operativnih učnih ciljev in specifičnih kompetenc belgijskega učnega načrta po posameznih temah ter razredih in ciklih ... 51

6.1 Opredelitev problema ... 51

6.2 Metodologija ... 51

6.3 Postopek obdelave podatkov ... 51

6.4 Rezultati in interpretacija ... 51

6.4.1 Geometrija in merjenje ... 52

6.4.1.1 Prvi razred in drugi cikel ... 52

6.4.1.2 Drugi razred in drugi cikel ... 54

6.4.1.3 Tretji razred in tretji cikel ... 56

6.4.1.4 Četrti razred in tretji cikel ... 58

6.4.1.5 Peti razred in četrti cikel ... 60

6.4.1.6 Šesti razred in četrti cikel ... 62

6.4.2 Aritmetika in algebra ... 65

6.4.3 Druge vsebine ... 78

(11)

6.5 Povzetek ugotovitev ... 89

6.5.1 Geometrija in merjenje ... 89

6.5.2 Aritmetika in algebra ... 91

6.5.3 Druge vsebine ... 94

7. Primerjava TIMSS dosežkov slovenskih in belgijskih učencev ... 96

7.1 TIMSS 1995 ... 96

7.2 TIMSS 1999 ... 99

7.3 TIMSS 2003 ... 101

7.4 Povzetek ugotovitev raziskav TIMSS ... 103

8. Refleksija poučevanja na osnovni šoli Ecole Notre – Dame, Jumet, Belgija ... 104

9. Zaključek ... 113

10. Literatura in viri ... 114

11. Priloge ... 117

Primeri belgijskih učnih listov za matematiko od 1. do 6. razreda ... 117

(12)

Kazalo tabel

Tabela 1: Primerjava Slovenije in Belgije ... 6

Tabela 2: Primerjava slovenskega in belgijskega šolskega sistema ... 12

Tabela 3: Organizacija šolskega časa v šolskem letu 2011/12 za slovenske osnovne šole ... 14

Tabela 4: Tedenski in dnevni urniki v osnovni šoli v Belgiji ... 21

Tabela 5: Organizacija šolskega časa v šolskem letu 2011/12 za belgijske osnovne šole ... 21

Tabela 6: Predmeti in njihovo število ur na teden v belgijskih osnovnih šolah ... 23

Tabela 7: Primerjava organizacije šolskega časa v šolskem letu 2011/12 za slovenske in belgijske osnovne šole ... 25

Tabela 8: Delitev teme geometrija in merjenje na posamezne sklope in vsebine v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju ... 29

Tabela 9: Delitev teme aritmetika in algebra na posamezne sklope in vsebine v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju ... 30

Tabela 10: Delitev teme druge vsebine na posamezne sklope in vsebine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ... 31

Tabela 11: Delitev teme geometrija in merjenje na posamezne sklope in vsebine v drugem vzgojno- izobraževalnem obdobju ... 32

Tabela 12: Delitev teme aritmetika in algebra na posamezne sklope in vsebine v drugem vzgojno- izobraževalnem obdobju ... 34

Tabela 13: Delitev teme druge vsebine na posamezne sklope in vsebine v drugem vzgojno- izobraževalnem obdobju ... 35

Tabela 14: Minimalni standardi znanja v prvem triletju ... 38

Tabela 15: Minimalni standardi znanja v drugem triletju ... 39

Tabela 16: Primerjava slovenskega in belgijskega matematičnega učnega načrta ... 49

Tabela 17: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih kompetencah na področju geometrije in merjenja za 1. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel) ... 52

Tabela 18: Ugotovljene podobnosti med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 1. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel) ... 52

Tabela 19: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 1. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel) ... Error! Bookmark not defined. Tabela 20: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih kompetencah na področju geometrije in merjenja za 2. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel) ... 54

Tabela 22: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 2. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel) ... 55

Tabela 23: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih kompetenach na področju geometrije in merjenja za 3. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel) ... 56

Tabela 25: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 3. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel) ... 57

Tabela 26: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih kompetencah na področju geometrije in merjenja za 4. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel) ... 58

(13)

Tabela 27: Ugotovljene podobnosti med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 4. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel) ... 58 Tabela 28: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 4. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel) ... 59 Tabela 29: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih

kompetencah na področju geometrije in merjenja za 5. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel) ... 60 Tabela 30: Ugotovljene podobnosti med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 5. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel) ... 60 Tabela 31: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 5. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel) ... 61 Tabela 32: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih

kompetencah na področju geometrije in merjenja za 6. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel) ... 62 Tabela 33: Ugotovljene podobnosti med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 6. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel) ... 62 Tabela 34: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju geometrije in merjenja za 6. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel) ... 64 Tabela 35: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih

kompetencah na področju aritmetike in algebre za 1. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel) ... 65 Tabela 36: Ugotovljene podobnosti med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju aritmetike in algebre za 1. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel)... 65 Tabela 37: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju aritmetike in algebre za 1. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel)... 65 Tabela 38: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih

kompetencah na področju aritmetike in algebre za 4. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel) ... 70 Tabela 45: Ugotovljene podobnosti med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju aritmetike in algebra 4. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel) ... 71 Tabela 46: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju aritmetike in algebre za 4. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel)... 72 Tabela 47: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih

kompetencah na področju aritmetike in algebre za 5. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel) ... 73 Tabela 48: Ugotovljene podobnosti med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju aritmetike in algebre za 5. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel)... 73 Tabela 49: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju aritmetike in algebre za 5. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel)... 74

(14)

Tabela 50: Ugotovljena ujemanja pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih

kompetencah na področju drugih vsebin za 1. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel) ... 78 Tabela 54: Ugotovljene podobnosti med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju drugih vsebin za 1. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel) ... 78 Tabela 55: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju drugih vsebin za 1. razred (v Belgiji primerljiv 2. cikel) ... 79 Tabela 56: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih

kompetencah na področju drugih vsebin za 3. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel) ... 82 Tabela 60: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju drugih vsebin za 3. razred (v Belgiji primerljiv 3. cikel) ... 82 Tabela 61: Ugotovljeno ujemanje pri slovenskih operativnih učnih ciljih in belgijskih specifičnih

kompetencah na področju drugih vsebin za 6. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel) ... 87 Tabela 68: Ugotovljene razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami na področju drugih vsebin za 6. razred (v Belgiji primerljiv 4. cikel) ... 88 Tabela 69: Razlike med obema učnima načrtoma pri spoznavanju, uporabi in pretvarjanju merskih enot 89 Tabela 70: Razlike med obema učnima načrtoma pri spoznavanju in uporabi delov celot – ulomkov ... 91 Tabela 71: Dosežki učencev pri matematiki, TIMSS 2003 ... 102

(15)

Kazalo slik

Slika 1: Zemljevid Belgije ... 3

Slika 2: Belgijske regije in skupnosti ... 4

Slika 3: Belgijski grb ... 5

Slika 4: Zastava kraljevine Belgije ... 5

Slika 5: Zastava flamske in valonske regije ter Bruslja ... 5

Slika 6: Shema šolskega sistema v Sloveniji ... 8

Slika 7: Organizacija šolskega sistema v Belgiji ... 10

Slika 8: Organizacija šolskega sistema v Sloveniji ... 11

Slika 9: Organizacija šolskega sistema v Belgiji ... 11

Slika 10: Predmetnik devetletne osnovne šole ... 16

Slika 11: Organizacija osnovnih šol v Belgiji ... 19

Slika 12: Organizacija razredov v osnovnih šolah v Belgiji ... 20

Slika 13: Krog kompetenc ... 43

Slika 14: Zemljevid povezovalnih kompetenc ... 46

Slika 15: Primer funkcionalnih aktivnosti ... 47

Slika 16: Primer strukturiranih aktivnosti dane kompetence (SMG.2.8.) in nalivnih peres ... 48

Slika 17: Dosežki osmošolcev pri matematiki, TIMSS 1995 ... 97

Slika 18: Dosežki sedmošolcev pri matematiki, TIMSS 1995 ... 98

Slika 19: Dosežki osmošolcev pri matematiki, TIMSS 1999 ... 100

Slika 20: Začetek pouka se prične s pozdravom ravnateljice, nato sledi odhod v učilnice. ... 104

Slika 21: Utrinek s kosila v šolski jedilnici ... 105

Slika 22: Spričevalo belgijske osnovne šole ... 106

Slika 23: Odštevanje s prehodom v 1. razredu pri gospe Mélanie Jacobs ... 107

Slika 24: Merski instrumenti v učilnici 1. razreda ... 108

Slika 25: Spoznavanje povezav med liki in telesi v 1. razredu pri gospe Laurie Debroux ... 108

Slika 26: Spoznavanje ulomkov preko deljenja v 2. razredu pri gospe Anne - Chantale Colle ... 109

Slika 27: Množenje v 2. razredu pri gospe Tiffany Degueldre ... 109

Slika 28: Opisovanje geometrijskih teles v 3. razredu pri gospe Nathalie Houllier ... 110

Slika 29: Reševanje problemov v 4. razredu pri gospe Annick Palmers ... 110

Slika 30: Odštevanje decimalnih števil v 5. razredu pri gospe Anne – Sophie De Mill ... 111

Slika 31: Modela kocke 1 m³ in 1 dm³ v 5. razredu pri gospe Anne – Sophie De Mill... 111

Slika 32: Opazovanje geometrijskih teles v 6. razredu ... 112

(16)

(17)

Povzeto po:

1 http://www.eurydice.si/, 21. 9. 2011.

2 http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/eurybase_en.php, 21. 9. 2011.

3 http://www.cmepius.si/vzu/comenius.aspx, 21. 9. 2011.

1. Uvod

Republika Slovenija je v Evropsko unijo vstopila leta 2004. Od takrat dalje je Sloveniji omogočeno lažje in boljše spoznavanje držav sočlanic Evropske unije. Vsaka država članica ima svoj

izobraževalni sistem, ki je zelo dobro opisan na spletnem portalu Eurydice¹ in v Eurypediji, evropski enciklopediji nacionalnih izobraževalnih sistemov².

Program, ki omogoča bodočim učiteljem kateregakoli predmeta, konkretni vpogled, nove izkušnje in spoznavanje delovanja osnovnih in srednjih šol v izbrani evropski državi, se imenuje Comenius asistenti, katerega organizator je CMEPIUS (Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja). Ta program je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim omogoča pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo.³

Sama sem se te mednarodne izmenjave bodočih učiteljev udeležila in bila dodeljena osnovni šoli Ecole Notre – Dame v mestu Jumet v Belgiji. To je bila odlična priložnost, da sem se lahko dodatno strokovno izpopolnila ter si pridobila dragocene izkušnje s poučevanjem, kot tudi s

poznavanjem druge kulture in rabo tujega jezika. Izkušnja mi bo za vedno ostala v spominu in mi je bila v veliko pomoč pri pisanju tega diplomskega dela.

V diplomskem delu sem predstavila obe državi na ravni njunih družbeno-geografskih značilnosti in šolska sistema obeh držav. Na področju izobraževanja, šolskega časa in počitnic, ciljev,

predmetnika, preverjanja in ocenjevanja znanja sem primerjala organizacijo osnovne šole v Sloveniji in Belgiji.

Posebno pozornost sem namenila predstavitvi in primerjavi slovenskega in belgijskega učnega načrta za matematiko. Tu sem podrobneje predstavila predvsem ujemanja, podobnosti in razlike med slovenskimi operativnimi učnimi cilji in belgijskimi specifičnimi kompetencami. Primerjavo sem zapisala po vsebinah – geometrija in merjenje, aritmetika in algebra ter druge vsebine in po razredih – od prvega do šestega razreda slovenske osnovne šole, oziroma po ciklih – od drugega do četrtega cikla belgijske osnovne šole.

Primerjala sem še uvrstitve slovenskih in belgijskih učencev v raziskavah TIMSS, iz katerih je moč sklepati uspešnost poučevanja učencev in ustreznost učnih načrtov.

Ob koncu diplomskega dela pa sem opisala še mojo izkušnjo s poučevanjem in delovanjem na osnovni šoli Ecole Notre – Dame v Belgiji.

Ker so vsi prevodi izrazov in tekstov iz francoskega jezika moje delo, dopuščam manjša odstopanja.

(18)

Povzeto po:

1 http://europa.eu/abouteu/countries/membercountries/slovenia/index_sl.htm, 21. 9. 2011.

2. Predstavitev držav 2.1 Slovenija

¹

Republika Slovenija se nahaja na jugu srednje Evrope. Geografsko je zelo raznolika dežela, najdemo lahko visoke Alpe, Panonsko ravnino, kamniti Kras z Jadranskim morjem in Dinarsko gorstvo. Glavno mesto je Ljubljana z 269 527 prebivalci. Sosednje države so Hrvaška, Avstrija, Italija in Madžarska. Slovenska najvišja gora je Triglav z 2864 m. Slovenija ima tudi 46 km obale Jadranskega morja. Samostojna država je postala leta 1991, ko se je odcepila od Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Površina slovenske države je 20 273 km² in ima

2 053 913 prebivalcev. Uradni jezik je slovenščina, na narodnostno mešanih območjih pa sta uradna jezika tudi madžarščina in italijanščina. Vstop v Evropsko unijo leta 2004 je prinesel tudi novo denarno enoto – evro, ki je od leta 2007 tudi zakonito plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji.

Državni simboli so: grb, zastava in himna.

Grb Republike Slovenije ima obliko ščita, v sredini je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta valoviti črti, ki ponazarjata morje in reke; nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri šesterokrake zvezde. Z zlato barvo teh zvezd je ohranjen spomin na zlato barvo z zgodovinske zastave dežele Kranjske. Po levi in desni strani ima rdečo obrobo, tako da so v grbu tudi vse tri barve slovenske tribarvnice.

Zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije. Grb sega z gornjo polovico, na kateri so zvezde, v belo polje; z drugo polovico pa v modro polje. Višina grba je ⅓ širine zastave.

Himna Republike Slovenije je sedma kitica pesmi »Zdravljica«, največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, na melodijo istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla.

Slovenija je po vstopu v Evropsko unijo leta 2004 prevzela tudi njena simbola, zastavo in himno.

Evropska zastava je sestavljena iz kroga 12 zvezd na modri podlagi. Število pomeni popolnost, celovitost in enotnost ter ni povezano s številom članic Evropske unije.

Pomembno pravilo je, da je zastava Evropske unije izobešena samo skupaj z zastavo Republike Slovenije, pri tem pa mora biti slovenska zastava postavljena na častno mesto.

Himna Evropske unije je zaključni del 9. simfonije Ludwiga van Beethovna pod imenom Oda radosti. Himna Evropske unije, ki nima besedila, se vedno izvaja s himno Republike Slovenije, pri čemer je na prvem mestu himna Republike Slovenije.

(19)

Povzeto po:

1http://en.wikipedia.org/wiki/Belgium, 21. 9. 2011.

2http://www.ngi.be/FR/FR4-1-1.shtm, 21. 9. 2011.

3Lipužič, 1997, str 41.

2.2 Belgija

Kraljevina Belgija je zahodno evropska država z zelo razgibano pokrajino. Ob Severnem morju se razteza priobalna ravnina, osrednji del države je gričevnat in na jugovzhodu se dvigujejo hriboviti in gozdnati Ardeni. Belgijo lahko geografsko razdelimo na tri območja: nižjo Belgijo (do 100 metrov nadmorske višine), centralno Belgijo (med 100 in 200 metri nadmorske višine) in na višjo Belgijo (od 200 in več kot 500 metrov nadmorske višine)¹.

Sestavljajo jo tri narodne skupnosti (flamska, francoska in nemška) ter tri regije (flamska, valonska in Bruselj) s štirimi jezikovnimi območji (nizozemskim, francoskim, nemškim in francosko-flamskim – dvojezičnim Brusljem).

Skupnosti so odgovorne za kulturne zadeve, šolstvo, zdravstveno in socialno varstvo ter za jezik narodne skupnosti. Regije so pristojne za gospodarstvo, energetiko, javna dela in promet, urbanizem in načrtovanje razvoja podeželja ter za varstvo okolja. Poglavitna odgovornost zvezne države so zunanje zadeve, obramba, pravosodje, finance in socialna zakonodaja.³

Slika 1: Zemljevid Belgije²

(20)

Povzeto po:

1 http://www.eea.europa.eu/soer/countries/be/soertopic_view?topic=country%20introduction 2http://en.wikipedia.org/wiki/Belgium

Slika 2: Belgijske skupnosti (communities) in regije (re

Belgijski najvišji vrh je 694 metrov visoki Signal de Botrange, ki se nahaja obala Severnega morja pa je dolga 66 km.

je 30 528 km² in ima 11 441

nizozemščina in nemščina, vendar je pojavljanje

Valoniji, nizozemsko v flamski regiji, Bruselj je dvojezi pripadnikov nemške manjšine na vzhodu države. Belgija je en unije. Denarno enoto evro uporabljajo že od leta

1 143 204 prebivalci (21. 9. 2011).

http://www.eea.europa.eu/soer/countries/be/soertopic_view?topic=country%20introduction, 21.

http://en.wikipedia.org/wiki/Belgium, 21. 9. 2011.

skupnosti (communities) in regije (regions)¹

Belgijski najvišji vrh je 694 metrov visoki Signal de Botrange, ki se nahaja

obala Severnega morja pa je dolga 66 km. Belgija si je samostojnost izborila leta 1830.

441 797 prebivalcev (21. 9. 2011). Uradni jeziki so francoš čina, vendar je pojavljanje jezika odvisno od regije

lamski regiji, Bruselj je dvojezičen, nemško pa govori približno 70 pripadnikov nemške manjšine na vzhodu države. Belgija je ena izmed ustanovnih

to evro uporabljajo že od leta 2002. Glavno mesto je Bruselj s 2011).²

, 21. 9. 2011.

Belgijski najvišji vrh je 694 metrov visoki Signal de Botrange, ki se nahaja v Ardenih. Belgijska izborila leta 1830. Površina Uradni jeziki so francoščina, jezika odvisno od regije – francosko govorijo v en, nemško pa govori približno 70 000 a izmed ustanovnih članic Evropske 2002. Glavno mesto je Bruselj s

(21)

Povzeto po:

1http://www.belgium.be/en/about_belgium/country/belgium_in_nutshell/symbols/coats_of_arms/, 21. 9. 2011.

2http://www.belgium.be/en/about_belgium/country/belgium_in_nutshell/symbols/flags/, 21. 9. 2011.

3http://www.belgium.be/en/about_belgium/country/belgium_in_nutshell/symbols/flags/, 21. 9. 2011.

4 http://www.belgium.be/en/about_belgium/country/belgium_in_nutshell/symbols/hymns/, 21. 9. 2011.

Državni simboli so grb, zastava in himna.

Belgijski grb sestavlja rumen belgijski lev z rdečimi kremplji in jezikom na črnem ozadju.

Slika 4: Zastava kraljevine Belgije²

Zastave :

Barve belgijske zastave, črna, rumena in rdeča, so privzete iz grba nekdanje province

Beneluks – Barbant. Podlaga tega grba je črna, na njej pa je rumeni lev z rdečim jezikom in nohti.

V Belgiji ima tudi vsaka regija svojo zastavo. Flamsko regijo predstavlja črni lev z rdečim jezikom in nohti na rumeni podlagi, valonska regija ima na zastavi z rumeno podlago rdečega petelina, ki v zraku drži svoj desni krempelj, Bruselj pa ima v svoji zastavi rumeni iris na modri podlagi.

Slika 5: Zastava flamske in valonske regije ter Bruslja³

Belgijska himna se imenuje Barbançonne. Prvotno je bila napisana v francoskem jeziku. Naslov himne pa se je v francoskem izvirniku ohranil tudi v nizozemski in nemški prevedeni različici, da jo lahko razumejo v vseh treh uradnih jezikih Belgije.⁴

Slika 3: Belgijski grb¹

(22)

2.3 Primerjava Slovenije in Belgije

SLOVENIJA

Republika Slovenija 1991

20 273 km² 2 053 913 Ljubljana 269 527

Hrvaška, Avstrija, Italija, Madžarska

slovenščina, na narodnostno mešanih območjih pa tudi madžarščina in italijanščina 2004

evro (od leta 2007)

Zdravljica, Oda radosti Triglav, 2864 m 46 km

Tabela 1: Primerjava Slovenije in Belgije Država Slovenija je republika, medtem

že leta 1830, Slovenija pa leta 1991. Belgija države, saj je od Slovenije več

Prav tako je ima Bruselj 873 677 prebivalcev ve

2864 m) je skoraj štirikrat višji kot belgijski (Signal de Botrange, 694 m). Obe državi imata nekaj kilometrov morske obale. Skupna nam

Tudi število uradnih jezikov je v obeh državah in madžarščina, v Belgiji pa francoš

Slovenije in Belgije

Uradno poimenovanje

Dosežena samostojnost Površina države Število prebivalcev

Glavno mesto Število prebivalcev v

glavnem mestu Sosednje države

dnostno Uradni jezik franco

Pojavljanje jezika

Vstop v EU 1952

Denarna enota Zastava

Grb

Himna Barbançonne

Najvišja gora Signal de Botrange, 694 m Dolžina obale

: Primerjava Slovenije in Belgije

Slovenija je republika, medtem ko je Belgija kraljevina. Samostojnost je Belgija dosegla Slovenija pa leta 1991. Belgija (tako kot Slovenija) sodi med manjše evropske države, saj je od Slovenije večja le za 10 255 km², vendar pa ima več kar

Prav tako je ima Bruselj 873 677 prebivalcev več kot Ljubljana. Slovenski najvišji vrh (Triglav, 2864 m) je skoraj štirikrat višji kot belgijski (Signal de Botrange, 694 m). Obe državi imata nekaj Skupna nam je evropska zastava, evropska himna in denarna enota.

Tudi število uradnih jezikov je v obeh državah enako. V Sloveniji so to slovenš ina, v Belgiji pa francoščina, nizozemščina in nemščina.

BELGIJA

Kraljevina Belgija 1830 30 528 km² 11 441 797 Bruselj 1 143 204 Nizozemska, Nemčija, Luksemburg, Francija rancoščina, nizozemščina in nemščina Pojavljanje jezika je odvisno od regije.

1952 – ustanovna članica evro (od leta 2002)

Barbançonne, Oda radosti Signal de Botrange, 694 m 66 km

ko je Belgija kraljevina. Samostojnost je Belgija dosegla sodi med manjše evropske kar 9 387 884 prebivalcev.

kot Ljubljana. Slovenski najvišji vrh (Triglav, 2864 m) je skoraj štirikrat višji kot belgijski (Signal de Botrange, 694 m). Obe državi imata nekaj pska himna in denarna enota.

Sloveniji so to slovenščina, italijanščina

(23)

Povzeto po:

1 http://portal.mss.edus.si/pls/portal/docs/PAGE/PORTAL_SOLSTVO_MSS/MSS_STRANI/MSS_DOKUMENTI_ZA_SPLET/

SLOVENSKO_SOLSTVO_VCERAJ_DANES_JUTRI.PDF, 12. 10. 2011.

2 http://www.mss.gov.si/si/solstvo/, 12. 10. 2011.

3. Šolski sistem 3.1 Slovenija

Vzgoja in izobraževanje se v Sloveniji začenja z neobvezno predšolsko vzgojo v javnih ali zasebnih vrtcih. V vrtce se vključujejo otroci od enega leta starosti do vstopa v šolo in so razdeljeni na prvo starostno obdobje (od 1 do 3 let) ter na drugo starostno obdobje (od 3 do 6 let oziroma do vstopa v šolo).

Obvezna devetletna osnovna šola je členjena na triletja. Otroci se vključujejo v osnovno šolo s šestim letom starosti.

Poklicno in strokovno izobraževanje omogoča pridobitev nižje poklicne izobrazbe (2 leti), srednje poklicne izobrazbe (3 leta), srednje strokovne izobrazbe (4 leta) in višje strokovne izobrazbe (2 leti).

Splošno srednje izobraževanje izvajajo gimnazije: splošna gimnazija (z različico klasične, ki omogoča pouk latinščine in grščine) ter strokovna gimnazija (tehniška, ekonomska, umetniška).

Gimnazija se konča z maturo, ki je splošni pogoj za vpis na univerzo, omogoča pa tudi vpis v višje in visoke strokovne šole.

Višje strokovno izobraževanje opredeljujemo kot »kratko visokošolsko izobraževanje«, študijski programi so zasnovani izrazito praktično in trajajo 2 leti.¹

Visoko šolstvo ima tri stopnje. V prvo se razvrščajo visokošolski strokovni programi in univerzitetni študijski programi, v drugo magistrski študiji in v tretjo doktorski študijski programi.²

(24)

Povzeto po:

1 http://www.eurydice.si/images/stories/Diagram_Tatjana_Plevnik__1564.pdf, 12. 10. 2011.

Slika 6: Shema šolskega sistema v Sloveniji¹

(25)

Povzeto po:

1 http://www.blbe.be/en/levels-education, 20. 10. 2011.

3.2 Belgija

¹

Obvezno šolanje v Belgiji traja od otrokovega 6. leta do dopolnjenega 18. leta. Šolski sistem je razdeljen na štiri enote:

• Vrtec (l’enseignement maternel): od 2,5 do 6 let

Izobraževanje v Belgiji se začne pri 2,5 ali 3 letih in traja do vstopa v šolo pri 6 letih.

Čeprav je neobvezno, ga belgijski pedagogi močno priporočajo. Program ni načrtovan kot sistem za varstvo otrok (v katerega se otroci lahko vključijo pred vrtcem), ampak kot aktivna priprava otrok na osnovno šolo.

• Osnovna šola (l’enseignement primaire): od 6 do 12 let

Osnovna šola je obvezna in vključuje šest razredov. Otroci so sprejeti v prvi razred

1. septembra koledarskega leta, v katerem dopolnijo 6 let. Glavna predmeta sta: jezik – francoščina (branje, pisanje, uporaba jezika) in matematika.

• Srednja šola (l’enseignement secondaire): od 12 do 18 let

Pri izbiri srednje šole imajo učenci mnogo različnih možnosti. Vendar pa obstajajo glavne štiri vrste srednjih šol:

- Splošna srednja šola (l’enseignement secondaire general) je namenjena tistim dijakom, ki načrtujejo svoje izobraževanje tudi po 18. letu na univerzi ali na višješolskem inštitutu.

Dijakov ta program ne pripravlja direktno na poklic.

- Tehnična srednja šola (l’enseignement secondaire technique) je bolj praktično naravnana in dijakom po končanem ciklu omogoča opravljanje poklica. Še vedno pa imajo možnost nadaljevanja študija na univerzi ali na višješolskem inštitutu.

- Srednja umetniška šola (l’enseignement secondaire artistique) je specializirana za vizualne umetnosti, gledališče in glasbo. Dijake pripravlja na višješolsko izobraževanje v inštitucijah, kot so konservatoriji in glasbene akademije.

- Srednja poklicna šola (l’enseignement secondaire professionnel) je šola, ki mladim, ki ne želijo nadaljevati izobraževanja po 18 letu, omogočajo priučitve za določen poklic. Te šole organizirajo splošni pouk, praktični pouk pa učenci opravijo pri delodajalcih.

• Visokošolsko izobraževanje (l’enseignement supérieur): nad 18 let

Ta nivo izobrazbe je neobvezen in dostopen mladim, ki so uspešno zaključili srednješolsko izobraževanje. Visoko šolstvo je razdeljeno na tri stopnje. Prva stopnja je 3-letno splošno izobraževanje, ki vodi do Beachelorjeve diplome in je vredno 180 ECTS. Druga stopnja je 1 ali 2 leti trajajoča specializacija, ki vodi do magisterija, vrednega med 60 in 120 ECTS.

Zadnja, tretja stopnja, traja 3 leta in vodi do doktorata, vrednega 180 ECTS. ECTS je evropski sistem za vrednotenje študijskih programov.

(26)

Povzeto po:

1 http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/eurybase/eurybase_full_reports/BF_EN.pdf, 12. 10. 2011.

Slika 7: Organizacija šolskega sistema v Belgiji¹

Zgornja shema nazorno prikazuje organizacijo belgijskega šolskega sistema. Z modro barvo je na začetku označeno obiskovanje vrtca – od vstopa pri 3 letih do vstopa v osnovno šolo. Osnovna šola je označena z oranžno barvo in traja od 6. leta do 12. leta. Pravokotnik svetlo rjave barve prikazuje še 3 leta splošne nižje srednje šole. Nadaljujoča rumena pravokotnika pa prikazujeta 6 let splošne višje srednje šole; spodaj so rjavi pravokotniki, ki ponazarjajo trajanje tehnične ali poklicne višje srednje šole. Pod njimi so rjavi pravokotniki s črno šrafuro, ki prikazujejo možnost opravljanja praktičnega pouka pri delodajalcih in obiskovanja splošnega pouka v šoli. S tem je tudi konec obveznega izobraževanja.

Pravokotniki zelene in svetlo zelene barve prikazujejo trajanje izobraževanja na univerzi ali pa na višješolskih inštitutih.

(27)

Povzeto po:

1 http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/eurybase/eurybase_full_reports/SI_EN.pdf, 12. 10. 2011.

3.3 Primerjava šolskih sistemov

Slika 8: Organizacija šolskega sistema v Sloveniji¹

Slika 9: Organizacija šolskega sistema v Belgiji²

Pri primerjavi shem opazimo, da se obvezno izobraževanje v Sloveniji zaključi z osnovno šolo, v Belgiji pa je v obvezno izobraževanje zajeta tudi srednja šola (rdeče označen številski trak).

Slovenski učenci se za usmeritev v srednjo šolo odločijo pri dopolnjenem 15. letu, belgijski pa si vrsto srednje šole izberejo eno leto prej. Gimnazija ali splošno izobraževanje ter poklicno izobraževanje v obeh državah trajajo enako dolgo (pravokotnik rumene barve).

(28)

Slovenija Starost Belgija Vrtec Prvo starostno

obdobje

1 Varstvo otrok

(garderie) 2

Vrtec

(l’enseignement maternel) Drugo starostno

obdobje

3 4 5

Osnovna šola

Prvo triletje

6 1. cikel

Osnovna šola

(l’enseignement primaire) 7

8

2. cikel Drugo triletje

9 10 11 Tretje triletje

12 3. cikel 13

14

Srednja šola

(l’enseignement secondaire) Srednja šola

15 16 17 18

Prva stopnja

Visokošolski študij (l’enseignement

supérieur) Visokošolski

študij

Prva stopnja

19 20

21 Druga stopnja Druga stopnja 22

23

Tretja stopnja Tretja stopnja

24 25 26

Tabela 2: Primerjava slovenskega in belgijskega šolskega sistema

Belgija ima podoben šolski sistem kot Slovenija. Otroci obeh držav vstopijo v osnovno šolo s 6 leti. V Belgiji osnovna šola traja 6 razredov, v Sloveniji pa 9 razredov. Osnovna šola je pri nas razdeljena na 3 triletja. Prvo triletje zajema prvi, drugi in tretji razred, v drugo triletje spadajo četrti, peti in šesti razred, zadnji trije razredi – sedmi, osmi in deveti razred – pa spadajo v tretje triletje. V Belgiji pa sta v osnovni šoli dve obdobji. Prvo obdobje zajema prvi in drugi razred, drugo obdobje pa vse razrede od tretjega do šestega razreda. Ravno tako obstaja tudi tretje obdobje, v katerega pa spadata prvi in drugi letnik srednje šole. Po končani osnovni šoli se učenci vpišejo na srednjo šolo, ki traja v Belgiji 6 let, v Sloveniji pa 4 leta. Sistem visokošolskega izobraževanja je zaradi »bolonjske deklaracije« enak v obeh državah.

(29)

Povzeto po:

1 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011.

4. Organizacija osnovne šole 4.1 Slovenija

Osnovna šola je splošno-izobraževalna inštitucija, učencem mora posredovati znanje naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved, matematike in tehničnih ved.¹

Po ustavi Republike Slovenije je izobraževanje brezplačno, obvezno za učence med 6. in 15.

letom in financirano iz javnih sredstev.

Verska izobraževanja in rituali niso dovoljeni v javnih osnovnih šolah, saj ustava ločuje državne in verske zadeve.²

4.1.1 Organizacija izobraževanja

¹

Učenci vstopijo v osnovno šolo s šestim letom, šolska obveznost pa traja devet let.

Devetletna osnovna šola je razčlenjena na tri vzgojno-izobraževalna obdobja, ki so vsaka zase razmeroma zaključene celote.

Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje traja od 1. do 3. razreda, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje od 4. do 6. razreda in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje od 7. do 9. razreda.

4.1.2 Organizacija šolskega časa

Šolsko leto traja od 175 do 190 šolskih dni, to je med 1. septembrom in 31. avgustom naslednjega leta. Šole so odprte pet dni v tednu. Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji.

Šolska ura traja 45 minut.²

V 1. razredu imajo učenci največ 20 ur, v 2. oz. v 3. razredu največ 24 ur, v 2. triletju največ 26 ur in v 3. triletju največ 30 ur pouka v enem tednu.¹

(30)

Povzeto po:

1 http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/calendars/school_calendar_EN.pdf.pdf, 31. 10. 2011.

2

Začetek šolskega leta in pouka za učence

1. september 2011

Konec pouka za učence 15. junija 2012 za 9. razrede 22. junij 2012 za vse ostale razrede

Jesenske počitnice ^{1 teden}

31. oktober–4. november 2011 Božično-novoletne počitnice 1 teden

26. december 2011–2. januar 2012 Zimsko-pustne počitnice ^{1 teden}

20. februar–26. februar 2012 Pomladno-velikonočne počitnice 1 dan

9. april 2012 (velikonočni ponedeljek)

Prvomajske počitnice ^{1 teden}

27. april do 2. maj 2012

Poletne počitnice ^{10 tednov}

25. junij–31. avgust 2012 Kulturni dnevi, verski prazniki 1. februar (Prešernov dan)

Začetek šolskega leta za učitelje Vsaj 10 dni pred prvim šolskim dnevom za učence

Konec šolskega leta za učitelje Začetek ali sredina julija 2012 Tabela 3: Organizacija šolskega časa v šolskem letu 2011/12 za slovenske osnovne šole¹

4.1.3 Cilji osnovne šole

²

Cilji osnovnošolskega izobraževanja so:

• zagotavljanje splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu,

• vzpodbujanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika,

• razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje, sporočanje in izražanje v slovenskem jeziku na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku,

• vzpodbujanje zavesti o integriteti posameznika,

• razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,

• vzgajanje za občekulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,

• vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,

(31)

Povzeto po:

• doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja in pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja,

• pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, ki omogočajo samostojno, učinkovito in ustvarjalno soočanje z družbenim in naravnim okoljem in razvijanje kritične moči razsojanja,

• razvijanje in ohranjanje lastne kulturne tradicije,

• seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov,

• omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,

• razvijanje nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje,

• oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja in odgovornega odnosa do naravnega okolja.

4.1.4 Predmetnik osnovne šole

¹

Program osnovne šole obsega obvezni in razširjeni program. Obvezni program sestavljajo: skupni obvezni predmeti (slovenski jezik in italijanski ali madžarski jezik na narodnostno mešanih območjih, tuji jezik, zgodovina, geografija, državljanska vzgoja ter etika, matematika, kemija, biologija, fizika, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja, tehnika in tehnologija ter

gospodinjstvo), obvezni izbirni predmeti in ure oddelčne skupnosti. Razširjen program, ki ga mora šola ponuditi učenkam in učencem vključuje: podaljšano bivanje, jutranje varstvo, interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, ure za individualno in skupinsko pomoč učencem z učnimi težavami in nadarjenim učencem ter šolo v naravi.

Temeljni uradni strokovni dokument, ki skupaj z učnimi načrti sodoloča vsebinski koncept šolskega sistema, je predmetnik. Predmetnik v Sloveniji za določen tip oziroma profil šole določa seznam učnih predmetov in drugih dejavnosti za vsak razred posebej, število tedenskih ur za vsak predmet v vsakem razredu, število letnih ur za vsak učni predmet ter tedensko obremenitev učencev v vsakem razredu.

(32)

Povzeto po:

1 http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmetniki/Predmetnik_splosni.pdf, 5. 11. 2011.

Slika 10: Predmetnik devetletne osnovne šole¹

(33)

Povzeto po:

3http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/eurybase/structures/041_SI_EN.pdf, 4. 11. 2011.

Prvi tuji jezik

V Sloveniji učenci pričnejo s poukom tujega jezika v 4. razredu.

Bela knjiga na tem področju predvideva spremembe: prvi tuji jezik mora šola ponuditi učencem že v 1. razredu kot neobvezni izbirni predmet v obsegu dveh ur tedensko. Učenci se zanj odločajo prostovoljno.

Prvi tuji jezik je obvezen za vse učence od 2. razreda dalje. V 2. in 3. razredu obsega 2 uri

tedensko. Prvi tuji jezik je praviloma angleščina, lahko pa je tudi nemščina na območjih, kjer je ta jezik posebnega pomena in kjer ga na predlog lokalnih skupnosti določi pristojno ministrstvo.¹

4.1.5 Preverjanje in ocenjevanje znanja ter nacionalno preverjanje znanja

Dosežki učencev se nenehno ocenjujejo v pisni, ustni in praktični obliki s testi.

Učitelji v prvem, drugem triletju za ocenjevanje učencev uporabljajo opisne ocene, v drugem in tretjem triletju pa številčne ocene. Ob koncu vsakega šolskega leta prejmejo spričevalo, ki navaja ocene pri posameznih predmetih.

Številčne ocene temeljijo na nacionalni 5-stopenjski ocenjevalni lestvici: 5 (odlično), 4 (prav dobro), 3 (dobro), 2 (zadostno), 1 (nezadostno).²

Ob koncu drugega triletja so neobvezni zunanji nacionalni preizkusi. Ob koncu tretjega triletja pa so ti preizkusi obvezni za vse učence. Učenci opravljajo preizkus iz maternega jezika, matematike in tretjega predmeta, katerega minister za šolstvo izbere iz nabora obveznih predmetov osnovne šole.

Učenci, ki uspešno zaključijo osnovno šolo, prejmejo potrdilo o končani osnovni šoli, ki vsebuje končne ocene za posamezne predmete v 9. razredu.³

Bela knjiga tudi na področju ocenjevanja in nacionalnega preverjanja znanja predvideva spremembe: v 1. in 2. razredu je opisno ocenjevanje znanja. Od vključno 3. razreda dalje je pri vseh predmetih številčno ocenjevanje znanja.

Nacionalni preizkusi znanja so ob koncu 3., 6. in 8. razreda.

Ob zaključku 3. razreda so nacionalni preizkusi znanja obvezni iz slovenščine in matematike.

Ocenjevanje je interno.

Ob zaključku 6. razreda so nacionalni preizkusi znanja obvezni pri slovenščini, matematiki, prvem tujem jeziku. Ocenjevanje je eksterno, preizkuse znanja ocenjujejo učitelji iz drugih šol. Ob zaključku 8. razreda so nacionalni preizkusi znanja obvezni iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika in četrtega predmeta. Ocenjevanje je eksterno, preizkuse znanja ocenjujejo učitelji drugih šol.¹

(34)

Povzeto po:

4.2 Belgija

¹

Organizacija osnovnih šol v francoski skupnosti je podobna tudi v flamski in nemški skupnosti.

Osnovna šola je pogostokrat združena s predšolsko vzgojo pod terminom »enseignement fondamental«, kar pomeni, osnovno izobraževanje.

Učenec vstopi v osnovno šolo in s tem tudi v obvezno izobraževanje, v tistem koledarskem letu, ko dopolni 6 let.

Javne šole morajo upoštevati filozofska in verska prepričanja vseh staršev. Zato morajo šole učencem ponuditi pouk ene od priznanih religij (katoliška, protestantska, judovska, islamska ali pravoslavna) ali pa pouk filozofije.

Obvezno izobraževanje je brezplačno, zato zanj ne smejo biti zaračunane šolnine.

Tipi šol:

V Belgiji je več različnih tipov osnovnih šol. Med seboj se lahko razlikujejo po programu, ki je v pristojnosti organizatorja. Organizator osnovne šole je lahko fizična ali pravna oseba, ki nosi vso odgovornost do šole (slika 13).

Institucije za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje, ki jih običajno organizira ali subvencionira francoska skupnost, se delijo glede na organizatorja na:

• Javne šole, ki jih organizira francoska skupnost, neverske Organizator: Francoska skupnost

• Javno subvencionirane šole v organizaciji provinc in občin, verske ali neverske

Organizator: CPEONS (Svet za pomoč organizatorjem nevtralnega subvencioniranega izobraževanja) in CECP (Svet za izobraževanje v provincah in občinah)

• Zasebne subvencionirane »neverske« šole, neverske

Organizator: FELSI (Zveza neodvisnih subvencioniranih ustanov)

• Zasebne verske šole – katoliške, protestantske, judovske, islamske, pravoslavne, verske Organizator: SEGEC (Generalni sekretariat za religiozno izobraževanje).

(35)

Povzeto po:

1 http://www.enseignement.be/upload/pics/000000000002/000000000904_20080807152450_c.jpg, 6. 11. 2011.

2 http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/eurybase/structures/041_BF_EN.pdf, 3. 11. 2011.

Slika 11: Organizacija osnovnih šol v Belgiji¹

4.2.1 Organizacija izobraževanja

²

Osnovnošolsko izobraževanje traja 6 let (učenci od 6. do 12. leta).

Predšolska vzgoja in prvih osem let obveznega izobraževanja se šteje kot eno-izobraževalni kontinuum, razdeljen na tri etape. Njihov cilj je zagotoviti, da bi vsi učenci dosegli določene kompetence.

Te etape so (slika 14):

• prva etapa

–

od začetka predšolske vzgoje do konca drugega razreda osnovne šole,

• druga etapa

–

od tretjega do šestega razreda osnovne šole,

• tretja etapa

–

prvi dve leti srednješolskega izobraževanja.

(36)

Povzeto po:

1 Gude de l’enseignement obligatoire en Comunnauté française, 2010.

3http://www.blbe.be/en/levels-education, 20. 10. 2011.

4http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/eurybase/structures/041_BF_EN.pdf, 3. 11. 2011.

Prva etapa je razdeljena na dva cikla:

1. cikel

–

od začetka predšolske vzgoje do petega leta starosti,

2. cikel

–

od petega leta starosti do konca drugega razreda osnovne šole.

Druga etapa je razdeljena na dva cikla:

1. (3.) cikel

–

tretji in četrti razred osnovne šole, 2. (4.) cikel

–

peti in šesti razred osnovne šole.

Slika 12: Organizacija razredov v osnovnih šolah v Belgiji¹

Učitelj poučuje v enem razredu. Omogočena pa mu je pomoč drugih učiteljev pri določenih predmetih: športna vzgoja, religija/filozofija, tuji jezik.²

4.2.2 Organizacija šolskega časa

Šolsko leto traja od 181 do 183 šolskih dni, porazdeljenih v 37 tednov. Šolsko leto se ponavadi prične 1. septembra in konča 30. junija naslednje leto.

V praksi je 28 tedenskih šolskih ur (vsaka 50 minut), organiziranih od ponedeljka do petka dopoldne in popoldne, z izjemo v sredo popoldne.

Šolski dan traja od 9.00 do 12.00 in od 13.30 do 15.30.

Celoten dan vključuje tudi 15-minutni čas za jutranje igranje in enourni odmor za kosilo med jutranjimi in popoldanskimi urami.

V Belgiji je število ur pouka enako v vseh razredih.³

Učenci pri pouku povprečno preživijo pet ur na dan, nekateri pa so v šoli navzoči skoraj devet ur.

V mnogih šolah je varstvo za učence organizirano od 7.00 do začetka pouka in od konca pouka do 18.00. V mestih večina učencev ostaja v šoli tudi ob odmoru za kosilo.⁴

(37)

Povzeto po:

1 http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/eurybase/eurybase_full_reports/BF_EN.pdf, 3. 11. 2011

.

2 http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/calendars/school_calendar_EN.pdf.pdf, 31. 10. 2011.

Jutranje varstvo

Jutranji pouk (začetek in konec ure)

Odmor za kosilo

Popoldanski pouk (začetek in konec ure)

Popoldansko varstvo

Ponedeljek 7.00–8.25 8.25–12.05 12.05–13.30 13.30–15.15 15.15–18.30 Torek 7.00–8.25 8.25–12.05 12.05–13.30 13.30–15.15 15.15–18.30

Sreda 7.00–8.25 8.25–12.05 ^– ^– ^–

Četrtek 7.00–8.25 8.25–12.05 12.05–13.30 13.30–15.15 15.15–18.30 Petek 7.00–8.25 8.25–12.05 12.05–13.30 13.30–15.15 15.15–18.30 Tabela 4: Tedenski in dnevni urniki v osnovni šoli v Belgiji¹

Začetek šolskega leta in pouka za učence 1. september 2011

Konec pouka za učence 30. junij 2012

Jesenske počitnice 1 teden

31. oktober–4. november 2011 Božično-novoletne počitnice 2 tedna

26. december 2011–6. januar 2012

Zimske-pustne počitnice 1 teden

20. februar–24. februar 2012 Pomladne-velikonočne počitnice 2 tedna

2. april–13. april 2012

Prvomajske počitnice ^–

Poletne počitnice 9 tednov

2. julij –31. avgust 2012 Kulturni dnevi, verski prazniki 7 dni

27. september 2011 11. november 2011 30. april 2012 1. maj 2012 17. maj 2012 18. maj 2012 28. maj 2012 Začetek šolskega leta za učitelje 1. september 2011 Konec šolskega leta za učitelje 30. junij 2012

Tabela 5: Organizacija šolskega časa v šolskem letu 2011/12 za belgijske osnovne šole²

(38)

Povzeto po:

4.2.3 Cilji osnovne šole

¹

Obvezno izobraževanje vsebuje naslednje splošne cilje:

• spodbujanje samozavesti in razvoj vsakega učenca kot posameznika,

• omogočiti vsem učencem, da si pridobijo znanje in kompetence, ki jim bodo omogočale, da se bodo naučili aktivno sodelovati v ekonomskem, socialnem in kulturnem življenju,

• pripraviti vse učence, da bodo postali odgovorni državljani, sposobni prispevati k razvoju družbe, ki je demokratična, kohezivna, pluralistična in odprta do drugih kultur,

• zagotoviti enake možnosti za vse učence.

Za dosego teh splošnih ciljev so potrebna znanja in spretnosti.

Organizator šole prilagodi opredelitev učnih načrtov in pedagoškega načrta kot sledeče:

• splošni cilji vzgoje in izobraževanja,

• učenje, nadaljnji razvoj in izražanje v francoskem jeziku,

• učenje matematičnih veščin,

• zanimanje za znanje tujih jezikov in komuniciranje v teh jezikih,

• pomembnost likovne vzgoje, izobraževanja o medijih in športni vzgoji,

• razumevanje pomena znanosti in tehnologije in njihove medsebojne povezanosti,

• poznavanje kulturne dediščine v vseh njenih vidikih in odkrivanje drugih kultur, ki skupaj prispevajo k tkanju socialnih vezi,

• ohranjanje spomina na dogodke, ki pomagajo pri razumevanju preteklosti in sedanjosti, oblikovanje stališč osebne in kolektivne navezanosti na ideale, ki podpirajo demokracijo,

• razumevanje živega okolja, zgodovine ter o razlogih in posledicah evropskega združevanja,

• razumevanje belgijskega političnega sistema.

4.2.4 Predmetnik osnovne šole

Predmeti v šoli niso natančno opredeljeni, vendar pa morajo zagotoviti razvoj določenih kompetenc. Prednostne kompetence so: branje in razumevanje pomena zapisanega, pisanje in komunikacija ter obvladovanje osnovnih matematičnih veščin in znanj.

V tem okviru osnovna znanja (socles de competences) temeljijo na osmih predmetih: francoščina, matematika, uvod v znanost, tuji jeziki, športna vzgoja, IKT, likovna vzgoja, uvod v zgodovino in geografijo ter filozofija ali religija.

(39)

Povzeto po:

1 Gude de l’enseignement obligatoire en Comunnauté française, 2010.

2 http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/eurybase/eurybase_full_reports/BF_EN.pdf, 3. 11. 2011

.

Predmeti: 1. in 2.

razred

3. in 4.

razred

5. in 6.

razred

Francoski jezik 9 9 7

Dodatne ure francoščine, namenjene pravopisu 1 0 0

Matematika 6 6 6

Zgodovina in geografija, Uvod v znanost,

IKT

4 4 4

Športna vzgoja 2 2 2

Likovna vzgoja 2 2 2

Pouk religije ali filozofije 2 2 2

Tuji jezik 0 0 2

Dodaten čas: za učno pomoč, dodatne dejavnosti, prevoz do bazena, urejanje map ...

2 3 3

Skupno ur: 28 28 28

Tabela 6: Predmeti in njihovo število ur na teden v belgijskih osnovnih šolah¹

Prvi tuji jezik

Od leta 1998 morata v petem in šestem razredu osnovnih šol v francoski skupnosti, potekati najmanj 2 uri pouka tujega jezika

–

angleščina, nemščina ali nizozemščina. Organizator lahko zagotovi en jezik ali pa izbiro med dvema jezikoma.

Filozofija in religijski pouk²

Vsak učenec osnovne šole ima pravico do učenja religije ali filozofije. Šole učencem ponudijo pouk ene izmed petih priznanih religij (krščanstvo, protestantstvo, judovstvo, islam in pravoslavstvo) ali pa pouk filozofije.

4.2.5 Preverjanje in ocenjevanje znanja ter nacionalno preverjanje znanja

²

Učenci vsak konec tedna pišejo pregledni test snovi, ki so se jo naučili v tem tednu. Ocenjeni so s točkami. Šolsko leto je razdeljeno na 5 obdobij. Konec vsakega obdobja učenci domov prinesejo spričevalo, v katerega učitelji zapišejo seštevek točk, ki jih je vsak učenec dosegel tekom določenega obdobja pri določenem delu predmeta (francoščina

–

govorjenje, poslušanje, branje, pisanje; matematika – poznavanje vzpostavljanja logičnih povezav, poznavanje strukturiranja prostora, poznavanje merjenja, poznavanje računanja), ali pa pri celotnem predmetu (okolje, likovna vzgoja, informatika, religija, športna vzgoja). Točke dobijo tudi za vedenje v razredu ali v drugih šolskih prostorih in za domače delo.

Od šolskega leta 2008/09, morajo vsi šestošolci pisati zunanje preverjanje, ki vodi do certifikata osnovne šole (CEB). Zunanje preverjanje preverja znanje iz francoščine, matematike, uvoda v znanost ter uvoda v zgodovino in geografijo.

(40)

4.3 Primerjava organizacije izobraževanja v Sloveniji in Belgiji

Izobraževanje v osnovnih šolah, tako v Belgiji kot tudi v Sloveniji, je brezplačno in financirano iz javnih sredstev.

Razlikuje se v religijskem pouku, saj le-ta v slovenskih javnih osnovnih šolah ni prisoten, v Belgiji pa je prosoten v nekaterih javnih oziroma zasebnih šolah.

4.3.1 Organizacija izobraževanj

V obeh državah učenci vstopijo v osnovno šolo s 6. letom starosti. V Sloveniji osnovna šola traja 9 let, v Belgiji pa 6 let.

V Sloveniji je osnovna šola razdeljena na 3 triletja po tri razrede. V Belgiji pa je osnovna šola razdeljena na 2 etapi, v katerih so 3 cikli. V vsakem ciklu sta dva razreda osnovne šole.

4.3.2 Organizacija šolskega časa

V obeh državah se novo šolsko leto začne 1. septembra in konča z 31. avgustom naslednjega leta.

Šolska ura v Sloveniji traja 45 minut, v Belgiji pa 50 minut.

V enem tednu imajo v Belgiji v vseh razredih enako število ur, to je 28 ur pouka na teden. V Sloveniji pa se ure pouka povečujejo z razredi. V prvem razredu imajo učenci 20 ur pouka, v drugem in tretjem razredu največ 24, v četrtem, petem in šestem razredu največ 26 ur in v sedmem, osmem in devetem razredu največ 30 ur pouka.

Število ur pouka matematike od 1. do 6. razreda

Slovenski učenci pa imajo v 1. in 2. razredu po 4 ure pouka matematike na teden, v 3. in 4.

razredu po 5 ur in v 5. ter 6. razredu po 4 ure pouka matematike tedensko. Belgijski učenci imajo v vsakem razredu po 6 ur matematike tedensko.

Tudi iz skupnega števila ur pouka matematike od 1. do 6. razreda (učenci v Sloveniji imajo 910 ur pouka, učenci v Belgiji pa 1080 ur pouka), lahko razberemo, da lahko belgijski učitelji več časa namenijo utrjevanju ter ponavljanju snovi, kar pa si učitelji v Sloveniji glede na obseg snovi težko privoščijo. Belgijski učenci v prvih šestih letih šolanja, kolikor časa traja njihova osnovna šola, obravnavajo nekaj vsebin več, nekatere malo bolj poglobljeno in tudi v kakšnem razredu prej kot v Sloveniji.