UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo
Protivlomna aluminijasta vrata
Andraž Brezovar
Ljubljana, julij 2021
Zaključna naloga Univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Strojništvo - Razvojno raziskovalni program
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo
Protivlomna aluminijasta vrata
Zaključna naloga Univerzitetnega študijskega programa I. stopnje Strojništvo - Razvojno raziskovalni program
Andraž Brezovar
Mentor: izr. prof. dr. Boris Jerman
Ljubljana, julij 2021
v
Zahvala
Zahvaljujem se izr. prof. dr. Borisu Jermanu za njegovo pomoč in vse napotke ter nasvete pri izdelavi zaključne naloge.
Najlepša hvala podjetju REM d.o.o., ki mi je omogočilo izdelavo zaključne naloge. Posebna zahvala je namenjena tudi dr. Davidu Močniku ter Jožetu Obrstarju za njun trud ter pomoč pri izdelavi naloge.
Iskrena hvala tudi mojim domačim, ki so mi vedno stali ob strani v času študija in pri izdelavi te naloge.
vi
vii
Izvleček
UDK 692.817:005.934:006.88(043.2) Tek. štev.: UN I/1504
Protivlomna aluminijasta vrata
Andraž Brezovar
Ključne besede: varovanje objektov
razredi protivlomne zaščite protivlomna vrata
ojačitve vrat
V nalogi se obravnava problem prilagoditve obstoječe platforme aluminijastih vrat, da bodo zagotavljala določeno stopnjo protivlomnostne zaščite. Narejen je bil pregled standardov in razredov protivlomnosti. Zasnovane so bile potrebne prilagoditve, kot so vgradnja protivlomne ključavnice, vgradnja ojačitev v krilo vrat in podboj vrat. Izveden je bil poskus vloma skozi prototip vrat.
viii
Abstract
UDC 692.817:005.934:006.88(043.2) No.: UN I/1504
Aluminum security doors
Andraž Brezovar
Key words: security of buildings burglary resistance classes security doors
door reinforcements
The thesis addresses the problem of adapting the existing platform of aluminum doors so that they will provide a certain level of anti-burglary protection. An overview of standards and resistance classes was made. Necessary adjustments were designed, such as the installation of an anti-burglary lock, the positioning of reinforcements in the door leaf and the door jamb. After adjustments on the prototype door were made, test attempt of break-in was performed.
ix
Kazalo
Kazalo slik ... xi
Kazalo preglednic ... xii
Seznam uporabljenih okrajšav ... xiii
1 Uvod ... 1
1.1 Ozadje problema... 1
1.2 Cilji ... 1
2 Teoretične osnove in pregled literature ... 2
2.1 Predstavitev standardov... 2
2.1.1 SIST EN 1627 [1] ... 2
2.1.2 SIST EN 1628 [2] ... 2
2.1.3 SIST EN 1629 [3] ... 4
2.1.4 SIST EN 1630 [4] ... 5
2.1.5 Predstavitev razredov odpornosti... 5
2.1.5.1 Razred RC1 ... 6
2.1.5.2 Razred RC2 ... 6
2.1.5.3 Razred RC3 ... 7
2.1.5.4 Razred RC4 ... 7
2.1.5.5 Razred RC5 ... 7
2.1.5.6 Razred RC6 ... 7
2.2 Zaklepni mehanizem ... 7
2.2.1 Vrste ključavnic ... 7
2.2.2 Lastnosti protivlomne ključavnice ... 8
2.2.3 Pregled ključavnice, ki bo vgrajena v vrata ... 9
2.3 Primerjava protivlomnih in navadnih vrat ... 10
3 Metodologija raziskave ... 11
3.1 Zahteve glede protivlomnih vrat ... 11
3.2 Določitev ojačitev ter sprememb na zasnovi vrat ... 11
3.3 Izvedba poskusa vloma v prototip vrat ... 12
3.4 Izvedba simulacije na statično nosilnost ... 12
4 Rezultati ... 13
x
4.1 Izdelava potrebnih prilagoditev ... 13
4.1.1 Montažno gnezdo za novo ključavnico ... 13
4.1.2 Pasivni zatiči ... 15
4.1.3 Ojačitve v krilu vrat ... 16
4.1.4 Ojačitve v podboju vrat... 19
4.2 Izvedba poskusa vloma v prototip vrat ... 20
4.2.1 Pregled pasivnih zatičev pri izvajanju testa ... 20
4.2.2 Pregled ključavnice in HOP-U profila po izvajanju testa ... 21
4.2.3 Pregled ojačitev v krilu vrat ... 23
4.3 Izvedba numerične simulacije na statično nosilnost na krilu vrat ... 23
5 Diskusija ... 26
5.1 Razumevanje rezultatov poskusa vloma ... 26
5.2 Možne nadaljnje izboljšave... 26
5.2.1 Pasivni zatiči ... 27
5.2.2 Ključavnica ... 27
5.2.3 Ojačitve v krilu vrat in podbojih ... 27
6 Zaključki ... 28
Literatura ... 29
xi
Kazalo slik
Slika 2.1: Območja, kjer namestimo ploščice za vnos obremenitve ... 3
Slika 2.2: Območja udarjanja ter shema udarne glave ... 4
Slika 2.3: Delovanje cilindričnega vložka [8] ... 8
Slika 2.4: Tipične oblike ključev ... 8
Slika 2.5: (a) Slika ključavnice z kotiranimi glavnimi dimenzijami. (b) 3D model ključavnice ... 9
Slika 4.1: Zatiči za zaklepanje na protivlomni (levo) in navadni (desno) ključavnici ... 13
Slika 4.2: Odprtina za aktivne zatiče pri navadni (levo) in protivlomni (desno) ključavnici ... 14
Slika 4.3: Vgrajena ključavnica ... 15
Slika 4.4: Vgrajen pasivni zatič ... 15
Slika 4.5: Pasivni zatič ... 16
Slika 4.6: Pozicija ojačitev v vratih ... 17
Slika 4.7: (a) Prikaz utorov na ojačitvah. (b) Ujem utora ojačitve in profila krila vrat ... 18
Slika 4.8: Sendvič konstrukcija krila vrat ... 18
Slika 4.9: HOP-U profil ... 19
Slika 4.10: HOP-U profil v krilu vrat ... 19
Slika 4.11: Stanje pasivnega zatiča po vlomu ... 20
Slika 4.12: Stanje tečajev vrat po vlomu ... 21
Slika 4.13: Ključavnica in HOP-U profil po vlomu... 22
Slika 4.14: Aktivni zatiči na ključavnici po vlomu ... 22
Slika 4.15: Vrata po vlomu... 23
Slika 4.16: Priprava krila vrat na simulacijo... 24
Slika 4.17: Deformacije na a) krilu navadnih vrat in b) krilu protivlomnih vrat ... 25
xii
Kazalo preglednic
Preglednica 2.1: Obremenitve pri testiranju vrat po SIST EN 1628 [2]... 3
Preglednica 2.2: Mase udarne glave in višina spusta pri testiranju po SIST EN 1629 [3] ... 4
Preglednica 2.3: Čas pri testiranju po SIST EN 1630 [4] ... 5
Preglednica 2.4: Kratek povzetek razredov odpornosti [5,6] ... 6
xiii
Seznam uporabljenih okrajšav
Okrajšava Pomen
SIST Slovenski inštitut za standradizacijo
EN Evropski standard (angl. European standard) RC Odpornostni razred (angl. Resistance class)
1
1 Uvod
1.1 Ozadje problema
Podjetje REM d.o.o. se prvenstveno ukvarja z izdelavo modularnih montažnih objektov vse od preprostih gradbiščnih kontejnerjev do celotnih šol. Vsaka modularna enota pa načeloma potrebuje vsaj ena vrata. Zato v podjetju proizvajajo tudi aluminijasta vrata. Eden izmed naročnikov vrat je želel imeti vrata s protivlomno zaščito. Ker je bila ena od njegovih zahtev, da so vrata čim lažja, smo se skupaj odločili, da bomo prilagodili obstoječo zasnovo lahkih aluminijastih vrat, da bodo ta imela povečano stopnjo zaščite proti vlomu.
1.2 Cilji
Namen zaključne naloge je prilagoditev obstoječe zasnove aluminijastih vrat, da bodo le ta ponujala želeno protivlomno zaščito. Glede na naše zahteve in pričakovane lastnosti končnega izdelka bomo naredili pregled standardov, ki se tičejo protivlomne zaščite. Na podlagi teh standardov in zbranih informaciji bomo nato določili glavne dele vrat, kjer bomo izvedli prilagoditve. Predvideli bomo ustrezne ojačitve v krilu vrat ter zasnovali montažni prostor za vgradnjo nove, večje protivlomne ključavnice z večtočkovnim zaklepom.
Predvideli bomo tudi ojačitve podbojev na strani zaklepanja vrat ter zaščito proti dvigovanju vrat s tečajev, ko bodo ta zaklenjena.
2
2 Teoretične osnove in pregled literature
2.1 Predstavitev standardov
Protivlomna vrata so vhod v hišo/objekt/prostor, zasnovan z namenom, da onemogočimo nepooblaščene prehode in poskuse vdora. To so strukturni elementi objekta in predstavljajo del pasivne obrambe objekta. Pod pojem pasivna obramba objekta štejemo protivlomna vrata in okna, varnostne rešetke, varnostne rolete ter ograje okoli objekta samega. Različna vrata nam ponujajo različne stopnje zaščite. Za določitev stopnje protivlomne zaščite se vrata testira po postopkih, ki so predvideni v slovenskih standardih SIST EN 1627, SIST EN 1628, SIST EN 1629 in SIST EN 1630. Od teh SIST EN 1627 predstavlja glavni standard, v okvir katerega spadajo še ostali trije. Vsak od teh standardov obravnava odpornost vrat proti vlomu po drugačnem kriteriju oziroma pristopu.
2.1.1 SIST EN 1627 [1]
SIST EN 1627 standard opredeljuje odpornost vrat, oken, rešetk, rolet in polken proti poskusom vloma. Ta standard med drugim klasificira odpornost proti vlomu vrat glede na rezultate testov, ki jih predpisujejo ostali trije standardi. S to klasifikacijo vrata umestimo v pripadajoči razred odpornosti.
2.1.2 SIST EN 1628 [2]
Standard SIST EN 1628 vsebuje zahteve testov, s katerimi določimo odpornost vrat pod statično obremenitvijo. Vrata se obremeni z različnimi obremenitvami, ki jih morajo ta zdržati. Posamezna obremenitev je določena glede na odpornostni razred, ki ga želimo doseči, ter na pozicijo ploščice. Obremenitve na mestih, kjer se nahajajo tečaji in zatiči so v razponu med 3 in 15 kN, obremenitve v vogalih vrat, kjer ni tečajev/zatičev pa med 1,5 in 10 kN. Zahtevane obremenitve za posamezen razred protivlomnosti so prikazane v preglednici 2.1:
Teoretične osnove in pregled literature
3 Preglednica 2.1: Obremenitve pri testiranju vrat po SIST EN 1628 [2]
Obremenitev se na vrata prenese preko ploščic dimenzij 100 mm x 50 mm x 20 mm, ki so na kontaktu z vrati obložene z 5 mm debelo gumo. Gumo uporabimo zato, da ploščica ne poškoduje površine vrat. Ploščice namenjene obremenitvam v vogalih, kjer ni tečajev in zatičev se namesti 5 mm od robov. Na sliki 2.1 so označene z rumeno barvo. Ploščice namenjene obremenitvam na mestih, kjer se nahajajo tečaji in zatiči se namesti 5 mm od roba krila vrat ter poravna s tečajem/zatičem. Na sliki 2.1 so označene z rdečo barvo. Ker ne moremo zatičev na ključavnici obremeniti direktno, obremenitev razdelimo na dve ploščici nameščeni nad in pod ključavnico.
Slika 2.1: Območja, kjer namestimo ploščice za vnos obremenitve
Razred odpornosti: RC1 RC2 RC3 RC4 RC5 RC6
Obremenitev v vogalih [kN]: 1,5 1,5 3 6 10 10
Obremenitev na mestu tečaja/zatiča [kN]:
3 3 6 10 15 15
Teoretične osnove in pregled literature
4
2.1.3 SIST EN 1629 [3]
V standardu SIST EN 1629 se nahajajo zahteve in opisi testov, ki nam določajo odpornost vrat pri dinamičnih obremenitvah. Pri tem testu se na vrata spušča udarno glavo s predpisano maso s predpisane višine. Maso in višino se določi glede na razred odpornosti, za katerega želimo testirati vrata. Višina spusta in masa udarne glave za posamezni razred sta prikazani v preglednici 2.2:
Preglednica 2.2: Mase udarne glave in višina spusta pri testiranju po SIST EN 1629 [3]
Razred odpornosti: RC1 RC2 RC3 RC4 RC5 RC6
Masa udarne glave [kg]: 50 50 50 / / /
Višina spusta [mm]: 450 450 750 / / /
Za odpornostne razrede RC4, RC5 in RC6 test za dinamične obremenitve ni potreben.
Na sliki 2.2 so prikazana mesta, kamor spustimo udarno glavo. Na sredino vrat, kjer je območje označeno z rdečo barvo spustimo udarno glavo trikrat. V oranžna območja, ki so od vogalov vrat oddaljena 200 mm pa spustimo udarno glavo enkrat. Na desni strani slike 2.2 je prikazana udarna glava. Sestavljena je iz dveh pnevmatik 3.50-R8 4PR s platišči. Na platišča so prav tako nameščene uteži, s katerimi skupna masa udarne glave znaša 50 kg.
Udarna glava mora biti nameščena na jeklenico minimalne dolžine 1000 mm.
Slika 2.2: Območja udarjanja ter shema udarne glave
Teoretične osnove in pregled literature
5
2.1.4 SIST EN 1630 [4]
Po standardu SIST EN 1630 se vrata in okna najpogosteje testira. Namen testiranja tega standarda je določitev odpornosti samih vrat na ročni poskus vloma. Pri teh testih se pri poskusu vloma uporablja vnaprej določena orodja in pripomočke, pri čemer se meri čas stika pripomočka z vrati ter celoten čas poskusa vloma. Da vrata zagotavljajo določeno stopnjo zaščite, mora poskus vloma preseči čas, ki je definiran s standardom in je prikazan v preglednici 2.3. Orodja, ki se uporabljajo pri preizkusih so našteta pri opisu posameznega razreda odpornosti.
Preglednica 2.3: Čas pri testiranju po SIST EN 1630 [4]
Razred odpornosti: RC1 RC2 RC3 RC4 RC5 RC6
Čas stika orodja z vrati [min]: / 3 5 10 15 20
Skupni čas vlamljanja [min]: / 15 20 30 40 50
Pod skupni čas vlamljanja se šteje čas stika orodja z vrati, čas potreben za pripravo in menjavo orodji, počitek vlomilca ter sama priprava na vlamljanje vključujoč čas potreben za opazovanje, za kakšna vrata gre in kje se bo vlomilec lotil dela. Za odpornostni razred RC1 test s poskusom vlamljanja ni potreben.
2.1.5 Predstavitev razredov odpornosti
Glede na rezultate testov po standardu SIST EN 1628-1630 ob pomoči standarda SIST EN 1627 vrata razdelimo v razrede odpornosti proti vlomu. Razredi so poimenovani RC po kratici za angleški izraz (Resistance Class). Definiranih je 6 razredov odpornosti. V preglednici 2.4 je narejen kratek povzetek in predstavitev razlik med razredi.
Teoretične osnove in pregled literature
6 Preglednica 2.4: Kratek povzetek razredov odpornosti [5,6]
Razred odpornosti:
Statična obremenitev [kN]:
Višina spusta udarne glave [mm]:
Čas stika orodji z vrati [min]:
Skupni čas vlamljanja [min]:
Primeri orodij uporabljenih pri vlamljanju:
RC1 3 450 / /
RC2 3 450 3 15
RC3 6 750 5 20
RC4 10 / 10 30
RC5 15 / 15 40
RC6 15 / 20 50
2.1.5.1 Razred RC1
Vrata, ki ustrezajo temu odpornostnemu razredu so odporna proti poskusom vloma s fizično silo (brcanje v vrata, zaletavanje v vrata z ramo …) in z uporabo majhnih priročnih orodij (žepno orodje, žepni noži …). Taka vrata so primerna predvsem za vgradnjo na balkone v višjih nadstropjih stavb zaradi težje dostopnosti ter v notranjosti objektov, ki so že varovani z vhodnimi vrati. Vrata tega razreda vgradimo predvsem zato, da odvrnemo priložnostne vlomilce od poskušanja vlamljanja [7].
2.1.5.2 Razred RC2
Vrata tega razreda odpornosti so odporna proti poskusom vloma s fizično silo in uporabo preprostih orodij (izvijači, noži …). Vrata tega razreda so primerna za industrijske objekte, pisarne in podobne aplikacije [7].
Teoretične osnove in pregled literature
7
2.1.5.3 Razred RC3
V tem razredu so vrata odporna proti poskusom vloma s fizično silo in pomočjo večjih orodij, kot je lomilka (»pajser«). Ta odpornostni razred je priporočljiv za stanovanjske in industrijske objekte, kjer se nahajajo predmeti nekoliko večjih vrednosti [7].
2.1.5.4 Razred RC4
Vrata, ki ustrezajo temu odpornostnemu razredu so odporna proti poskusom vloma s fizično silo in uporabo ročnih orodji, kot so sekire, kladiva in razni vzvodi. Uporabljajo se tudi manjši baterijski vrtalniki. Vrata, ki ustrezajo tej stopnji zaščite, so primerna za pošte, urarje, laboratorije, podjetja, kjer se hrani predmete velikih vrednosti in zasebne objekte z dragoceno lastnino [7].
2.1.5.5 Razred RC5
Vrata v tem razredu so odporna proti poskusom vloma s strani profesionalnega vlomilca, ki uporablja fizično silo, ročno orodje in tudi manjša električna orodja, kot so baterijski vrtalnik in kotna brusilka z maksimalnim premerom diska 125 mm. Vrata so primerna za uporabo v večini bank, zlatarn, ambasad [7].
2.1.5.6 Razred RC6
V tem razredu so vrata odporna proti poskusom vloma s strani profesionalca, ki poleg fizične sile in ročnega orodja uporablja tudi močno električno orodje (vrtalniki, vbodne žage, kotne brusilke s premerom diska 230 mm…). Ta razred odpornosti nam nudi najvišjo stopnjo zaščite proti vlomom za vrata. Uporaba vrat tega razreda je primerna za banke, zlatarne, jedrske elektrarne, vojsko, ambasade in druge politično pomembne objekte [7].
2.2 Zaklepni mehanizem
2.2.1 Vrste ključavnic
Poznamo več vrst ključavnic, nekatere izmed teh so navadne ključavnice, cilindrične ključavnice, ključavnice za sanitarije, zapahne ključavnice, ključavnice na šifro (kolesarske), »žabica« ključavnica itd. V vrata se vgrajujejo predvsem navadne ter cilindrične ključavnice. Navadne ključavnice so prvenstveno namenjene notranjim vratom objektov in so manj varne od cilindričnih. Pri navadnih ključavnicah s ključem, ki se prilega odprtini v ključavnici, premikamo zatiče. Tipični ključ za navadno ključavnico je prikazan na sliki 2.4 (a). Pri cilindričnih ključavnicah pa je v ključavnico vgrajen cilindrični vložek.
Ko pravilni ključ vstavimo v cilindrični vložek se poravnajo zobčki v cilindričnem vložku in šele takrat lahko s ključem obrnemo cilindrični vložek ter premaknemo zatiče, da se vrata odklenejo. Na sliki 2.3 je prikazano delovanje cilindričnega vložka.
Teoretične osnove in pregled literature
8 Slika 2.3: Delovanje cilindričnega vložka [8]
Poznamo različne vrste cilindričnih vložkov. Glavne razlike med variantami so v oblikah samih ključev. Tipični ključ za cilindrični vložek je prikazan na sliki 2.4 (b), v zadnjem času pa so prišli v uporabo tudi ključi prikazani na sliki 2.4 (c). V zadnjih letih so na trg začeli prihajati tudi elektromehanski cilindrični vložki, kjer je sam cilinder mehanski, namesto ključa pa se uporablja elektronska ključavnica, ki se jo da odklenit s pomočjo kartice, pametnega telefona itd.
Slika 2.4: Tipične oblike ključev
2.2.2 Lastnosti protivlomne ključavnice
V splošnem naj bi protivlomna ključavnica imela večje število zatičev, aktivnih in pasivnih.
Pasivni zatiči nam preprečujejo dvig vratnega krila s tečajev. Ključavnica naj bi se ob poskusu vloma blokirala, prav tako naj bi bila prekrita z zaščito proti vrtanju, običajno se to doseže z manganovo ploščico. Sam cilinder v vratih pa naj bi bil proti lomen in imel zaščito proti kopiranju ključa.
Teoretične osnove in pregled literature
9
2.2.3 Pregled ključavnice, ki bo vgrajena v vrata
Naročnik bo v izdelana vrata vgrajeval protivlomne ključavnice podjetja ISEO. To je eno bolj prepoznavnih podjetij na področju izdelave ključavnic in cilindričnih vložkov za ključavnice z več kot 50-letno tradicijo. V vrata se bo vgrajevala ključavnica iz njihove serije protivlomnih ključavnic Series 600, natančneje model 668GF. Ključavnica zadovoljuje kriterije za najvišjo stopnjo varnosti (razred 7) po standardu EN 12209:2005. Ta standard opredeljuje in predpisuje potrebne teste za vzdržljivost, funkcionalnost, varnost in trdnost ključavnic z mehanskim zaklepanjem in njihovih varovalnih ploščic. Standard klasificira različne razrede glede na sam namen uporabe ključavnice. Razred 7 je najvišji in predstavlja ključavnice z največjo stopnjo varnosti in dolgotrajnosti. Jezička na ključavnici in posledično zaklepnih zatičev, ki niso na sami ključavnici, ta standard ne obravnava [9].
Ključavnica je pocinkana in nam omogoča več-točkovno zaklepanje. Na ključavnici imamo štiri-točkovno zaklepanje, na zgornji in spodnji strani ključavnice pa imamo še dodatna jezička, ki nam omogočata namestitev dodatnih zaklepnih zatičev vzdolž vrat. Sami zatiči na ključavnici imajo 30 milimetrski hod. Ključavnica je kompatibilna z vsemi EURO zaklepnimi cilindričnimi vložki, je pa priporočljivo, da se vgradijo varnostni cilindrični vložki, ki imajo tudi varovanje proti kopiranju ključev [10].
Slika 2.5: (a) Slika ključavnice z kotiranimi glavnimi dimenzijami. (b) 3D model ključavnice
(a) (b)
Teoretične osnove in pregled literature
10
2.3 Primerjava protivlomnih in navadnih vrat
Prvenstvena razlika med obema vrstama vrat je v sami ključavnici. Navadna vrata imajo običajno vgrajeno manjšo ključavnico z eno-točkovnim zaklepom. Ključavnica v protivlomnih vratih pa ima več-točkovni zaklep, po navadi tudi na več mestih (običajno še v vogalih vrat) in ne samo v ključavnici. Sama protivlomna vrata so v večini primerov težja od navadnih vrat, saj imajo nameščene ojačitve v podboju in samem krilu vrat. Podboj je lahko tudi namensko grajen za protivlomna vrata, zato je narejen iz močnejših profilov in ima dodatna okrepljena mesta za fiksiranje podboja samega v odprtino namenjeno za vrata.
Ker je krilo vrat večinoma veliko težje, so tudi tečaji vrat bolj obremenjeni. Zato imajo protivlomna vrata močnejše tečaje, ki premorejo večjo nosilnost, poleg tega na tovrstna vrata večinoma namestimo štiri do pet tečajev, medtem ko na navadna vrata po navadi namestimo tri ali štiri. Protivlomna vrata imajo običajno nameščene pasivne/fiksne zatiče. Ti so nameščeni na tisti strani vrat, kjer se nahajajo tečaji in nam preprečujejo snetje vrat s tečajev, ko so zaprta. Protivlomna vrata imajo večinoma tudi boljšo zaščito proti hrupu in ognju ter imajo boljše izolacijske lastnosti kot običajna vrata. Te izboljšane lastnosti so predvsem posledica večje debeline in uporabe boljših materialov. Sama vgradnja protivlomnih vrat je tudi bolj zahtevna, ker moramo vrata primerno fiksirati v odprtino, da nam ta zagotavljajo varnost. Če bi bila vrata slabo fiksirana v odprtino, se ta pri poskusu vdora ne bi odprla, vendar bi se vrata vključno s podbojem snela iz odprtine. Zadnja razlika med obema vrstama vrat se pozna tudi v ceni.. Protivlomna vrata so navadno dražja od navadnih. Razlika v ceni je predvsem posledica uporabe večje količine materialov, ki imajo boljše lastnosti.
Pridobivanje certifikatov in testiranje vrat po standardih pa tudi prispeva svoj delež k višji končni ceni vrat [11].
11
3 Metodologija raziskave
3.1 Zahteve glede protivlomnih vrat
Skupaj v sodelovanju z naročnikom vrat smo izdelali okvirni plan ter določili zahteve, ki jih bomo poskusili z razvojem vrat izpolniti. Kot prvo smo se odločili, da bomo protivlomna vrata izdelali na platformi aluminijastih vrat, ki jih podjetje že izdeluje. S tem smo dosegli, da imajo vrata nizko maso zaradi samega materiala iz katerih so narejena, hkrati pa smo prihranili čas in denar, ki bi bil potreben za razvoj nove platforme vrat. Če bi se lotili izdelave nove platforme bi potrebovali novo linijo za izdelavo vrat, kar bi še dodatno dvignilo stroške in posledično ceno vrat. Tako smo določili, da bomo zahtevano protivlomnost dosegli z izdelavo prilagoditev ter ojačitev na trenutni zasnovi vrat. Po dogovoru z naročnikom za vrata nismo pridobivali nobenih certifikatov in posledično tudi ni bilo potrebe po ugotavljanju razreda protivlomnosti ter uradnem testiranju po standardih SIST EN 1627, SIST EN 1628, SIST EN 1629 ter SIST EN 1630. V kolikor bo v prihodnosti zahteva naročnika po pridobitvi certifikata o protivlomnosti, bomo takrat opravili testiranje protivlomnosti vrat pri za to akreditiranem organu. Pridobivanje certifikatov in testiranje vrat po standardih je dokaj drag in zamuden postopek, ki nam dodatno dviguje ceno samih vrat. Zastavili smo si cilj, da bi imela vrata odpornost proti poskusu vloma nekje v rangu med razredoma odpornosti RC2 in RC3. Da bi se prepričali, ali smo dosegli zadostno odpornost vrat in potrdili ustreznost razvojnih rešitev, smo test na prototipu vrat izvedli sami.
3.2 Določitev ojačitev ter sprememb na zasnovi vrat
Da bodo vrata ustrezala zastavljenim zahtevam smo morali na obstoječi platformi zasnovali sledeče prilagoditve.
Naročnik je definiral, katero ključavnico bo vgrajeval v protivlomna vrata. Ta ima večje gabarite od ključavnice, ki se jo uporablja pri običajnih vratih, zato je potrebo izdelati novo večjo vgradno gnezdo za ključavnico. Ko smo imeli pripravljeno gnezdo za vgradnjo ključavnice, smo predvideli, da bo potrebno okrepiti tudi profil podboja vrat, kamor pridejo zatiči na ključavnici, ko so vrata zaklenjena. Predvidevali smo, da ključavnica brez ojačane odprtine na podboju vrat ne bi imela pretiranega učinka, saj bi jekleni zatiči na ključavnici deformirali aluminijasti profil podboja vrat in vrata bi se odprla. Ker so vrata lahke gradnje, jih je zelo preprosto dvigniti s tečajev. Zato je bilo potrebno preprečiti možnost dviga vrat s tečajev. To bi lahko dosegli z razvojem in vgradnjo posebnih tečajev, ki preprečujejo dvig
Metodologija raziskave
12 vrat s tečajev. Namesto tega smo se odločili, da bomo vgradili pasivne zatiče. Njihova izdelava je cenejša in preprostejša od razvoja novih tečajev, hkrati pa smo lahko obdržali obstoječe tečaje. Želeli smo tudi povečati odpornost vrat na statične ter dinamične obremenitve. To smo dosegli predvsem z vgradnjo ojačitev v krilu vrat. Seveda pa tudi ostale prilagoditve pripomorejo k povečani odpornosti na statične ter dinamične obremenitve.
3.3 Izvedba poskusa vloma v prototip vrat
Za lastne potrebe, ter da vidimo, kako bi se na testiranju po standardu SIST EN 1630 vrata obnesla, smo naredili poskus vloma v prototip vrat. Test ni popolnoma sledil standardu, saj smo imeli dva vlomilca, ki pa sta imela iz nabora možnega orodja (lomilka, velik izvijač, kladivo in ročni vrtalnik), ki je viden v preglednici 2.4, na voljo samo lomilko. Po izvedenem poskusu vloma smo preverili, kako so se naše prilagoditve in spremembe obnesle.
3.4 Izvedba simulacije na statično nosilnost
Da bi preverili še zadostnost ojačitev v krilu vrat, smo v programskem okolju Solidworks s pomočjo simulacije preverili njihovo delovanje. To smo storili tako, da smo izvedli 2 simulaciji. Prvo na krilu navadnih vrat, drugo na krilu vrat z ojačitvami. Ker smo preverjali samo učinek ojačitev v krilu vrat, smo za simulacijo uporabili izključno krilo vrat brez podboja, tesnil, ključavnice ter kljuk. Tako smo poenostavili simulacijo. Po izvedbi obeh simulacij z enakimi obremenitvami smo preverili razliko v deformacijami med obema primeroma.
13
4 Rezultati
4.1 Izdelava potrebnih prilagoditev
4.1.1 Montažno gnezdo za novo ključavnico
Za vgradnjo nove večje protivlomne ključavnice smo pripravili večje vgradno gnezdo.
Ključavnica v običajnih vratih je imela zaklepanje z enim zatičem, ta ključavnica pa ima zaklepanje z več zatiči, kar vidimo na sliki 4.1. Na sami ključavnici so nameščeni štirje zatiči, ključavnica pa ima na zgornji in spodnji strani tudi nameščene jezičke, preko katerih lahko kontroliramo še dodatne zatiče vzdolž vrat. Glede na zahteve zadostuje samo uporaba zatičev na sami ključavnici, tako da uporaba jezičkov ni potrebna. Ker so jezički trajno nameščeni na ključavnici, smo morali predvideti prostor za njihovo nemoteno premikanje, ker bi drugače blokirali ključavnico in se je ne bi moglo zakleniti.
Slika 4.1: Zatiči za zaklepanje na protivlomni (levo) in navadni (desno) ključavnici
Rezultati
14 Potrebno je bilo tudi zasnovati odprtino v podboju vrat, kamor se aktivni zatiči premaknejo, ko so vrata zaklenjena. Namesto enega aktivnega zatiča imamo 4, zato je odprtina toliko večja. Zatiči na protivlomni ključavnici so okrogle oblike, med njimi pa je malo prostora, zato smo se odločili, da bomo odprtino izdelali v enem kosu namesto več odprtin, ki bi se prilegale zatičem. Primerjavo odprtin za zatiče vidimo na sliki 4.2.
Slika 4.2: Odprtina za aktivne zatiče pri navadni (levo) in protivlomni (desno) ključavnici
Na sliki 4.3 vidimo kako je ključavnica vgrajena v vrata. S puščico je označena zaščitna plošča za ključavnico, ki vlomilcem preprečuje vrtanje v samo ključavnico. S to ploščo preprečimo vlomilcu, da bi naredil luknjo v ključavnico in pospravil aktivne zatiče v ključavnico, brez da bi obrnil cilinder s pomočjo ključa.
Rezultati
15 Slika 4.3: Vgrajena ključavnica
4.1.2 Pasivni zatiči
Poleg aktivnih zatičev, ki jih premikamo s pomočjo cilindričnega vložka v ključavnici in tako odklepamo/zaklepamo vrata in so v uporabi samo v primeru zaklenjenih vrat smo vgradili na krilo vrat še pasivne zatiče. Ti so nameščeni na robu vrat, kjer se nahajajo tečaji vrat, kot vidimo na sliki 4.4. Pasivne zatiče vgradimo zato, da onemogočajo dvigovanje vrat s tečajev, ko so ta zaprta.
Slika 4.4: Vgrajen pasivni zatič
Rezultati
16 Vgradili smo dva pasivna zatiča, ki sta prikazana na sliki 4.5. Prvi je pozicioniran na sredini med zgornjim parom tečajev, drugi pa na sredini med spodnjim parom tečajev. V podboj je zvrtana luknja, v katero nasede zatič, ko so vrata zaprta.
Slika 4.5: Pasivni zatič
Zatič je fiksiran na pritrdilno ploščico, ta pa je pritrjena na krilo vrat z kovičenjem. Zatič je na koncu odrezan pod kotom 30°. Posnetje je potrebno, ker zatič med zapiranjem vrat pride do odprtine pod kotom, brez posnetja pa v odprtino ne bi ustrezal. Druga možna rešitev bi bila povečanje luknje v podboju, a ta rešitev ne bi bila funkcionalna, saj bi potem imel zatič prevelik ohlap v luknji in posledično ne bi služil svojemu namenu.
4.1.3 Ojačitve v krilu vrat
Krilo vrat mora biti ojačano iz razloga, da se samih vrat na da zlomiti/zviti in na tak način vdreti s pomočjo fizične sile. Glede na postavljene zahteve smo se odločili, da bosta za naš tip vrat zadoščali dve prečni ojačitvi na sredini vrat, saj so tam vrata najšibkejša.. Na tem mestu je tudi veliko poskusov vloma s fizično silo brez uporabe orodja. Za ojačitve smo se odločili, da bodo lesene, saj je les zadosti močan material, hkrati pa nam tudi pretirano ne poveča mase samega krila vrat, posledično se zaradi manjše mase izognemo dodatnim oziroma pretiranim obremenitvam na tečajih.. Na koncu smo se odločili za ojačitve iz klasičnega smrekovega konstrukcijskega lesa razreda C24. Na sliki 4.6 je prikazan položaj ojačitev v vratih.
Rezultati
17 Slika 4.6: Pozicija ojačitev v vratih
Ojačitve se v okvir pozicionira s posnetjem na samih ojačitvah, tako da se lepo prilagajo v utor na okviru krila vrat. Ojačitev in ujem utora ojačitve s profilom krila vrat je prikazan na sliki 4.7.
Rezultati
18 Slika 4.7: (a) Prikaz utorov na ojačitvah. (b) Ujem utora ojačitve in profila krila vrat
Krilo vrat se sestavi kot sendvič konstrukcijo, kjer se med posameznimi sloji nanese lepilo IKEMA R145/12a na kar se konstrukcijo stisne v hidravlični stiskalnici pri temperaturi približno 60 °C ter tlaku 10 bar. S tem se lepilo enakomerno porazdeli po površini in drži kot je bilo predvideno. Stiskanje traja 10 minut. Tlak stiskanja in temperatura sta dokaj nizka, ker je polnilo krila vrat narejeno iz materiala EPS ali PU, odvisno od zahtev o toplotni prevodnosti vrat in bi ga previsoka temperatura ter tlak poškodovali. Na sliki 4.8 je prikazan eksplozijski pogled sendvič konstrukcije, ki gre v stiskalnico.
a) b) c) d)
Slika 4.8: Sendvič konstrukcija krila vrat
Ko krilo vrat pride iz stiskalnice se vgradijo še pasivni zatiči, tečaji vrat ter ključavnica.
Osnova krila vrat je sestavljena iz naslednjih komponent, ki so prikazane na sliki 4.8:
a) Okvir krila vrat b) Pločevina krila vrat c) Polnilo vrat
d) Ojačitve krila vrat
(a) (b)
Rezultati
19
4.1.4 Ojačitve v podboju vrat
Podboj vrat smo okrepili na strani, kjer se nahaja ključavnica, saj na tej strani navadno pride do največjih obremenitev med poskusom vloma. Podboj smo okrepili tako, da smo v sam profil podboja vrat vstavili HOP-U profil. To je jeklen U-profil z izrezom za ključavnico, ki smo ga dimenzionirali tako, da se prilega odprtini v standardnem profilu, ki se ga uporablja za izdelavo podbojev vrat. Prikazan je na sliki 4.9. Z uporabo HOP-U profila smo se izognili potrebi po uporabi močnejših in debelejših profilov za izdelavo celotnega podboja vrat. S tem smo ohranili obstoječo zasnovo, in prihranili čas in denar, ki bi ga drugače namenili razvoju novega podboja.
Slika 4.9: HOP-U profil
Na sliki 4.10 je prikazan položaj HOP-U profila v samem profilu podboja vrat.
Slika 4.10: HOP-U profil v krilu vrat
Rezultati
20 HOP-U profil se v profil podboja vrat samo vstavi, kot je prikazano na sliki. Profil podboja se nato zapre s pragom vrat tako, da HOP-U profil na spodnji strani nalega na prag vrat.
Fiksiranje tega profila ni potrebno, saj povsod nalega na stranice, premikanje vertikalno navzgor po podboju pa mu onemogočajo teža samega HOP-U profila, trenje med profilom in podbojem ter tudi sami zatiči na ključavnici, ko so vrata zaklenjena.
4.2 Izvedba poskusa vloma v prototip vrat
Za lastne potrebe ter da smo se prepričali, da narejene prilagoditve dejansko delujejo in niso samo okrasni element, smo izvedli lasten poskus vloma v prototip vrat.
Vrata smo vgradili ter primerno fiksirali v odprtino. Vlamljala sta dva naša sodelavca, ki sta predstavljala »vlomilca«. Pri vlamljanju sta si pomagala s fizično silo in z dvema kotnima lomilkama (»pajser«). Skozi vrata jima je uspelo vlomiti v treh minutah in dvajsetih sekundah. Glede na čas vlamljanja ter uporabo pripomočkov sklepamo da bi se vrata pri testiranjih po standardu uvrstila nekje med razreda odpornosti RC2 in RC3. Natančno kateri razred bi dosegla, bi bilo odvisno tudi od testov na statično in dinamično obremenitev, katerih pa nismo izvajali. Z izvedbo opisanega testiranja smo izpolnili zahteve naročnika.
4.2.1 Pregled pasivnih zatičev pri izvajanju testa
Pasivna zatiča sta pri poskusu vloma opravljala svojo nalogo, saj se vrata niso snela s tečajev.
Na sliki 4.11 vidimo stanje pasivnega zatiča in tečajev vrat po vlomu. Vidimo tudi, kako so pasivni zatiči dodatno ščitili tečaje vrat, in da se ti niso odlomili. Vidi se tudi, kako se je pasivni zatič iz železne litine zažrl v izvrtano luknjo v aluminijasti profil podboja.
Slika 4.11: Stanje pasivnega zatiča po vlomu
Rezultati
21 Na sliki 4.12 vidimo da so se tečaji vrat z uporabo lomilke deformirali, vendar se niso odtrgali ali zlomili. Po tem sklepamo, da so primerni za želeno stopnjo varovanja.
Slika 4.12: Stanje tečajev vrat po vlomu
4.2.2 Pregled ključavnice in HOP-U profila po izvajanju testa
Ključavnica je dobro opravila svojo nalogo. Res je, da so bili na koncu zatiči na ključavnici in odprtina v podboju del vrat, ki je popustil in so se vrata oprla. Vendar kot vidimo na sliki 4.13. je bil potreben konkreten napor s strani vlomilcev, da jima je uspelo vlomiti. Testiranje vrat je bilo izvedeno na prvi verziji protivlomnih vrat, kjer HOP-U profil še ni bil prisoten, kar je tudi edina razlika med prvo in končno verzijo vrat. Aluminijast podboj je dosti bolj poškodovan in deformiran kot trši zatiči na ključavnici. Iz teh opažanj smo ugotovili, da je potrebna namestitev ojačitev v podboju vrat. Predvideli smo, da se bo čas vlamljanja z namestitvijo HOP-U profila konkretno podaljšal. Sklepamo da bi se čas vlamljanja dodatno podaljšal, če bi namesto ene odprtine za zatiče na HOP-U profilu naredili prilegajoče luknje za vsak zatič posebej. S tem bi dobili večjo naležno površino med HOP-U profilom ter zatiči na ključavnici.
Rezultati
22 Slika 4.13: Ključavnica in HOP-U profil po vlomu
Na sami ključavnici ni bilo poškodb, vendar se pri samem testu »vlomilca« nista lotila vlamljanja z lomljenjem cilindra ključavnice. Na sliki 4.14 vidimo, da so se zatiči na vratih zaradi velikih sil deformirali, natančneje zvili, eden izmed njih se je tudi odlomil.
Slika 4.14: Aktivni zatiči na ključavnici po vlomu
Rezultati
23
4.2.3 Pregled ojačitev v krilu vrat
Krilo vrat se pri samem testu kljub brcam vlomilcev v vrata ni praktično nič ukrivilo ali udrlo. Iz tega sklepamo, da so vstavljene ojačitve v krilu vrat zadostne. Da bi preverili, kako se odnesejo ojačitve v vratih, bi morali narediti preizkusa na statično in dinamično obremenitev, ki pa je naročnik ni zahteval. Na sliki 4.15 vidimo, da krilo vrat ni bilo poškodovano ali ukrivljeno.
Slika 4.15: Vrata po vlomu
4.3 Izvedba numerične simulacije na statično nosilnost na krilu vrat
Ker nismo opravljali testov na statično obremenitev, smo preverili, kaj ojačitve prinesejo h krilu vrat s pomočjo simulacije v programskem okolju Solidworks. Simulacijo smo izvedli dvakrat. Prvič na krilu običajnih vrat in drugič na krilu vrat z ojačitvami. Preverjali smo kakšne deformacije se pojavijo na krilu vrat pri obremenitvi vrat na mestih in z obremenitvami, ki jih predpisuje standard SIST EN 1628.
Rezultati
24 Solidworks je prvenstveno namenjen modeliranju in ne izvajanju simulacij, zato smo želeli narediti simulacijo čim bolj preprosto. To smo dosegli s tem, da smo za simulacijo uporabili čim manj komponent. Uporabili smo le krilo vrat brez tečajev, ključavnice, kljuke in tesnil, saj te komponente na rezultat nimajo posebnega učinka, vendar zakomplicirajo izvajanje simulacije. V obeh primerih smo simulacijo izvedli identično. Na predvidenih mestih smo vnesli obremenitev 6 kN, kot je prikazano na sliki 4.16 z vijoličnimi puščicami. Podpore smo namestili tam, kjer krilo vrat nalega na podboj. Podpore so na sliki 4.16 prikazane z zelenimi puščicami. Nato smo v obeh primerih uporabili opcijo, da je program sam definiral kontakte med komponentami. Sledilo je še mreženje modela, v obeh primerih s trikotno mrežo enake gostote ter izvedba simulacije.
Slika 4.16: Priprava krila vrat na simulacijo
Rezultati
25 Slika 4.17: Deformacije na a) krilu navadnih vrat in b) krilu protivlomnih vrat
Na sliki 4.17 so prikazane deformacije po zaključeni simulaciji. V primeru a) smo simulacijo izvajali na krilu običajnih aluminijastih vrat, v primeru b) na krilu protivlomnih vrat z ojačitvami. Da so deformacije bolj opazne, so v obeh primerih povečane za faktor 2000. Pri obeh modelih smo uporabili enak faktor, zato da nam že sliki podata realno razliko v deformaciji. Zaradi usmeritve obremenitev v negativni smeri koordinatnega sistema imajo tudi deformacije negativen predznak in so največje vrednosti obarvane temno modro. Kot vidimo, se krilo vrat z vgrajenimi ojačitvami pri danih pogojih deformirajo za približno polovico manj kot krilo navadnih vrat. S tem smo potrdili naša predvidevanja o pozitivnem vplivu ojačitev v krilu vrat.
a)
b)
26
5 Diskusija
5.1 Razumevanje rezultatov poskusa vloma
Vrata so se med poskusom vloma odprla zaradi kombinacije večjega števila dejavnikov. Tečaji vrat so se deformirali in posledično povečali razmik med krilom vrat in podbojem na strani, kjer se nahaja ključavnica. HOP-U profil in zatiči na ključavnici so se deformirali ravno toliko, da so zaradi povečanega razmika ukrivljeni zatiči ključavnice zdrsnili iz ukrivljene odprtine v HOP-U profilu.
Iz rezultatov poskusa vloma sklepamo, da so naše spremembe ustrezne ter da opravljajo svojo nalogo. Videli smo, da ključavnica nudi zadostno zaščito, kljub temu, da nismo uporabili dodatnih jezičkov na njej. HOP-U profil opravlja svojo nalogo, ter zadržuje zatiče ključavnice in cela vrata na svojem mestu. Če ga ne bi bilo, bi se vrata veliko lažje odprla, saj bi jekleni zatiči na ključavnici z lahkoto odrinili in deformirali mehkejši aluminijasti okvir vrat. Pasivni zatiči so tudi funkcionalni, saj vlomilcema med poskusom vloma s pomočjo lomilke ni uspelo dvigniti vrat s tečajev.
5.2 Možne nadaljnje izboljšave
Vrata so zadostila našim pričakovanjem in zahtevam naročnika pri opravljanju testa fizičnega poskusa vloma. Glede na rezultate ter pogoje testa, bi se vrata glede stopnje zaščite uvrstila nekje med razredoma protivlomnosti RC2 in RC3. Varnost vrat bi lahko še dodatno izboljšali s spremembami in izboljšanjem prilagoditev, ki smo jih vgradili v zasnovo običajnih vrat. Za masovno prodajo protivlomnih vrat pod lastno blagovno znamko, bi bilo v prihodnosti tudi nujno opraviti testiranje po standardih SIST EN 1627, SIST EN 1628, SIST EN 1629 in SIST EN 1630 pri izvajalcu, ki ima za tovrstno izvedbo testiranj veljavno akreditacijo. S tem bi dobili certificiran razred odpornosti za vrata.
Diskusija
27
5.2.1 Pasivni zatiči
Pasivni zatiči so dovolj močno izdelani, problem se pojavi le pri luknji, v katero gre pasivni zatič, ko so vrata zaprta. Če pride do prevelikih sil na krilo vrat, se pasivni zatič začne zajedati v aluminijasti profil podboja vrat. Ta problem bi rešili z namestitvijo jeklene ploščice na profil vrat. Ta bi vsebovala luknjo za pasivni zatič. S tem bi preprečili zajedanje zatiča v podboj vrat in tako še dodatno varovali tečaje vrat pred zlomom.
5.2.2 Ključavnica
Ključavnica, ki se jo vgrajuje v vrata ima možnost zaklepanja tudi izven same ključavnice, a te možnosti pri obstoječi izvedbi nismo uporabili. Če bi želeli povečati varnost vrat bi preko jezičkov na obeh straneh ključavnice napeljali dodatne zapahe v oba vogala vrat.
5.2.3 Ojačitve v krilu vrat in podbojih
V krilu vrat sta nameščeni dve vodoravni ojačitvi. Za povečanje trdnosti krila vrat bi namestili še ojačitve v vertikalni smeri. Namesto lesa bi lahko za ojačitve uporabili močnejši material, kot so na primer jeklene pravokotne cevi. V tem primeru bi se povečala masa vrat ter toplotni most, pri čemer pa moramo biti pazljivi, saj morajo vrata nenazadnje izpolnjevati tudi zahteve po toplotni izolativnosti. V podboju vrat so nameščene ojačitve samo na strani ključavnice.
HOP-U profil bi lahko namestili tudi na strani vrat s tečaji. V tem primeru bi bilo potrebno v HOP-U profil narediti luknje za pasivne zatiče.
28
6 Zaključki
1) Pregledali smo standarde, ki se nanašajo na področje protivlomne zaščite
2) Odločili smo se da bomo protivlomna vrata izdelali na obstoječi platformi aluminijastih vrat.
3) Na podlagi pregledanih standardov in na osnovi naših zahtev smo določili spremembe, ki jih bomo izvedli.
4) Skonstruirali smo vgradno gnezdo za novo protivlomno ključavnico, zasnovali pasivne zatiče ter zasnovali ojačitve za krilo ter okvir vrat.
5) Na prototipu vrat smo izvedli poskus vloma ter pregledali vrata po opravljenem preskusu.
6) Opravili smo numerično simulacijo standardnega obremenjevanja krila vrat, ki nam je pokazala, kako se protivlomno krilo vrat obnese v primerjavi s krilom navadnih vrat pri testu na statično obremenitev.
7) Ugotovili smo, da smo izpolnili zahteve naročnika.
8) Pregledali smo možnosti za nadaljnji razvoj zasnove vrat. Ena od možnosti je pridobitev ustreznih certifikatov za vrata. Druga opcija je nadaljnji razvoj obstoječih konstrukcijskih rešitev ter vpeljava novih sprememb, ki bi še dodatno povečala protivlomno odpornost vrat.
Literatura
[1] SIST EN 1627 : 2011. Vrata, okna, obešene fasade, mreže in polkna – Protivlomna odpornost – Zahteve in klasifikacija
[2] SIST EN 1628 : 2012 + A1:2016 (E). Vrata, okna, obešene fasade in polkna – Protivlomna odpornost – Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti statičnim obremenitvam
[3] SIST EN 1629 : 2012 + A1:2016 (E). Vrata, okna, obešene fasade, mreže in polkna – Protivlomna odpornost – Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti dinamičnim obremenitvam
[4] SIST EN 1630 : 2012 + A1:2015 (E). Vrata, okna, obešene fasade, mreže in polkna – Protivlomna odpornost – Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti poskusu ročnega vloma
[5] Heinen plc: DOHE 007 / Classification for burglary resistance (EN 1627-1630) &
bullet-proof protection (EN 1522-1523). Heinen plc, Malmedy – Belgium, 2020 [6] UK Police Sevice, Secured by desing: Interpretive document fos BS EN 1627:2011,
BS EN 1629:2011, BS EN 1629:2011 and BS EN 1630:2011 Issue 7. Secured by Desing, London - UK, 2013
[7] Access Service: Security door classes – How to choose the right class? Dostopno na https://www.accessservicesltd.co.uk/security-door-classes-how-to-choose-the-right- class/, ogled 22. 5. 2021
[8] Yourdiyhomesecurity: The best door locks – home security. Dostopno na
https://yourdiyhomesecurity.com/best-door-locks-home-security, ogled 15. 6. 2021 [9] EN 12209:2005. Building hardware - Mechanically operated locks and locking
plates - Requirements and test methods
[10] ISEO Serrature s.p.a: 668 G-GF Datasheet EN 2017_05. ISEO Serrature s.p.a., Pisogne (BS) – Italy, 2017
[11] Mojmojster: Protivlomna vrata – zakaj jih izbrati? Dostopno na https://www.mojmojster.net/clanek/629/Zakaj_izbrati_protivlomna_vrata, ogled: 21.
5. 2021
